VELIKE EGIPTOVSKE SANJSKE BUKVE PO STARIH ARABSKIH IN EGIPTOVSKIH PISMIH. LJUBLJANA. ZALOŽIL IN PKODAJA M. GERBER. -"i L Velike egiptovske Obseg. Predgovor. Vprava avstrijsko-ogerske številne loterije. Na kaj se mora pri stavi posebno paziti-? Dobitki in razna srečkanja. Štempeljuina za dobitke. Loterijski cenovnik ali tarifa. Tablica, ki kaže, koliko amb in tem obsega vseh 90 številk. 2800 razkladanj sanj z dotičnimi številkami za srečkanje. Kazalo srečnih in nesrečnih dni. Tablica za skrivno kockanje. Tablica, ki kaže, katere številke se morajo staviti, in razlaganje sanj v podobah. —»«•«— lajnovejsi laliSj. pomnožen z številnimi in podučnimi napeljavami, kot s skrivnostjo, s pomočjo katere se amfoa zadene, in z pro-rokovanjem iz zvezd ali z mesečnim listom za obe. spola, H5H5E5HH5E5H52K5J5HHH® LJ-j Cena 30 kr. » !ŠiH5E5EHSZ5H25iH2SZSffiaZ5«! Y Ljubljani. in prodaja M. GERBER. /T> /TVTi /TJT-rT' ~ ™ rF' 7T. pt- /T- TT^/T /Y\™ /~> rr\/T- rr. SANJSKE BUKVE po starih egiptovskih in arabskih pismih. d^o^go. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. Predgovor. jj|fri izdavi teh bukvic hočem najpoprej povedati o začetku loterije, za katero se take knjige najbolj porabljajo. Ime „loterija" izvira iz laške besede „lotto", po slovenski „srečka". Loteriji enake igre že nahajamo ob času rimskega cesarja Avgusta, kateri je pri tačas navadnih pojedinah svojim" gostom zapečatena pisma, ki so nekaznice na različne dragocene reči obsegala, po enaki ceni prodajal. Pravi začetek naše današnje loterije najdemo v Genovi, in sicer ob času volitve novih mestnih svetovalcev. Kadar so se volitve začele, so se imena volilnih kandidatov na majhne listke zapisala, potem pa v kroglice zvila in v pričo posebne komisije v nalašč za to pripravljeno kolo vrgla. — 4 — Iz tega kolesa se je potem očito toliko teh krogel vleklo, kolikor mestnih svetovalcev je potrehno bilo. Na vlečenih listkih zapisana imena so se vsemu ljudstvu oznanila. Pri tej priliki so pričujoči stavili na izvolitev tega ali onega kandidata večkrat prav velike svote. Na predlog mestnega svetovalca Benedetto Gentillo je napravil računar Lorenzo Tonti naši današnji loteriji celo enako igro. — Od leta .1625. do 1740. so se samo Genovčani s tem početjem pečali. v Se le papež Klemen XII., kteri je leta 1741. umrl, je to igro tudi v Rimu uvedel, od koder se je skozi Nizozemsko v Nemčijo razširila. Tam se je leta 1763. ustanovila prva številna loterija v Berolinu. Pa že leta 1820. se je številna loterija ' ne samo v tem mestu, ampak tudi po celem Pruskem zopet prepovedala in mesto nje nastala je tako zvana razredna loterija. • V avstrijskih deželah se je številna loterija že leta 1751. uvela, v kterem letu — 5 - se je tudi dne 2. prosinca na Dunaji prvo srečkanje vršilo. Vlečene so bile številke: 26, 81, 53, 11 in 74. Izvolitev raznih številk za srečkanje pa je zel6 različna. Večji del voli svoje številke s pomočjo razlaganja sanj. Vsled tega pa je treba, da ima človek večkrat sanje, ktere tako na njega vplivajo, da on njih višji pomen sluti, pa jih vendar ne more prav razumeti. Takim sanjam se ne more nekak pomen odreči, kar nam tudi sveto pismo potrdi. Drugi zopet porabljajo številke, ki so se že leto poprej vlekle, in ki so že večkrat marsikteremu srečo naklonile. Zopet drugi se poslužujejo kakih bukvic, kot n. pr. „Kabala" itd. Nekteri pa prepustijo naključji ter volijo svoje številke nevidoma iz male vreče, ktero v vsaki loteriji nahajamo. Naj se loterije poslužujejo na ta ali mri način, je vendar za igralca potrebno, da pozna njeno upravo, da zamore vsaj nekoliko z dobitkom igrati. Zategadelj sem — 6 — te bukvice še z raznimi poucljivimi napeljavami pomnožil, in želim ti, dragi bralec, igraš li na to ali uno igro, veliko sreče in blagoslova. Pisatelj. Uprava avstrijsko-ogerske številne loterije. V avstrijsko-ogerskej državi nahajamo sedaj v sledečih mestih loterijska vodstva, kjer se srečkanje vrši: na Dunaji, v Pragi, Gradcu, Lincu, Brnu, Trstu, Pesti, Levovu, Inomostu, Hermanstadtu, Bo-cenu, Trientu in v Temešvaru. C. kr. številna loterija obstoji iz 90 številk, in sicer se navadno po 30krat na leto pri vsakem vodstvu srečka. Pri vsakem srečkanji se dajo številke po vrsti od 1 do 90 v z šipami obdano kolo. na kar v pričo loterijskega uradnika in ljudstva nalašč za to namenjen deček, po vsakokratnem mešanji številk vleče z golo roko številke iz kolesa, katere loterijski uradnik koj ljudstvu naznani. Na tak način se vleče pri vsakem srečkanji po 5 številk. Igralčeva stava pa ne sme manjša biti kot 5 novcev. Kot potrdilo za stavo, dobi igralec stavni list (rescontro), na katerem morajo skladna številka, dan in kraj, kjer se ravno srečka, prve in zadnje opombe, pod katerimi se je igra v originalni listek zapisala in podpis loterijskega nabirača zaznamovana biti. Na kaj se mora