Urbani izziv, letnik 20, št. 1, 2009
106 Predstavitve in informacije / Presentations and information
skladno z najnovejšimi zahtevami in pri‑
poročili Evropske komisije.
Ostali pomembnejši ukrepi, ki se bodo 
izvajali na območju Mestne občine Lju‑
bljana, so:
•	 posodobitev voznega parka LPP s 
hibridnimi vozili;
•	 vsaj 10 % čistejših vozil v nabavah za 
vozni park Mestne občine Ljubljana;
•	 visokokakovosten koridor javnega 
prevoza (Barjanska, Slovenska, Du‑
najska: rumeni pasovi za JPP, ki v 
prihodnosti lahko služijo tramvaju, 
moderna in udobna vozila, boljša po‑
vezava in ureditev prestopnih točk, 
boljša povezava z novim potniškim 
centrom Ljubljana, povezave v regi‑
jo, možnost krožnih linij, lažja do‑
stopnost na postajališčih za potnike 
s posebnimi potrebami, vključevanje 
javnosti v načrtovanje mobilnosti v 
koridorju …);
•	 oblikovanje celovite strategije in 
načrta za izboljšanje pogojev za ko‑
lesarjenje v sodelovanju z deležniki, 
okrepitev projekta mestno kolo in 
vzpostavitev koordinatorja za kole‑
sarjenje;
•	 preveritev možnosti za uvedbo takse 
za vstop vozil v ožji center mesta po 
okrepitvi JPP in pogojev za druge na‑
čine mobilnosti (kolesarjenje, hoja) 
ter proučitev mogočih učinkov;
•	 izboljšanje varnosti na avtobusih in 
preprečevanje vandalizma na njih z 
namestitvijo 70 kamer;
•	 izvedba varne poti v šolo za 46 osnov‑
nih šol in 4 vzgojno‑izobraževalne 
zavode;
•	 zmanjšanje dovoljene hitrosti v ne‑
katerih območjih mestnega jedra na 
30 km/h;
•	 fleksibilne storitve javnega prevoza 
(v prvi fazi za gibalno ovirane ose‑
be; preverjanje sistema, ki se lahko 
kasneje uporabi za območja z nizkim 
povpraševanjem);
•	 prednost avtobusov v križiščih na 
koridorju;
•	 prikazovalniki prihodov avtobusov 
na 33 postajališčih in 2 P&R na obeh 
koncih koridorja;
•	 integrirana vozovnica.
Na Urbanističnem inštitutu Republike 
Slovenije je vodja projekta CIVITAS 
ELAN dr. Aljaž Plevnik, univ. dipl. ge‑
ogr. in zgod.
Pri projektu sodelujeta še:
•	 mag. Luka Mladenovič, univ. dipl. 
inž. arh.
•	 Jani Kozina, univ. dipl. geogr.
Dr. Aljaž Plevnik, univ. dipl. geogr. in zgod., 
znanstveni sodelavec
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 
Ljubljana, Slovenija
E-pošta: aljaz.plevnik@uirs.si
Katja KLANČIŠAR
Barbara ČERNIČ MALI
ReSOURCE – Uporaba potencialov 
bivših rudarskih območij  
srednjeevropskih mest in regij za 
trajnostni razvoj 
ReSOURCE – Utilisation of  
post-mining potentials for sustainable 
re-development in Central European 
mining regions
Časovni okvir projekta: 1. 1. 2009–31. 
3. 2012
Financiranje projekta 
Projekt sofinancira Evropski sklad za re‑
gionalni razvoj (ESRR) v okviru ciljev 
kohezijske politike, Cilj 3: Evropsko te‑
ritorialno sodelovanje (doslej Interreg), 
Transnacionalno sodelovanje, program 
Srednja Evropa (Central Europe).
Izhodišča projekta
Rudarska mesta in regije so po zaprtju 
rudnikov utrpeli številne posledice, pri‑
zadeti »prostorski viri« so največkrat 
obravnavani kot problemi ali nevarnosti 
(na primer dvigajoča se voda v rudni‑
Urbani izziv, letnik 20, št. 1, 2009
107Predstavitve in informacije / Presentations and information
ških jaških, onesnažena in degradirana 
krajina, zapuščene rudniške naprave in 
objekti, slaba podoba), namesto da bi 
služili kot osnova za novo identiteto in 
oblikovanje razvojnih smernic. Ob opu‑
stitvi nekoč osrednjih dejavnosti regije 
se morajo prizadeta območja tako rekoč 
na novo »izumiti«. Med iskanjem no‑
vih razvojnih perspektiv lahko regije z 
inovativnimi pristopi nekatere težave 
in tveganja spremenijo v priložnosti za 
svoj trajnostni razvoj. Slogan projekta 
ReSOURCE se glasi »Spremeniti pro‑
bleme v priložnosti«. Voda v rudniških 
jaških je lahko primerna za proizvodnjo 
geotermalne energije, odlagališča jalovi‑
ne so morda primerna za proizvodnjo 
biomase, staro rudniško infrastrukturo 
in stavbni fond (industrijska kulturna 
dediščino) je mogoče spremeniti v žive 
spomenike, tako da jim namenimo novo 
funkcijo, hkrati pa spoštujemo načela 
varovanja dediščine, rudarske običaje je 
mogoče spremeniti v turistično zanimi‑
vost in podobno. Kljub številnim inova‑
tivnim možnostim rabe potencialov se 
moramo zavedati, da proces uresniče‑
vanja zamisli ne poteka samodejno. Za 
izvedbo takih projektov so potrebni kre‑
ativni koncepti, treba je spremeniti ali 
dopolniti dosedanje strategije razvoja in 
preveriti dejanske možnosti za izvedbo 
takih zamisli. 
