VELIKE EGIPTOVSKE SANJSKE BUKVE 
PO  STARIH ARABSKIH  IN EGIPTOVSKIH PISMIH.
LJUBLJANA.        
ZALOŽIL IN PKODAJA M. GERBER.
-"i
L
Velike egiptovske
Obseg.
Predgovor. Vprava avstrijsko-ogerske številne loterije. Na kaj se mora pri stavi posebno paziti-? Dobitki in razna srečkanja. Štempeljuina za dobitke. Loterijski cenovnik ali tarifa. Tablica, ki kaže, koliko amb in tem obsega vseh 90 številk. 2800 razkladanj sanj z dotičnimi številkami za srečkanje. Kazalo srečnih in nesrečnih dni. Tablica za skrivno kockanje. Tablica, ki kaže, katere številke se morajo staviti, in razlaganje sanj v podobah. —»«•«—
lajnovejsi laliSj.
pomnožen z številnimi in podučnimi napeljavami, kot s skrivnostjo, s pomočjo katere se amfoa zadene, in z pro-rokovanjem iz zvezd ali z mesečnim listom za obe. spola,
H5H5E5HH5E5H52K5J5HHH®
LJ-j
Cena 30 kr.     »
!ŠiH5E5EHSZ5H25iH2SZSffiaZ5«!
Y Ljubljani.
in prodaja M. GERBER.
/T> /TVTi /TJT-rT' ~ ™ rF' 7T. pt- /T- TT^/T /Y\™ /~> rr\/T- rr.
SANJSKE BUKVE po starih
egiptovskih in arabskih pismih.
d^o^go.
Tiskal J. R. Milic v Ljubljani.
Predgovor.
jj|fri izdavi teh bukvic hočem najpoprej povedati o začetku loterije, za katero se take knjige najbolj porabljajo.
Ime „loterija" izvira iz laške besede „lotto", po slovenski „srečka". Loteriji enake igre že nahajamo ob času rimskega cesarja Avgusta, kateri je pri tačas navadnih pojedinah svojim" gostom zapečatena pisma, ki so nekaznice na različne dragocene reči obsegala, po enaki ceni prodajal.
Pravi začetek naše današnje loterije najdemo v Genovi, in sicer ob času volitve novih mestnih svetovalcev. Kadar so se volitve začele, so se imena volilnih kandidatov na majhne listke zapisala, potem pa v kroglice zvila in v pričo posebne komisije  v nalašč  za  to  pripravljeno  kolo vrgla.
— 4  —
Iz tega kolesa se je potem očito toliko teh krogel vleklo, kolikor mestnih svetovalcev je potrehno bilo. Na vlečenih listkih zapisana imena so se vsemu ljudstvu oznanila. Pri tej priliki so pričujoči stavili na izvolitev tega ali onega kandidata večkrat prav velike svote. Na predlog mestnega svetovalca Benedetto Gentillo je napravil računar Lorenzo Tonti naši današnji loteriji celo enako igro. — Od leta .1625. do 1740. so se samo Genovčani s tem početjem pečali.
v
Se le papež Klemen XII., kteri je leta 1741. umrl, je to igro tudi v Rimu uvedel, od koder se je skozi Nizozemsko v Nemčijo razširila. Tam se je leta 1763. ustanovila prva številna loterija v Berolinu.
Pa že leta  1820.  se je številna loterija ' ne samo v tem mestu,  ampak tudi po celem Pruskem  zopet prepovedala  in mesto nje nastala je tako zvana razredna loterija.
• V   avstrijskih    deželah    se   je   številna loterija že   leta   1751. uvela,   v kterem   letu
— 5 -
se je tudi dne 2. prosinca na Dunaji prvo srečkanje vršilo. Vlečene so bile številke: 26, 81, 53, 11 in 74.
Izvolitev raznih številk za srečkanje pa je zel6 različna. Večji del voli svoje številke s pomočjo razlaganja sanj. Vsled tega pa je treba, da ima človek večkrat sanje, ktere tako na njega vplivajo, da on njih višji pomen sluti, pa jih vendar ne more prav razumeti. Takim sanjam se ne more nekak pomen odreči, kar nam tudi sveto pismo potrdi.
Drugi zopet porabljajo številke, ki so se že leto poprej vlekle, in ki so že večkrat marsikteremu srečo naklonile. Zopet drugi se poslužujejo kakih bukvic, kot n. pr. „Kabala" itd. Nekteri pa prepustijo naključji ter volijo svoje številke nevidoma iz male vreče,   ktero v vsaki  loteriji nahajamo.
Naj se loterije poslužujejo na ta ali mri način, je vendar za igralca potrebno, da pozna njeno upravo, da zamore vsaj nekoliko  z  dobitkom  igrati.    Zategadelj  sem
— 6 —
te bukvice še z raznimi poucljivimi napeljavami pomnožil, in želim ti, dragi bralec, igraš li na to ali uno igro, veliko sreče in blagoslova.