pri stavi posebno paziti? Veliko koristi igralcu, če se vselej prepriča, da je loterijski nabirač res od njega stavljene številke, svoto, katero je stavil, in način igre zapisal v originalni listek, ker po dovršenem srečkanji le ta — 8 — listek odloči, in pri kaki zmotnjavi izrek ljudstva, da so se morda druge številke stavile ali da si je na drug način igralo, nima postavne veljave. Da se pa lahko vsak prepriča, da je vse v redu zapisano, sme loterijskega nabirača prositi, da še enkrat celo igro pove. — Kdor hoče delj časa vedno ene številke staviti, ta naj tudi stave ne odlaga na zadnjo uro, zato, ker se vsled mogokratnih enakih iger stave celo ali pa vsaj deloma zaprejo. Dalje, ko tedaj igralec vedno enake številke stavi, tem večja je škoda, katero lahko vsled prepozne stave trpi, če se stave zaprejo in se po naključji ravno ta čas njegove številke vlečejo. Pri večjih stavah se tudi takrat, če se nič ne zadene, rescontro ne sme koj raztrgati, kajti, če so bile številke zaprte, dobi igralec, ako rescontro pokaže, svoto, katero je stavil, nazaj. Dobitki in razna srečkanja. Navadno razločujemo 6 načinov, po katerih se igra, in sicer: 1.) Ekstrato ali navadni izvleček. Kdor s to igro igra, stavi samo eno številko, če se ta številka med 5. vleče, dobi igralec 14krat več, kot je stavil, N. pr. ako stavi 10 novcev, dobi 1 gold. 40 nove. 2.) Ekstrato determinato ali pa določeni izvleček. Ta igra je skoraj prvi enaka, samo da mora igralec določiti, pri katerem vleku se bode vlekla njegova številka, če pri prvem, drugem, tretjem, četrtem ali petem. Če igralec številko zadene, dobi 67krat več, kot je stavil. N. pr. ako stavi na šte- - 9 — vilko 50 na prvi klic 10 nove. in se ta številka res pri prvem klicu vleče, dobi igralec 6 gold. 60 nove. 3.) Amba. Ako. hoče igralec ambo zadeti, mora dve številki staviti. Če so te številke med 5., dobi igralec 240krat več, kot je stavil. N. pr. če stavi 10 nove., dobi 24 gld. 4.) Terna, katero igralec dobi, ako 3 številke ugane.' Če stavi toraj 3 številke, dobi 4800krat več, kot je stavil. N. pr. ako stavi 10 nove. na terno, dobi 480 gold. 5.) Kvaterna se dobi, če igralec 4 številke zadene. V tem slučaji dobi stavo 60.000krat povr-' njeno. N. pr., če stavi 50 nove, dobi 30.000 gold. 6.) Kvinterna. Pri tem srečkanji mora igralec vseh 5 številk zadeti ter dobi stavo lOO.OOOkrat povrneno. Razun teh 6 načinov se še lahko na sledeče igra. Bodi si, da se igra samo po teh 6 načinih ali pa na izvleček in terno: izvleček in kvaterno; ambo in terno; ambo in kvaterno naenkrat, ali pa na izvleček, ambo, terno itd. Stempeljnina za dobitke. Vsled postavnih naredb so dobitki v številni loteriji, če več kot 2 gld. znašajo, štempeljnu podvrženi, in sicer po sledečem cenovniku (tarifu): Od 2 gld. do 10 gld. se plača 7 novcev. Od več kot Od več kot 10 gld. do 20 gld. se plača 13 kr. 800 gld. do 1000 gld. se plača 625 kr- 20 „ n 30 n n » 19 „ 1000 „ . 1200 „ n » 7-50 „ 30 , » 50 n » j? 32 „ 1200 „ „ 1600 „ 13 » io-- „ 50 „ » ioo M n » 63 „ 1600 „ » 2000 „ !) » 12-50 „ 100 „ . 150 » n » 94 „ 2000 „ „ 2400 , n » 15"- „ 150 , „ 200 n n n 1-25 „ 2400 „ i 2800 i n » 17-50 „ 200 „ i 400 n » n 2-56 , 2800 „ n 3200 „ n n 20'- „ 400 „ i 600 J) » « 3-75 „ 3200 „ „ 3600 „ n » 22-50 „ 600 „ „ 800 » » n 5-- „ 3600 „ „ 4000 „ M n 25-- „ Za večje zneske kakor 4000 gld. se mora od vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr. več plačati, pri čemur pa manjši ostanek kakor 200 gld. za celega velja. — 11 — Loterijski cenovnik ali tarifa. Povedali smo že, da so avstrijsko - ogerskej loteriji številke od 1 do 90, od kterih se pri vsakokratnem srečkanji pet vleče. Ker se ekstrato ali navadni izvleček s I4kratnim vložkom povrne, tako bi dobil tisti, kteri n. pr. na vsako številko 1 gld. stavi, petkrat 14, to je 70 gld. nazaj. Iz tega navadnega računa se razvidi, da država za stroške za upravo ne zahteva več, kakor 20 procentov. * Ker se pa večkrat prigodi, da hoče kdo tri, štiri, pet, šest ali pa še več številk v eni vrsti staviti na ambo ali temo, zato je vsled razmere med stavo in dobitkom potreben pregled, kteri se na sledečih tablicah najde. V prvem delu lista na levej strani se nahaja broj številk, ktere igralec v eni vrsti staviti hoče. V oddelku na desnej strani zraven prvega se nahaja stava na te številke. V tretjem oddelku se' nahajajo dobitki v primeri se stavo. V oddelku „opomba" najde se stopnjatev dobitkov ako se stare povekšajo. Pa niso samo mogoče te tukaj navedene stave, ampak tudi vse druge, ktere bodi si v novcih bodi si v goldinarjih med ove stave padejo, v kte-rem slučaji dobitek, kar se samo ob sebi razume, med določenimi zneski leži. — 12 — Ainba t -i 1 «3 Stava Dobitek Opomba gl. kr. gl. kr. 3 5 10 4 8 « in tako dalje da vsakih 5 nov,- 4 gl. več, tako da 1 gl. stave 80 gl. ■ dobitka več. 4 6 -2 4-0 po tem da vsakih 10 nov. več tudi 4 gl. več, tako da 1 gl. stave 40 gld., 2 gl. stave 80 gl. i. t. d. dobitka vleče. 