Namen in cilji projekta so:
•	 raziskati načine za inovativno izrabo 
potencialov starih rudarskih obmo‑
čij,
•	 priprava podlag za izvajanje inovativ‑
nih projektov,
•	 oblikovati bazo primerov dobre pra‑
kse za izboljšanje konkurenčnosti in 
privlačnosti postrudarskih območij,
•	 izmenjava informacij, znanja in izku‑
šenj med parterji,
•	 izboljšati konkurenčnost in podobo 
bivših rudarskih regij.
Vsebina projekta
V prvi fazi projekta bodo partnerji 
projekta RESOURCE identificirali ter 
analizirali načine in možnosti za izrabo 
doslej neizkoriščenih potencialov, ki jih 
ponujajo rudarska območja. Izdelani in 
predstavljeni bodo primeri dobrih praks 
za izboljšanje konkurenčnosti in privlač‑
nosti bivših rudarskih območij.
Partnerji projekta se bomo osredotočili 
na:
•	 uporabo naravnih in kulturnih po‑
tencialov v bivših rudarskih regijah 
ter
•	 pripravo podlag za izvajanje inovativ‑
nih projektov.
Najpomembnejše dejavnosti v okviru 
projekta so priprava predinvesticijskih 
študij, izvedba pilotnih projektov, nate‑
čajev in poletne šole. Čeprav je pri pro‑
jektu največ pozornosti posvečene apli‑
kativnemu delu projekta in prispevku 
regionalnih partnerjev, vključuje tudi 
znanstveni del, kar pomeni znanstveno 
utemeljen napredek znanj reševanja te 
problematike. 
Potenciali rudarskih območij so po‑
dobni v vseh evropskih državah, zato je 
mednarodno sodelovanje pri projektu 
odlična priložnost za izmenjavo ino‑
vativnih pristopov k prestrukturiranju 
bivših rudarskih regij. Možnost preno‑
sa rezultatov študij in pilotnih projek‑
tov med regijami, izmenjava izkušenj 
in drugi načini sodelovanja so najpo‑
membnejše aktivnosti, s katerimi bodo 
bivše rudarske regije dobile informacije, 
kako izboljšati konkurenčnost in nare‑
diti korak bližje trajnostnemu razvoju.
Vsebina posameznih sklopov projekta 
(tako imenovani delovni paketi) 
Delovni paketi od 0 do 2 (DP1, DP2, 
DP3), vsebujejo, skladno s standardi 
programa Central Europe, aktivnosti, 
vezane na pripravo projekta, na vode‑
nje in koordinacijo ter komunikacijo, 
upravljanje z znanjem, informiranje o 
projektu in diseminacijo rezultatov. V 
okviru delovnega paketa  3 bo izdelana 
analiza naravnih in kulturnih potenci‑
alov ter izvedenih inovativnih strategij 
v sodelujočih rudarskih regijah. V na‑
slednjem, četrtem delovnem paketu se 
bomo osredotočili na uporabo potenci‑
alov bivših rudarskih območij. Cilji tega 
sklopa projekta so ugotoviti, oceniti in 
preizkusiti inovativne pristope za izved‑
bo, vključujoč priprave na investicijo. V 
petem delovnem paketu bomo pripravi‑
li predloge izboljšanj obstoječih razvoj‑
nih strategij za rudarske regije.
Najpomembnejši rezultati projekta so:
•	 tri tematska poročila, povezana s sim‑
pozijem strokovnjakov;
•	 internetna baza projektov dobre pra‑
kse za prestrukturiranje rudarskih 
območij Srednje Evrope;
•	 priročnik, ki vključuje metode za 
regionalni razvoj bivših rudarskih 
območij;
•	 končni strateški dokument, name‑
njen oblikovalcem politik na držav‑
nih ravneh in na ravni EU;
•	 pilotni investiciji.
Partnerji v projektu
Projekt je pobuda sedmih rudarskih 
regij z majhnimi ali s srednje velikimi 
mesti iz petih držav Srednje Evrope. 