Pisatelj.
Uprava avstrijsko-ogerske številne loterije.
V avstrijsko-ogerskej državi nahajamo sedaj v sledečih mestih loterijska vodstva, kjer se srečkanje vrši: na Dunaji, v Pragi, Gradcu, Lincu, Brnu, Trstu, Pesti, Levovu, Inomostu, Hermanstadtu, Bo-cenu, Trientu in v Temešvaru. C. kr. številna loterija obstoji iz 90 številk, in sicer se navadno po 30krat na leto pri vsakem vodstvu srečka. Pri vsakem srečkanji se dajo številke po vrsti od 1 do 90 v z šipami obdano kolo. na kar v pričo loterijskega uradnika in ljudstva nalašč za to namenjen deček, po vsakokratnem mešanji številk vleče z golo roko številke iz kolesa, katere loterijski uradnik koj ljudstvu naznani. Na tak način se vleče pri vsakem srečkanji po 5 številk.
Igralčeva stava pa ne sme manjša biti kot 5 novcev. Kot potrdilo za stavo, dobi igralec stavni list (rescontro), na katerem morajo skladna številka, dan in kraj, kjer se ravno srečka, prve in zadnje opombe, pod katerimi se je igra v originalni listek zapisala in podpis loterijskega nabirača zaznamovana biti.
Na kaj se mora pri  stavi posebno paziti?
Veliko koristi igralcu, če se vselej prepriča, da je loterijski nabirač res od njega stavljene številke, svoto, katero je stavil, in način igre zapisal v originalni listek, ker po dovršenem srečkanji le ta
— 8 —
listek odloči, in pri kaki zmotnjavi izrek ljudstva, da so se morda druge številke stavile ali da si je na drug način igralo, nima postavne veljave. Da se pa lahko vsak prepriča, da je vse v redu zapisano, sme loterijskega nabirača prositi, da še enkrat celo igro pove. — Kdor hoče delj časa vedno ene številke staviti, ta naj tudi stave ne odlaga na zadnjo uro, zato, ker se vsled mogokratnih enakih iger stave celo ali pa vsaj deloma zaprejo. Dalje, ko tedaj igralec vedno enake številke stavi, tem večja je škoda, katero lahko vsled prepozne stave trpi, če se stave zaprejo in se po naključji ravno ta čas njegove številke vlečejo.
Pri večjih stavah se tudi takrat, če se nič ne zadene, rescontro ne sme koj raztrgati, kajti, če so bile številke zaprte, dobi igralec, ako rescontro pokaže, svoto, katero je stavil, nazaj.
Dobitki in razna srečkanja.
Navadno razločujemo 6 načinov, po katerih se igra, in sicer:
1.) Ekstrato ali navadni izvleček. Kdor s to igro igra, stavi samo eno številko, če se ta številka med 5. vleče, dobi igralec 14krat več, kot je stavil, N. pr.   ako stavi   10 novcev,  dobi   1 gold. 40 nove.
2.) Ekstrato determinato ali pa določeni izvleček. Ta igra je skoraj prvi enaka, samo da mora igralec določiti, pri katerem vleku se bode vlekla njegova številka, če pri prvem, drugem, tretjem, četrtem ali petem. Če igralec številko zadene, dobi 67krat več,   kot je  stavil.   N. pr. ako stavi na šte-
-  9 —
vilko  50 na prvi klic 10 nove.  in se ta številka res pri prvem klicu vleče, dobi igralec 6 gold. 60 nove.
3.) Amba. Ako. hoče igralec ambo zadeti, mora dve številki staviti. Če so te številke med 5., dobi igralec 240krat več, kot je stavil. N. pr. če stavi 10 nove., dobi 24 gld.
4.) Terna, katero igralec dobi, ako 3 številke ugane.' Če stavi toraj 3 številke, dobi 4800krat več, kot je stavil. N. pr. ako stavi 10 nove. na terno, dobi 480 gold.
5.) Kvaterna se dobi, če igralec 4 številke zadene. V tem slučaji dobi stavo 60.000krat povr-' njeno.   N. pr.,   če stavi  50 nove,  dobi 30.000 gold.
6.) Kvinterna. Pri tem srečkanji mora igralec vseh 5 številk zadeti ter dobi stavo lOO.OOOkrat povrneno.
Razun teh 6 načinov se še lahko na sledeče igra. Bodi si, da se igra samo po teh 6 načinih ali pa na izvleček in terno: izvleček in kvaterno; ambo in terno; ambo in kvaterno naenkrat, ali pa na izvleček, ambo, terno itd.
Stempeljnina za dobitke.