10 4 5 10 2 40 in tako da vsakih 10 nov. več 2 gl. 40 nov. dobitka. 1 gl. stave da 24 gl. 2 , , . 38 , i. t. d. 20 4 80 30 7 20 6 15 2 40 in tako da vsakih 25 nov. več stave 4 gl. več dobitka, tako da 1 gl. stave 16 gl. \ dobitka 2 „ , 31 , / i. t. d. 25 4 30 3 7 21 2 40 in tako dalje da vsakih 35 nov. več tudi 4 gl. več dobitka. Stava 1 gl. da 11 gl. 42 nov. 7 „ , 80 ,- in , 70 „ , 800 „ dobitka. -• :',(! 3 42 35 4 — 13 — ■a > '•55 Stava Dobitek Opomba gl- kr, gl kr. 8 28 2 40 in tako. dalje da vsakih 35 nov. več tudi 4 gl. več dobitka. Stava 1 gl. da 8 gl. 57 nov. 3) ^nn 60 „ „ „ 95, „ 600 , — „ dobitka. 35 3 70 6 9 36 2 40 in tako da vsakih 90 nov. 6 gl. dobitka. Stava 1 gl. da 6 gl. 66 nov. . 9 . . 60 „ - „ „ 90 •„ „ 600 „ - „ dobitka. 45 3 60 4 10 45 2 40 in tako ima vsak goldinar več tudi 16 gl. več dobitka. 75 4 3 16 11 55 2 40 in tako ima vsak goldinar več tudi 4 gl. 36 nov. več dobitka. 1. 4 36 2 8 72 12 66. 2 40 i. t. d. da vedno 11 gl. več stave tudi 40 gl. več dobitka. 1 3 63 -11 40 22 80 — 14 - Temo t J2 rt V —J Stava Dobitek Opomba 891 kr. gl kr. 4 1 12 i. t. d. vsak novec 12 g), več. 5 60 10 120 i 1200 i. t. d. vsak goldinar stave 1.200 gl. več dobitka. 2 2400 5 1 i 80 i. t. d. vsak novec več stave, vleče vedno 4 gl. 80 nov. več dobitka. 2 9 60 10 't 48 1 480 i. t. d. vsak goldinar 480 gl. več. 2 . 960 6 • 2 i 80 i. t. d. pri vsakih 2 nov. stave, 4 gl. 80 nov. več dobitka. 4 9 60 10 241 1 240 in tako vsak goldinar 240 gl. več. -2. 480 7 3 4 4 i. t. d. pri vsakem povekšanji stave vedno 4 gl. 11 kr. več dobitka. 6 8 22 9 12 33 1 187 14 in tako vsak goldinar več stave, 187 gl. 14 nov. več dobitka. 2 247 28 — 15 — -s S •p ■m Stava Dobitek Opomba gl- kr. gl- kr. 8 5 4 28 i. t. d. pri vsakih 5 nov. 4 gl. 28 nov. več. 10 8 56 1 85 71 in tako ima vsak goldinar več stave, vedno 4 gl. več dobitka. 2 171 42 9 7 14 4 8 i. t. d pri vsakih 7 nov. vedno 4 gl. več. 1 57 14 tako ima vsak goldinar 47 gl. 14 nov. več dobitka. 2 114 28 10 10 4 in tako ima vsakih 10 nov. stave vedno 4 gl. več dobitka. 20 8 1 40 torej vsak goldinar 40 gl. več. 2 80 11 14 4 7 povekšanja znaša torej po 29 nov. 15 4 36 16 4 65 1 29 58 9 18 torej ima vsak goldinar 29 gl. 9 nov. več dobitka. 12 19 4 14 pri vsakem novcu.po 22 nov. več. 20 4 36 t 21 81 tedaj vsak goldinar 21 gl. 81 nov. 2 43 62 več. — 16 - Tablica, ki kaže, koliko amb in tern obsega vseh 90 številk. 'P «55 dajo •m d a j o

i—i > > 1—1 > X H-1 X i—< X t—i X II 46 0 i 62 28 0 57 14 69 0 37 m 13 89 0 17 70 33 0 60 12 61 0 IV 71 10 27 0 21 2 32 0 72 83 54 v 0 47 53 31 0 56 9 39 0 4 25 VI 58 0 36 7 49 0 16 59 74 0 66 VII 40 64 0 35 3 41 0 75 85 24 0 vin 76 20 77 0 15 0 , 8 0 19 78 90 rx 0 38 30 45 0 63 11 86 0 84 34 X 52 0 43 51 5 0 55 68 79 0 44 XI 80 42 0 65 81 29 0 48 87 50 0 XII 6 22 •67 0 18 82 23 0 88 73 26 — 236 - Tablica, ki kaže, kaj vsaka črka cele abecede v številkah znanja in kako se mora na sanje in besede v loterijo staviti. 5 59 A 66 26 29 64 B 17 18 80 C 47 6 89 50 Č 13 82 36 48 D 11 19 37 44 E 6 55 2 26 F 11 78 30 57 G 1 81 66 H 25 72 58 35 I 7 42 76 J 20 14 75 K 74 43 71 28 L 12 85 31 M 4 46 64 10 N 5 57. 55 69 0 5 57 55 69 P 38 23 54 R 9 33 68 S 15 78 39 80 Š 15 78 41 25 T 86 16 35 u 67 77 62 52 V 40 10 21 70 Z 63 34 59 84 Ž 51 85 Po kabalističnem računjenji urejeno. — 237 - Umetnost Iz kvart prorokovatl. Igralec vzame vseh 32 kvart, jih dobro zmeša ter jih pusti dvakrat z levo roko prevzdigniti. Pri tem si zapomni prevzdignjeno kvarto na sledeči način: Oni trije kupčeki, kateri vsled dvakratnega prevzdiganja nastanejo, se tako eden vrh drugega položijo, da zadnji kupček na prvega in oba na drugega prideta. Sedaj se kvarte nič več ne mešajo, pač pa se v štiri vrste vsaka po osem kvart obsegajoča, razpoložijo. Kaj kvarte pomenijo, kaže sledeče: Križ (tref). Sedem: Jeza, prepir in razprtija. Osem: Žalost, smrt. Devet : Nezvestoba. Deset: Kazen od sodnije. Fant: Sodnijski sluga. Kraljica : Kriv prijatelj. Kralj: Nezvesti ljubček. As: Pravda. Pik. Sedem: Znanje, prijateljstvo. Osem: Pismo od ljubice, razkritje ljubezni. Devet: V kratkem otroci in poroka. Deset: Srečno potovanje. Fant: Zvesti ljubček, prijatelj. Kraljica: Nenavzoč prijatelj (prijateljica). Kralj: Visok dobrotnik (dobrotnica). As: Dobro urejeno gospodarstvo. — 238 — Karo. Sedem: Pomnoženje svojega premoženja Osem : Blagostanje in dober zaslužek. Devet: Čast doseči. Deset: Srečen pot, bogastvo. Fant: Sreča v loteriji, dedšina. Kraljica : Mož, ki ima denar. Kralj: Obisk visoke osebe. As: Dobro snidenje. Srce. Sedem: Spodlezovalec. Osem : Veselje, vesela novica. Devet: Spolnitev skrivne želje. Deset: Prihod ljubčeka. Fant: Povabilo. Kraljica : Zveza proti svoji volji. Kralj: Srečen zakon. As: Poroka. Pomen