) 51 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 2001 XXXII Mag. Sonja Zajc Zavod RS za šolstvo devetletka v drugem VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU Na šolah, ki so prve začele uvajati devetletke v prvem triletju, bodo v naslednjem šolskem letu izvajal nove programe v četrtem razredu. Priprave na uvajanje že potekajo, zato je pomembno, da izpostavimo tehtne novosti, kijih prinaša devetletka v drugem triletju. 1. V četrtem razredu se fleksibilna diferenciacija uvede v zadnjem ocenjevalnem obdobju.V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenskem oziroma italijanskem jeziku v šolah z italijanskim učnim jezikom oziroma madžarskem jeziku kot prvem jeziku v dvojezčnih šolah, tujem jeziku in matematiki izvaja fleksibilna diferenciacija. V navedenih razredih se fleksibilna diferenciacija izvaja najmanj pri enem in največ pri treh predmetih. Skupno število ur predmeta, ki se izvajajo v učnih skupinah, ne sme preseči četrtine letnega števila ur tega predmeta. 2. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev med šolskim letom ocenjuje z opisnimi in številčnimi ocenami, na koncu pouka v šolskem letu pa s številčnimi ocenami. Pri tem učitelj oceni, koliko učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih, in upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom. 3. Znanje učencev se pri vsakem predmetu oceni najmanj dvakrat v ocenjevalnem obdobju, pri čemer ne smejo biti vse ocene pridobljene na podlagi pisnih izdelkov. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja. 4. S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec razume učne vsebine. Učitelj uporablja različne načine preverjanja glede na učne vsebine in razred. Učiteljevi zapisi, pridobljeni pri preverjanju znanja, se ne smejo spremenitii v ocene. 5. Učenci v četrtem razredu se začnejo, podobno kot v drugih evropskih državah, učiti tuji jezik in sicer dve uri na teden. 6. V četrtem razredu poučuje učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot dva predmeta, v petem razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj, vendar ne več kot tri predmete, v šestem razredu učitelj predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelj razrednega pouka. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je sprejel nove učne načrte za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki upoštevajo razvojno stopnjo učencev in način učenja. V novih učnih načrtih so vgrajene sodobne učne metode in oblike poučevanja, tako da bi bil pouk bolj raznolik in zanimiv. Učni načrti so pripravljeni tako, da ostaja učiteljem in učencem dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi in za pogovore ter vzpostavljanje kakovostnih medsebojnih odnosov med učiteljem in učenci. V nadaljevanju predstavljamo bistvene značilnosti učnih načrtov za drugo triletje. Za predmeta naravoslovje in tehnika v četrtem in petem razredu ter družbo v četrtem in petem razredu sta učna načrta predstavljena ločeno. SLOVENŠČINA V drugem triletju je pouku slovenščine namenjenih 525 ur pouka.To je po 175 ur na leto v četrtem, petem in šestem razredu. Učenci tvorijo (govorijo in pišejo), sprejemajo (poslušajo, berejo) in razčlenjujejo svoji starosti, spora¬ zumevalnim in spoznavnim/domišljijskim zmožnostim, izkušnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila. Delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih 60 % ur predmeta in delu z umetnostnim besedilom 40 % ur. Ker se neumetnostna besedila sestavljajo, spreje¬ majo in razčlenjujejo drugače kot umetnostna, so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostni h besedil navedeni ločeno. V drugem triletju učenci poglabljajo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika iz prvega triletja. Utrjujejo svoje znanje književnega jezika (zbornega in pogovornega) in si prizadevajo govoriti knjižno v ustreznih govornih položajih. Z h- t/> O > o 6 2001 XXXII V)Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE 52 yy >() M N Učitelj si prizadeva, da so učenci motivirani za vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje in govorjenje ter branje in pisanje). Učenci se zavedajo, daje govorjenje in pisanje medosebna dejavnost, pri kateri je treba upoštevati sogovorca in upoštevati govorni položaj. Izhodišče pouka pri predmetu slovenščina je besedilo, kije lahko umetnostno ali neumetnostno. Pri obravnavi neumetnostnih besedil so enako zastopane in enako pomembne vse štiri sporazumevalne dejavnosti, pri delu v šoli zlasti poslušanje in govorjenje (sodelovalno učenje), deloma tudi branje kot izhodišče za ustno pomensko, pragmatično, vrednotenj sko in besedno-slovnično razčlenjevanje besedil. Pri domačem delu naj prevladujeta branje in pisanje (z dejavnostmi pred pisanjem osnutka, med pisanjem in po njem, s prepisovanjem popravljenega besedila) in tudi kot priprava na govorni nastop. Obravnava umetnostnih besedil tudi v drugem obdobju temelji na komunikacijskem modelu književne vzgoje. Na stopnji poglabljanja doživetja govorno in pisno, s pomočjo risbe ali dramatizacije, poustvarjajo učenci literarno besedilo, ustvarjajo svoje, književnemu besedilu analogne domišljijske svetove ali nadgrajujejo tistega, s katerim so se srečali ob branju besedila. Omeniti je še treba, da pisanje in govorjenje nista cilj književnega pouka, temveč metodi (sredstvi), ki naj podpirata literarnoestetsko doživetje in ga poglabljata. Posebno skrbno oblikujemo v drugem obdobju srečanje s poezijo, saj se sicer utegne zgoditi, da se interes zanjo utopi v učenčevi za to obdobje značilni usmerjenosti v napeto zgodbo. V drugem triletju je predvidena fleksibilna diferen¬ ciacija, to je prepletanje temeljnega in nivojskega pouka in zapisani cilji v učnem načrtu pomenijo temeljno raven. LIKOVNA VZGOJA V četrtem in petem razredu je v posameznem razredu po 70 ur likovne vzgoje in 35 ur v šestem razredu. Temeljna dejavnost predmeta temelji na odkrivanju učenčeve ustvarjalnosti. Predstavlja |_ nadaljevanje in usmerjanje spontanega otroškega likovnega raziskovanja sveta, odkrivanje posebnosti tn D VIRI Učni načrt Slovenščina, MŠŠ, 1998 |\j Učni načrt Matematika, MŠŠ, 1998 Učni načrt Likovna vzgoja, MŠŠ, 2001 — Učni načrt Glasbena vzgoja, MŠŠ, 1998 Učni načrt Športna vzgoja, MŠŠ, 1998 Predmetnik devetletne OŠ, 1998 Z co O > O