Vsled postavnih naredb so dobitki v številni loteriji,   če več kot 2 gld. znašajo, štempeljnu podvrženi, in sicer po sledečem cenovniku (tarifu):
Od 2 gld. do 10 gld. se plača 7 novcev.
Od več kot						Od več kot				
10 gld.	do 20	gld.	se	plača	13 kr.	800 gld. do 1000 gld.		se	plača	625 kr-
20 „	n      30	n	n	»	19 „	1000 „	. 1200 „	n	»	7-50 „
30 ,	» 50	n	»	j?	32 „	1200 „	„ 1600 „	13	»	io-- „
50 „	» ioo	M	n	»	63 „	1600 „	» 2000 „	!)	»	12-50 „
100 „	. 150	»	n	»	94 „	2000 „	„  2400 ,	n	»	15"- „
150 ,	„ 200	n	n	n	1-25 „	2400 „	i 2800 i	n	»	17-50 „
200 „	i  400	n	»	n	2-56 ,	2800 „	n  3200 „	n	n	20'- „
400 „	i 600	J)	»	«	3-75 „	3200 „	„ 3600 „	n	»	22-50 „
600 „	„ 800	»	»	n	5-- „	3600 „	„ 4000 „	M	n	25-- „
Za večje zneske kakor 4000 gld. se mora od vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr. več plačati, pri čemur pa manjši ostanek kakor 200 gld. za celega velja.
— 11 —
Loterijski cenovnik ali tarifa.
Povedali smo že, da so avstrijsko - ogerskej loteriji številke od 1 do 90, od kterih se pri vsakokratnem srečkanji pet vleče. Ker se ekstrato ali navadni izvleček s I4kratnim vložkom povrne, tako bi dobil tisti, kteri n. pr. na vsako številko 1 gld. stavi, petkrat 14, to je 70 gld. nazaj. Iz tega navadnega računa se razvidi, da država za stroške za upravo ne zahteva več, kakor 20 procentov.
* Ker se pa večkrat prigodi, da hoče kdo tri, štiri, pet, šest ali pa še več številk v eni vrsti staviti na ambo ali temo, zato je vsled razmere med stavo in dobitkom potreben pregled, kteri se na sledečih tablicah najde.
V prvem delu lista na levej strani se nahaja broj številk, ktere igralec v eni vrsti staviti hoče. V oddelku na desnej strani zraven prvega se nahaja stava na te številke. V tretjem oddelku se' nahajajo dobitki v primeri se stavo. V oddelku „opomba" najde se stopnjatev dobitkov ako se stare povekšajo.
Pa niso samo mogoče te tukaj navedene stave, ampak tudi vse druge, ktere bodi si v novcih bodi si v goldinarjih med ove stave padejo, v kte-rem slučaji dobitek, kar se samo ob sebi razume, med določenimi zneski leži.
—  12 —
Ainba t
-i 1 «3	Stava		Dobitek		Opomba
	gl.	kr.	gl.	kr.	
3		5 10	4 8	«	in tako dalje  da vsakih 5 nov,- 4 gl. več, tako da 1 gl. stave 80 gl. ■ dobitka več.
4		6	-2	4-0	po tem da vsakih   10 nov.   več  tudi 4 gl.  več,   tako   da   1  gl.   stave 40 gld.,   2 gl.  stave  80 gl.  i. t. d. dobitka vleče.
		10	4		
5		10	2	40	in    tako    da   vsakih     10   nov.    več 2 gl. 40 nov. dobitka. 1  gl. stave da 24 gl. 2   ,       ,      .  38  ,   i. t. d.
		20	4	80	
		30	7	20	
6		15	2	40	in tako da vsakih 25 nov. več stave 4 gl. več dobitka, tako da 1  gl. stave 16 gl. \ dobitka 2   „       ,     31   ,   /  i. t. d.
		25	4		
		30	3		
7		21	2	40	in   tako   dalje   da   vsakih   35   nov. več tudi 4 gl. več dobitka. Stava   1 gl. da   11 gl. 42 nov. 7  „    ,     80 ,-  in ,      70  „    ,   800  „   dobitka.
	-•	:',(!	3	42	
		35	4		
— 13 —
■a > '•55	Stava		Dobitek		Opomba
	gl-	kr,	gl	kr.	
8		28	2	40	in  tako. dalje  da vsakih 35 nov. več tudi 4 gl. več dobitka. Stava   1 gl. da     8 gl. 57 nov. 3)             ^nn        60    „                  „ „      95,    „   600  ,   —   „ dobitka.
		35	3		
		70	6		
9		36	2	40	in tako da vsakih  90 nov.  6 gl. dobitka. Stava    1 gl. da     6 gl. 66 nov. .       9  .    .     60  „   -      „ „      90 •„    „   600  „   -    „ dobitka.