kvart v zvezi ena z drugo, Štiri fantje blizu skupaj prinesejo prepir in hudobne jezike. Štiri kraljice: ljubosumnost, prepir, vojsko, boj. Tri d e v e t k e ali d e s e t k e: srečen vspeh. — 239 - Dozdevne misli, kakšen bo človek, ki je o tem ali onem znamenji rojen. Januar. Rojen biti v meseci januvariju v znamenji vodnika kaže na človeka, ki ima prav lepe in dobre lastnosti. Posebno ljubi red in natančnost; zaradi tega je cela zunajnost in občevanje z tako osebo prav prijetno in ljubeznjivo. K temu veliko pomaga vedno dobra volja in večkrat zvito obnašanje. Vsled različnih prijateljskih zvez se sreča možkega spola na dober način pospešuje, med tem ko mu bogatih žen ne manjka. Ženski spol dopade pred vsem zarad snaž-nosti telesa, perila in še bolj vsled čistosti svojega obnašanja. Kot hišna gospodinja bode varčna in delavna, kot prijateljica ljubeznjiva in vesela. Februar. Rojen biti v meseci februvariju v znamenji r i b pomeni veliko in slavno življenje. Spretnost in izvrstno obnašanje privedejo moža v imenitne družbe, kjer se pa njegova odkritosrčnost in naravnost zaničuje. Večkrat je primoran najhujše boje prestati, pa slednjič zmagajo njegove dobre lastnosti. Ženski spol se posebno za poezijo, gledališče in godbo zanima. Kot gospodinja bode zaradi svoje modrosti in dobrosrčnosti povsod hvaljena in ljubljena, čeravno se večkrat zgodi, da se domišljija in resnica nič kaj ne vjemata. — 240 — Marec. Rojen biti v meseci m a r c i j u v znamenji ovna pomeni tih in ponižen značaj, ki vse rad prenaša in se drugih rad usmili. Ako ga pa raz-žališ, si pripraviš hudega sovražnika, ki noč in dan ne miruje, da bi se maščeval. V družbi je dobre volje, drugače pa žalosten in otožen ter rad naravo ogleduje. Možje so zvesti varuhi in dobri delalci, kateri svojo ženo in otroke pošteno preživijo. Žene bodo kot matere veliko veselja nad svojimi otroci doživele. Device se bodo zgodaj poročile. April. Rojen biti v meseci aprilu v znamenji bika kaže na mogočnega, ne samo za delo, ampak tudi za druge reči pripravnega človeka. Njegov značaj se lahko prevrže v grdo predrznost, prevzetnost, škodoželjnost in zavist; ljubi tudi v srčnih zadevah male premembe. Ženski spol, ki je v tem meseci rojen, je sicer ob času poroke prav razposajen in svojevoljen, pa v zakonu se celo spremeni. Kot žena postane pridna, modra in svojemu možu vedno zvesta. Maj. Rojen biti v meseci maju v znamenji dvoj čekov znanja sploh telesne lastnosti: lepa, tanka koža, lepi, polni lasje, zapeljive oči, prijazno, prijetno obnašanje, za kterim včasi zvitost čepi ali pa vsaj prizadevanje, drugih oči nase obrniti. Posebno je to pri ženskih navada. V zakonu, kateri se že v mladosti sklene, se prikažejo večkrat na- — 241 — mesto prijaznosti, ktera se v družbah pokaže, zvitost in sitnost, posebno če je tudi žena sitnega značaja. Deklica v tem meseci rojena je celo za ljubezen in prijateljstvo ustvarjena, se kmalu omoži in srečno in bo možu in celi družini v veselje in čast; kot mati porodi lahko dvojčeke. Junij. Rojen biti v meseci juniju v znamenji raka pomeni previden in z največjim mirom delajoči značaj, kteri ne more z hrumečimi valovi časa enako stopinjo držati. Sreča mu ni posebno mila, kajti vse se mu ponesreči in marsiktera zvijača ga premaga! Pa vse to ne more zabraniti, da bi ne dosegel svojega namena. V zakonu bo srečen in z nadarjenim dečkom obdarovan. Deklica, ki je v tem meseci rojena, bo nesrečna v svoji ljubezni. Prvi in drugi ljubček jo bode zapustil; ona ljubi sicer goreče, pa prenaglo; v zakonu bode svojega moža trpinčila, ako se ne obnaša spodobno; zadnja polovica njenega življenja bo mirna in zarad tega tudi srečnejša. Julij. Rojen biti v meseci juliju v znamenji leva pripravi možu trdno zdravo telo in predrzen pogum. Ima bolj jezen značaj; vsled tega se večkrat spre se svojimi prijatelji in znanci; bdi rad celo noč, ljubi pa po dnevi počivati, in ako je mogoče, je rad dobra jedila ter pije preobilo. Deklica, ki je v tem meseci rojena, ljubi prosto naravo in plete rada venca zase in za 16 - 242 — druge. Ljubi le črvrstega mladenča in moža, posebno vojaka, nikoli hlinavca in strahopetca. Se hitro razjezi, pa vendar se zna premagovati in velikodušno odpustiti; ljubi tudi vihar in burjo. Avgu s t. Rojen biti v meseci avgustu v znamenji device pomeni pri možkem spolu živ razum; postane večkrat prav slaven mož in si prizadeva, drugim s svojim svetom pomagati. Dela rad tudi za obč-ni blagor, brani se pa vsake hvaležnosti. Bogata vdova se zaljubi v njega, pa on vzame raje modro in lepo devico za ženo ter postane oče mnogih otrok. Deklica v tem meseci rojena ima vse dobre lastnosti, ktere devica imeti mora; zarad tega postane pridna žena in hišna gospodinja; ako se pa do 30. leta še ni omožila, tedaj bo najhitreje- do njene smrti sama ostala. September. Rojen biti