Regijam je skupno to, da poskušajo po‑
zitivno vplivati na razvoj območij po za‑
ključku rudarskih aktivnosti. Poleg teh 
so v projekt kot partnerice vključene tri 
znanstvene ustanove, ki so dejavne na 
področju načrtovanja, urejanja prostora 
in sorodnih disciplin. 
Regionalni partnerji:
•	 okrožje Zwickau (Nemčija)/District 
of Zwickau, vodilni partner
•	 IBA Fürst‑Pückler‑Land, d. o. o. 
(Nemčija)/IBA Fürst‑Pückler‑Land 
Cooperation 
•	 izobraževalni center združenj pod‑
jetnikov Saška‑Anhalt (Nemčija)/
Educational Institution of Employers 
Association Saxony‑Anhalt 
•	 združenje »Štajerska železna cesta« 
(Avstrija)/Registered Association 
»Steirische Eisenstraße«
•	 mikroregija Sokolov vzhod (Češka)/
Micro‑Region Sokolov‑East 
•	 mesto Salgotarjan (Madžarska)/
Urbani izziv, letnik 20, št. 1, 2009
108 Predstavitve in informacije / Presentations and information
Local Self‑Government of County 
Rank Town of Salgotarjan
•	 Regionalni center za razvoj Zasavje 
(Slovenija)/Regional Development 
Centre Zasavje Ltd.
Znanstvene ustanove:
•	 lipniški inštitut za ekološki prostor‑
ski razvoj (Nemčija)/Leibnitz In‑
stitute of Ecological and Regional 
Development 
•	 univerza Karla‑Franca Gradec inšti‑
tut za geografijo in raziskovanje pro‑
stora (Avstrija)/Karl‑Franzens‑Uni‑
versity of Graz Institut of Geography 
and Regional Science 
•	 Urbanistični inštitut Republike Slo‑
venije (Slovenija)/Urban Planning 
Institute of the Republic of Slovenia 
Na Urbanističnem inštitutu Republike 
Slovenije je vodja projekta ReSOUR‑
CE mag.  Barbara Černič Mali, univ. 
dipl. ekon.
Na Urbanističnem inštitutu Republike 
Slovenije sodelujeta pri projektu še:
•	 Katja Klančišar, univ. dipl. geogr.
•	  Naja Marot, univ. dipl. geogr.
Boštjan COTIČ
COBRAMAN – Menedžer za  
koordinacijo aktivnosti v procesu 
urbane prenove 
COBRAMAN – Manager coordinating 
brownfield redevelopment activities
ki se ukvarja prav s tako problematiko. 
V projektu sodeluje devet projektnih 
partnerjev, vsak od njih pa prispeva svoj 
segment znanja in dela. 
Različni partnerji, ki sodelujejo v 
projektu COBRAMAN, združujejo 
praktične izkušnje evropskih mest ter 
moderne pristope univerz in drugih 
razvojnih inštitucij. Projektni partnerji 
prihajajo iz Vzhodne in Zahodne Evro‑
pe, s čimer se pomen projekta dodatno 
povečuje. Izmenjava izkušenj je pred‑
vsem v fazi iskanja pravih investitorjev, 
prodaje nepremičnin in vpliva politike 
na izvajanje revitalizacije degradiranih 
območij velikokrat najzahtevnejši del 
dobre izvedbe projektov revitalizacij. 
Teh izkušenj pa predvsem vzhodnoe‑
vropska mesta nimajo, oziroma če jih 
imajo, so skromne.
Namen, cilji in vsebina projekta
Temeljni namen projekta COBRA‑
MAN je tako imenovani »know‑how« 
za vodenje procesa urbane regeneraci‑
je. Vprašanje, kako se lotiti projekta, 
lahko obravnavamo horizontalno in 
vertikalno. Horizontalni vidik temelji 
Časovni okvir projekta: 1. 12. 2008–
31. 11. 2011 (36 mesecev)
Financiranje projekta  
Projekt v 85 % sofinancira Evropski 
sklad za regionalni razvoj (ESRR) v 
okviru ciljev kohezijske politike, Cilj 3: 
Evropsko teritorialno sodelovanje (do‑
slej Interreg), Transnacionalno sodelo‑
vanje, program Srednja Evropa (Central 
Europe).
Izhodišča projekta
Po vsej Evropi se povečuje pomen revi‑
talizacije degradiranih urbanih obmo‑
čij. Vse bolj se zavedamo neupravičenih 
posegov v naravno okolje, kar nas sili 
v reurbanizacijo degradiranih obmo‑
čij. Degradirana urbana območja se 
pojavljajo skoraj povsod, najdemo jih 
v vsakem slovenskem mestu, čeprav je 
povpraševanje po zemljiščih veliko. Pro‑
jekt COBRAMAN je evropski projekt, 
Katja Klančišar, univ. dipl. geogr.
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 
Ljubljana, Slovenija
E-pošta: katja.klancisar@uirs.si 
Mag. Barbara Černič Mali, univ. dipl. ekon.
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 
Ljubljana, Slovenija
E-pošta: barbara.cernic@uirs.si