v meseci septembru v znamenji tehtnice pomeni pravičnega moža, ki bo zvest in dober obrtnik in izvrsten državljan; zraven tega pa ima le majhno bogastvo, a še po smrti dobro ime in mirno vest do svojega groba. Deklica v tem meseci rojena je v vseh rečeh prav natančna, zarad česar, dokler služi, veliko hvale uživa; ako pa komu zapoveduje, je skoraj nestrpljiva, neče nobenega darila, da ji ga ni treba proti prepričanji hvaliti ali grajati, ter je previdna v vseh svojih delih. — 243 — Oktober. Rojen biti v meseci oktobru v znamenji škorpijona kaže na neprimišljeno, neumno ravnanje, zarad česar drugi večkrat škodo in sitnosti imajo. Vendar je tak mož rad potrpežljiv in vse povrne, kar je poškodoval; obnaša se večkrat preveč očividno, še celo grdo in nespodobno; kdor ga pa dobro pozna, najde v njem milega in zvestega prijatelja; pije rajše vino kakor vodo. Deklica v tem meseci rojena mora se dobro varovati, da si ne pripravi vsled slabega jezika in slabe volje sovražnikov; nagnjena je k zavisti in trdnosrčnosti, ljubi tudi vino in kavo, pa ne potroši nič za to; v zakonu je prav prijazna, a kot mati stroga. November. Rojen v meseci novembru v znamenji strelca pomeni nevarnega ljubčeka, ki se že zgodaj zaljubi v vsako lepo lice ali tudi v lepo obleko; on je strasten lovec in strelja kozle z in brez smodnika; kot vojak je sovražniku in deklici enako nevaren, poslednji posebno pri plesu, kterega zelo ljubi; skrbi redno za svoje gospodarstvo in živi zmerno. Deklica, ki je v tem mesecu rojena, je predrzna ter se večkrat v velike nevarnosti poda; ljubi najbolj vojake in lovce; veliko mladeničev jo ljubi, pa le enemu se posreči, njeno srce premagati ter v srečnem zakonu svoje dni preživeti. December. Rojen biti v meseci decembru v znamenji divjega kozla kaže pri obojem spolu 16* — 244 - dober značaj, kteri se pa večkrat pohujša. Mož ne prenaša veliko mraza, ljubi zarad tega kožuh in peč, zraven pa veselo družbo; ljubi klobaso in pleče ter deli kot prijatelj, kot mož, kot gospodar rad draga in lepa darila; veseli se še kot starček svojih vnukov. Deklica v tem meseci rojena ima veliko moškega na sebi, pa vendar ne zgubi svojih ženskih čednosti; je rada navzoča pri veselicah, ki zadevajo vojske; prejme rada o božiči kaj novega, skrbi pa leto za letom marljivo za svojo družino in gospodarstvo ter ljubi iskreno svojega moža. — 245 - 4 Tablica, ki kaže, ktere številke se morejo staviti, da se naredi amba in tema. 1. 13 2. 17 3. 12 4. 16 5. 1 6. 15 7. 8. 19 10 14 9. 18 10. 22 11. 26 12. 21 13. 25 29 14. 20 15. 24 16. 28 17. 23 18. 27 19. 22 20. 35 21. 22. 39 30 34 23. 38 24. 33 25. 37 26. 32 27. 36 28. 31 29. 35 30. 48 31. 43 32. 47 33. 42 34. 46 35. 41 36. 45 37. 49 4C 38. i 44 39. 48 40. 52 41. 56 42. 51 43. 55 44. 59 50 45. ! 54 46. 58 47. 53 48. 57 49. 52 50. 65 51. 52. 69 60 64 53. 68 54. 63 55. 67 56. 62 57. 66 58. 61 59. 65 60. 78 61. 73 62. 77 63. 72 64. 76 65. 71 66. 75 67. 77 7C 68. i 74 69. 78 ■ 70. 82 71. 86 72. 81 73. 85 74. 75. 89 80 84 76. 88 77. 83 78. 87 79. 82 80. 5 81. 90 9 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 48 3 7 2 6 15 18 Ta tablica se naj na sledeči način uporablja: N. pr. 21. januarja 1852 so bile v Lincu vlečene številke: 33, 67, 51, 10, 58. Vzaraeš te številke n. pr. kot za zadnjikrat v Lincu vlečene, tedaj piši na tej tablici debelo tiskano številko 33; pod tisto — 246 — najdeš številko 42; potem poiščeš drugo številko, ktera se je vlekla, tukaj n. pr. 67, pod katero stoje številke 77 in 70, ravno tako tudi tretjo številko 51 s številkami 69, 60, potem četrto 10 in pod njo 22 in slednjič peto številko 58, pod katero 61 stoji. Iz tega se razvidi, da moraš pri prihodnji stavi številke: 42. 77, 70, 69, 60, 22 in 61 staviti. Tako izvoljene številke prinesejo večkrat srečo, samo da se morajo le v tisti loteriji staviti, v kateri so bile vlečene. N. pr. iz linške zopet v linško, iz praške zopet v praško itd. Drugi način je sledeči: Igralec vzame številke, ki so se zadnji- in predzadnjikrat vlekle, ter eno vrsto pod drugo zapiše. Potem zapiše k številkam drugega klica 19, k številkam tretjega klica 31, četrtega 41, petega 88 in šestega te številke skupaj. N. pr. dve zadnji srečkanji kake loterije prinesejo številke: 16 27 31 15 5 3 19 42 88 6 Tem se torej prištejejo 19 31 41 88 19 65 104 144 99 Zdaj mora igralec številke prvega klica s številko 2 deliti, vse druge pa s številko 3, kakor sledi: 10 22 36 48 33 Ostane pri delitvi ena ali dve čez, tedaj se prištejejo številkam, ki so vsled delitve nastale. Ta način je posebno važen za ekstrato ter je že marsikateremu igralcu veliko koristilo. — 247 - Skrivnost ambo zadeti. Igralec si vzame celo abecedo ter jo prestavi v številke kakor sledi: abcčdefghi j k lm n 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 oprsštuvzž 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25. Sedaj si izvoli kako ime, n. pr. „Marija", ter vzame številke namesto črk. M 14 a 1 r 18 i 10 j H jt___1_ 55 90 krat pomnožena da 4950: skozi 5 deljena da 990. Ako to številko delim: 9, 90, tedaj imam številki 9 in 90. In ravno tako pri vseh drugih imenih, pa imena morajo cela v črkah biti. Umetnost iz zdrobljene kuhane kave (zoo) prorokovati. Zdrobljena kuhana kava (zoc) obsega neštevilno množino najlepših in najčudovitih podob, katere nam marsikateri čudež razkriti zamorejo, ako se po sledečem ravnamo. — 248 - Da dobimo tako kavo, ktero potrebujemo za prorokovanje, mora se kava iz posodice izliti; potem pustimo zdrobljeno kavo (zoc), ktere mora prav veliko biti, eno uro dolgo stati, da se posuši. Uporabi se lahko tudi ostala kava prejšnjega dneva in je sploh vse eno, ako je bolj stara ali bolj nova, da se le zamore dobro posušiti., Ako je že zelo suha, moramo hladno vodo na njo vliti, in sicer na 15 gramov kave pol kupico vode. Ko se je to zgodilo, postavimo posodico k ognji, ktero pa ne sme preveliko biti, ter jo tam tako dolgo pustimo, da se zopet celo premoči. Potem jo z žlico dobro premešamo in v malih kupčekih na celo čiste, dobro posušene okrožnike vlijemo, da se do srede napolnijo. Tukaj naj zdaj to kavo, kakor hitro se da, na vse strani premešamo in potem v drugo pripravljeno posodo vlijemo tako, da le majhni deli kave na okrožnikih ostanejo, kteri se sedaj v čudne in skrivne podobice preinenijo. Ako so podobe pokvarjene in slabe, kar se navadno zgodi, če je bilo preveč kave, tedaj moramo še več vode na njo vliti, jo segreti in vse še enkrat ponoviti, kajti le tedaj zamoremo prihodnjost odkriti, ako so podobice vsaka posebej. Najimenitnejša znamenja, katera se v taki kavi napravijo, so v sledečem razložena: 1.) Čveteroogelne podobe pomenijo tem več sitnosti, kolikor več jih je. 2.) Posamezen trikot naznanja dobro službo ali sploh koristne opravke. Ako je več tri-kotov blizo skupaj, pomenijo veliko srečo. Trikoti so sploh v vseh okoliščinah prav dobro znamenje ter obljubijo v malem številu dobro službo, v velikem pa mnogo denarja in imetja. — 249 — 3.) P o s a m e z n e krogle pomenijo v vseh opravkih dober vspeh, posebno ako so lepe in številne. 4.) Prav srečno poroko nam obljubi krogla, ki je iz več se zedinjajočih kotov nastala. 5.) Dolg cveteroogelnik, ki se celo dobro pozna, pomeni nemir in razprtijo v svoji družini. Ako leži blizu njega več križev, tedaj kaže na nezvestobo žene. Ako je pa več kotov okoli njega, tedaj bode mož nezvest. 6.) Lep križ v sredi okrožnika pomeni dolgo življenje in mirno smrt. 7.) T r i j e križi obljubijo mnogo častnih mest. 8.) Štirje križi, kteri so blizu skupaj, da se celo dotikajo, pomenijo ženam težko bolezen, možem nepričakovano nesrečo, ktera jih pogubi. 9.) Veliko križev pomeni, da se bodemo po dolgih strastih vendar enkrat umirili in srečno starost doživeli. 10.) Srečno starost obljubijo tudi številne kratke in dolge črtice; ako jih je malo obljubijo mirno, lepo življenje in pristojno srečo. 11.) Venec križev pomeni hitro smrt naših staršev. 12.) Venec iz triko to v in cvete roogelnik o v obljubi smrt enega med sorodniki ali smrt zvestega prijatelja. 13.) Revščina in skrbi nas čakajo, ako se kava v žival s tremi nogami ali tacami premeni. 14.) Male ribe na okrožniku nas pripravljajo na to, da bodemo v kratkem h kakemu obedu povabljeni. — 250 — 15.) Vidimo li na okrožuiku kače, martinčke in enake živali, tedaj nas bodejo naši prijatelji izdali in grdo zapustili, da se bodemo le se silo rešiti zamogli. 16.) Podobe tic pomenijo nepričakovano nesrečo. 17.) Tiči, ki so v mrežah ali v čem drugem, nam naznanjajo, da se bodemo v sledečem času v pravde zamotali. 18.) Ako vidimo na okrožniku okno ali druge podobe, ki so okrogle in čveterooglate, pa vendar oknu podobne, tedaj nam preti tatvina in ulan. 19.) Kovček pomeni v kratkem novo pismo. 20.) Voz, v katerega so konji vpreženi, naznanja silno smrt nam dragega sorodnika ali prijatelja. 21.) Kolo pomeni primerljej, ki ni ravno žalosten. 22.) Številka, ktera se dobro vidi, bode v loteriji, ako jo staviš, zadela. Mnoge primere so pokazale, da se taka številka vselej v treh srečkanjih vleče. Ako številka ni celo dobra, se ne smeš na njo zanesti; ona mora celo dobra in nepokvarjena biti. 23.) Črka L pomeni brezvspešno, težko delo. 24.) Črka G pomeni veliko veselje. 25.) črka H pomeni ječo in nemir. 26.) Črka S pa sreča v svojih opravkih, opro-ščenje iz ječe i. t. d. 27.) Ako se vidi glava pasja ali celi život zraven krogle, ki obstoji iz več delov, tedaj imaš zvesto ženo. 28.) Tri ženske osebe, ki so blizu skupaj, pomenijo srečo v svojih opravkih. — 251 — 59.) Tri m o ž k e podobe, ki so blizu skupaj, obljubijo prav častno in dobro službo. 30.) Ako je na okrožniku cvetlica, tedaj pomeni zdravje. 31.) Cipresa pomeni veliko žalost. 32.) Germovju podobne reči kažejo na prenehljej prav važnih opravkov. --------■»««•--------- Tablica, iz ktere se razvidi, kaj pomenijo sanje po nebeških znamenjih. Mnogo in mnogo sanj nahajamo, ktere imajo, neodvisne od časa in kraja, vsaka svoj poseben pomen. — Razven tega pa moramo na to opozarjati, da imajo večkrat ene in tiste sanje različen pomen. ako se nam v kakem drugem nebeškem znamenji sanja. Sledeča tablica pove o tem prav natanko. Hoče kdo pomen kakih sanj videti, tedaj si jih mora prav dobro zapomniti in drugo jutro v koledar pogledati, v katerem znamenji je zemlja stala, ko se mu je sanjalo. Ako to najde, tedaj gleda ravno proti desni strani do tistega mesta, kjer do-tično nebeško znamenje stoji. Ako se komu n. pr. na dan, v katerem zemlja v škorpijonu stoji, sanja, da je žalosten čas in da se joče in jokat vidi, tedaj pride napovedan način v predelce, v kterem beseda „zabavanje" stoji, toraj pomenijo sanje veselje in zabavanje. Ali če sanja v znamenji bika o konjih, tedaj pride na predelce, na kterem stoji besedica „čast", v katerej so toraj sanje razložene i. t. d. — 252 — Način sanj. 1. v 2. v 3. v 4. v 5. v Ako sanjamo ovnu biku dvojčkih raku levu 1. 0 denarjih in Bolezen. Kazen. Zguba Obisk. Denar. drugih različnih prija- kovinah. telja. 2. 0 ribi i vodnih Strah. Tolažba. Častna Duševne Strah ali živalih. mesta. bolečine škoda. 3. 0 podzglavji Ne- Poto- Obisk. Prijatelj. Dobiček ali ljubeznjivosti. prijetno. vanje. ali korist 4. 0 skupnem Novice. Hud Omečiti Veselje. Dar. bivanji veliko prepir. koga. ljudi. 5. 0 bolezni in Vesela Veselje. Sle- Zguba. Visoki telesnem trp- iznena- parija. pri- ljenji. denost. jatelji. 6. 0 jedi in dru- Obisk. Obisk. Veselje. Sitnost. Dolgo gih jedilih. življenje. 7. 0 nesreči vsake Prazna Laži. častiti Slabost. Žalost. vrste. prošnja. druge. 8. 0 cerkvah, Veselje. Srečen Težka Denar. V hiših, stolpih in strah. bolezen. kratkem poslopjih sploh. obisk. 9. 0 prihodu ali Dar. Tiho Prijetne Dobiček. čast. obisku dobrih pri- veselje. reči. jateljev. 10. 0 ognji, Žalost. Gosti. Dobiček. Pijanost. Zguba. gromu in strelu. 11. 0 telesu, po- Dobro. Žalost. Žalo- Prazno Nova sebno o slabejih vanje. upanje. prijateljska udih. zveza. 15. 0 različnem Žalost. Revščina Slabost. Žalost. Gospod. ognji. in sila. 13. 0 orodji in Denarje, Dobiček. Dobro. Dobiček Prijeten instrumentih. pred kteriin pa prepir gre vsled smrti. obisk. - 253 — 6. v devici 1. Veselje. 2. Smrt prijatelja. 3. Dobro. 4. Sreča. 5. Dobra volja. 6. Bolezen. 7. Sila i pomanjkanje. 8. Veliko sreče. 9. Strah. 10. Žalost. 11. Dobiček. 12. Veselje. 13. Prijateljica. 7. v tehtnici Smrt sorodnika. Zdravje, Povab- ljenje. Nesreča. Tolažba. Skrbi. Pomanj kanje prijatelja. Dobiček. Žalost. Veselje. Iznena-denje. Revščina. Tatvina. 8. v škorpij. Tatvina. Prijetna iznena-denost. Novice. Veselje. Prepir. Strah. Zguba. Veselje. Bogastvo. Slabost. Smrt. Bolezen. Čast. 9. v strelcu Veselje. Žalovanje. Sleparija. Užitek. Nesrečna ljubezen Tolažba. Nov prijatelj. Prijatelj Čast. Bolezen. Smrt. Veselje. Neprijetna novica. 10. v div. kozln Veselje. Sovraštvo. Samota. Zguba prijatelja. Prijatelj. Dobiček. Tuja bolest. Žalost. Važen sklep. Obisk. Prepir. Sila. Skrbi. 11. v vodniku Zguba. Bolezen Tuji prijatelji Ljubezen. Trud. Hud prepir. Prijetne reči. Nemir. Žalost. Bolečine. Poroka. Denar. Tolažba, 12. v ribali Trud. Bolezen. Pre- memba. svojega mišljenja. Skrbi. Veselje. Skrbi. Prijetna novica. Jeza. Velik strah. Veselje. Stroški. Novice. — 254 — Način sanj. i. v 2. v 3. v 4. v 5. v Ako sanjamo ovnu biku dvojčkih raku levu 14. 0 petji, godbi Hude Poto- Nepriča- Žalost. Zmota. in posameznih novice. vanje. kovano igralnih orodjih. veselje. 15. 0 solzah in Prepir Prazna Veselje. Bolezen. Dobiček. srčnih bolečinah. zavoljo vere. skrb in strah. 16. 0 prepiru, Slabost. Zmaga. Prav Čast. Zavist. tepežu, vojski, čez prijetne i. t. d. sovražnike. reči. 17. 0 mrtvih in Poroka Dobiček Nesreča. Prepir. Dobiček. pogrebih. v loteriji. 18. 0 scalnici. Zguba. Žalost. Prazno upanje. Jeza. Prijetne reči. 19. 0 pregnan- Sle- Veselje. Dobro. Gostje. Darila. stvu, grdem parija. ravnanji i. t. d. 20. 0 vojakih, Strah. Prepir. Pregre- Dobro. Bolezen. duhovnih, po- šiti v ob- šastih. našanji. 51. 0 konjih in Slabost. Čast. Zguba Iznena- Dolgo drugih velikih pri- denost. živ- živalih, o jahanji jatelja. ljenje. vožnji itd. 22. 0 umoru, Rev- Zguba Za- Bo- Bolezen. ubijanji in kri ščina in prija- upanje. gastvo. prelivanji. oolečine. telja. 23. 0 veselji in Žalost. Neum- Denar. Veselje. Zavist. veselicah. nost. 24. 0 novi obleki, rMjanost. Veselje. Sitnost. Gostje So- postelji, belem in gosto- vraštvo. oblačilu. vanje. — 255 - 6. v devici 14. Čudni dogodki 15. Veselje. 10. Vesele reci. 17. Nesloga. 18. Bolezen. 19. Revščina. 20. Denar. 21. Prepir. 22. Bolečine. 23. Pri- jetne reči. 24. Prepir. 7. v tehtnici Prazna upanja. Prijetna iznena-denost. Prijetna novica. Revščina. Veselje. Hudo. Veselje. Ponižanje. Žalost. Neprijetne reči. Veselje. 8. v škorpij. Revščina skoz prijatelja. Zaba-vanje. Dober obrt. Veselje. Strah. Smrt sorodnika. Smrt jednega prijatelja. Žalovanje. Rane. Žalost. Čast. 9. v strelcu Znanje. Strah. Vesele novice. Strah. Vojska. Preselitev. Velika sreča. Sleparija. Hitra smrt. Veselje. Zguba. 10. v tliv. kozlu Tolažba. Smrt jednega sorodnika. Prepir. Iznena-denost. Nepričakovani prijatelji. Gostje. Veselje. Obrekovanje. Zguba. Vesele reči. Novosti. 11. v vodniku Vesele reči. Smrt višjega predstojnika, Veselje. Velika sreča. Ljubezen. Sovraštvo. Veselje. Pojedina Sleparija. Dobiček, Škoda. 12. v ribah Prepir. Sovražniki. Solze. Dobiček v loteriji. Sreča. Veselje. Obisk. Zmote. Dobiček. Veselje. Sovraštvo. Ura, m Mlin, Stklenična Raga, hram biča Golobje, £h Cerkev, Voda, JJ Most. Drevo, £\ Možnar, Kedkev, ■:3 Gavge. Pav, & Mačka, Mlatič, 4 Voz, Verige, r' Divji vol, Štorklja, /» Meč, Goatilnica, $J Ribič. Mišaica, \) Barka. Žabe, Denarji, Ogledalo, r^ Eeber, uauc, i— juniji, ugledalo, q rkeber, Tulipe, 4 Pokopališče Streljati, Q Nož in vilice Klobuk, g\ Medved, Grom, 9 Moba, Goio, Peč. lviuna, * £\ Uroio, Kuhinjska J[H čuvaj, posoda, Jerbas, Kamela Vsekova- , a A Germovje Turk, a £\ vsekov, ,11 Ogenj. ' Oratai^ Vojak, a 43 Mesto, Kozel I #> Gobe. Pivarnica, Knjige, 14 Pes, Sod. Serp, A w ciC, Vert, \ f* Sneg, JL O ^°°J8ki Mertvaška X 0 glava, hlev. Puščavnik Jark. Limone, Svila Popotnik, Kozlati, »ne, A *J sopotnik, Kozlati, A Q ila,l I Mertvaška Otročnica, IG rakev. Zvezde, Ponev. Mali tiči, m f\ Pšica, pasti. £\ A Polž, Debel mož X t/ Kanona. Bas, « U Kleše Hiša na ^ 4j Svetilnik, Sir, 4) /i Jajca Tn S?? £ O Šarkelj. Tat, £4* Zajec. Utoniti. J Vojašnica, (\ t* Voščena Sladkarije, Uf) 8veča' Jahač. Voziti, d P"7 Zvon, Baklja, 27 Verč, Si'eber- ^29 Zobi Q /* Učiti se, Ruta, £4 O Lastovke, Kruh,an Papir, Lestva^O^818^1' peči. Podgana, Oblačila, Senen voz, { J ^/ Tehtnica, Sekira. Q \ ^lajg, Zidar, O JL Žeblji, 55 lisih "■> tv^i^Mumtii v Skornji, rt Mošnja, Praskati se, Q J Fajfa, O O Očala. Zastava, O4 Gosenica, Peč. Nogavice, t> p* Berač, Punca i* {> J) Zvonik, Uuni, Dim, Boben, Dim, f* •» nooen, Svinčniki, O O?1? SlaV0> deiata. Slanik, Q M Krinka, Dinja, O I čeda. Skrinja, Q Q Cerkvena Žlica,OO^a8t?va.' Svetilnica Sidro, Beračica lro, Q A Stopnice, fJavati, m s\ ica, O t/ Veliki tič. Posoda s Z| \) Cvetlicami, Pismo, Petelin. Poa streho, m a Češplje, Sladkor, J Q Kak, Sadno Z^J^ Gospodar, TobaČnica, 4^ Kegljati, drevje. Torta, J O Duh, Cekini 43 Deža. CevelJ» \ J V<>lk> Bučele , J J Volk , 4t4t! Preg Preganjati, Zamorec, J g^ Jelen, Mesnica :45 Meh. Podobe, * £ Zdravila, Malana4t) BoJnik soba, Hromeč, J P^ Gozd, Haria. yfl Q Zioel, Roklja, Pajek. Ječa, Spovedniea 48: Želva, M fk Žid, Ključavnica p* š\ Poljubovati Kolo, 4r t/ Vas. Škrpet, D " Težko nesti, Hram, K -| Moliti, Cepiča, tJ JL Brus. Kocke, P* £\ Kvarte, Vodo piti, fj tmi Noseča. Saiata. PT O Pritlikovec, Sol, K J Raca, Su,!la. r) O Meso peči. česati seQ4g Nosilniča. Slama, £f v* Krava, Palica, tJ tJ Podkov. Švede, f^ £* Ključ. Denar šteti, 56 Moderc. Boriti se, r *J Komarji, Surovo ^ q Kuhati, Ura žepna, t) $ Suho drevo. m£8}°> O O Cvetlice Ribe, Trakovi, J^ (\ Pleče, Šivati, /» /\ Pručica, Platno. nflr«ftt; 111 f PW.i. Zlate ŠDice. 59 Lov, /» -| Umetni Gerb, O 1 l™, PraSid. Dež< £t O 9r^Je' Rogljič, O^Skaf. Baroka, £ 43 Nočnakapa, Krofi p J Pisati, RaeUD8kaOOPovodenj. Uhani, 04 tabla, Dimnikar. G°8' A hfc ^emlJa Somenj, /» /» Grabije, O O Kupec. Sod za kis, 0 O Mlekarica. Natersk, Sle pec, /* PJ Kože, Svetilnica, /* O Altar, iveri ne, \| « Kožahovina Pridiga, 0 O Božja pot Velika soba £ d\ čevlje, Nuna, *J £\ Škarje, V Je?° O \f Vodnjak. Cambahi, peljati, 70 Darovati. Bisernica, NT -J Žlahtno Naslonjač, nZ.tabtno Srajca, F7Q Sukno, kamenje, p08teija> 4 ^ Zapestnice. Zagnnialo. Seni, Tj Q Velika Rokavice, ( O !!f.?da' Lilija. Mesec, TJ J Solnce, Potres, 74 Zlato, srebro Brati, TJ T* Zenitovanje Zima, TJ £* Šotor, Gledališče, 4 O Smokve. Žaga, t \| čokolada. Pijanec, M ^ Oblic, GrajšČina, ^ Q Železo, I | Divje gosi. Gospod, | OTicnik. Brenklja, Umirati) ^71\ Pratika, Kopati srati) n f\ i se, i t/ Romar. Leča, Selitev :80 Grah, Fižol. Glavnik. q m Star mož, Kuhinjski BrivnaQX Gospa. p *?rt< skleda, retljica, Vinograd, O Mavrica, Kvartati, q j Kamenje, . Mlinček zaXZLV srajci^ O Škropilnica, kavo, U!* hoditi. 1 Zdravnik, q j* Verd, Ponev ^ (30 Kobilica, greti, Pavke, Q f"7 Šola, Trobenta ;87 Zapona. A.otel, o n Trap, jvotei, q f\ Kapica r^ M stropa. Prihod, Q/»Šk Ženof, O O Deir Metla, Veternica, Q Q Metla, i Pes grize, O O Presti. I -*j-—*J Samokres. Velikan, |\ /železo, Cvetlidnjak.JftTicmk.