		45	3		
		60	4		
10		45	2	40	in  tako  ima vsak goldinar več tudi 16 gl. več dobitka.
		75	4		
	3		16		
11		55	2	40	in   tako   ima  vsak goldinar več tudi 4 gl. 36 nov. več dobitka.
	1.		4	36	
	2		8	72	
12		66.	2	40	i. t. d. da vedno 11 gl. več stave tudi 40 gl. več dobitka.
	1		3	63	
	-11		40		
	22		80		
— 14 -
Temo t
J2 rt V —J	Stava		Dobitek		Opomba
	891	kr.	gl	kr.	
4		1	12		i. t. d. vsak novec 12 g), več.
		5	60		
		10	120		
	i		1200		i. t. d.  vsak goldinar stave 1.200 gl. več dobitka.
	2		2400		
5		1	i	80	i. t. d.  vsak  novec več  stave,  vleče vedno 4 gl. 80 nov. več dobitka.
		2	9	60	
		10	't 48		
	1		480		i. t. d. vsak goldinar 480 gl. več.
	2	.	960		
6	•	2	i	80	i. t. d. pri vsakih 2 nov. stave, 4 gl. 80 nov. več dobitka.
		4	9	60	
		10	241		
	1		240		in tako vsak goldinar 240 gl. več.
	-2.		480		
7		3	4	4	i. t. d. pri vsakem  povekšanji  stave vedno 4 gl. 11 kr. več dobitka.
		6	8	22	
		9	12	33	
	1		187	14	in   tako   vsak   goldinar   več   stave, 187 gl. 14 nov. več dobitka.
	2		247	28	
— 15 —
-s S •p ■m	Stava		Dobitek		Opomba
	gl-	kr.	gl-	kr.	
8		5	4	28	i. t. d. pri vsakih 5 nov. 4 gl. 28 nov. več.
		10	8	56	
	1		85	71	in tako ima vsak goldinar več stave, vedno 4 gl. več dobitka.
	2		171	42	
9		7 14	4 8		i. t. d pri vsakih   7 nov.  vedno 4 gl. več.
	1		57	14	tako ima vsak goldinar 47 gl. 14 nov. več dobitka.
	2		114	28	
10		10	4		in   tako   ima   vsakih   10 nov.   stave vedno 4 gl. več dobitka.
		20	8		
	1		40		torej vsak goldinar 40 gl. več.
	2		80		
11		14	4	7	povekšanja znaša torej po 29 nov.
		15	4	36	
		16	4	65	
	1		29 58	9 18	torej ima vsak goldinar 29 gl. 9 nov. več dobitka.
12		19	4	14	pri vsakem novcu.po 22 nov. več.
		20	4	36	
	t		21	81	tedaj   vsak   goldinar   21   gl.   81 nov.
	2		43	62	več.
— 16 -
Tablica,
ki kaže, koliko amb in tern obsega vseh 90 številk.
'P «55	dajo		•m	d a	j o	<p •p —	d	a j o
	Amba	Tema		Amba	Tema		Amba	Tema
1			31	465	4.495	61	1.830	35.990
2	1	—	32	490	4.900	62	1.891	37.820
3	3	1	33	528	5.456	lili	1.953	39.711
4	6	4	34.	501	5.984	64	2.016	41.664
5	10	10	35	595	6.545	05	2.080	43.680
6	15	20	36	030	7.140	06	2.145	45.760
7	21	35	37	666	7.770	67	2.211	47.905
8	28	56	38	703	8.436	68	2.278	50.110
9	36	84	39	741	9.139	69	2.346	52.394
10	45	120	40	780	9.880	70	2.415	54.740
11	55	165	41	820 '	10.660	71	2.485	57.155
12	«6	220	42'	861	11.480	72	2.555	59.040
13	78	286	43	903	12.341	73	2.628	62.190
14	91	364	44	940	13.344	74	2.701	64.824
15	105	455	45	990	14.190	75	2.775	67.525
16	120	560	46	1.035	15.180	76	2.850	70.300
17	136	680	47	1.081	16.215	77	2.926	73.150
18	153	816	48	1.128	17.296	78	3.003	76.076
19	171	969	49	1.176	18.424	79	3.081	79.079
20	190	1.140	50	1.225	19.600	80	3.160	82.160
21	210	1.430	51	1.275	20.825	SI	3.240	85.320
22	231	1.540	52	1.326	22.100	82	3.321	88.560
23	253	1.761	53	1.378	23.426	83	3.403	91.881
24	276	2.024	54	1.431	24.804	84	3.486	95.284
25	300	2.300	55	1.485	26.235	85	3.570	98.770
20	325	2.600	56	1.540	27.720	86	• 3.055	102.340
27	351	2.925	57	1.596	29.260	87	3.741	105.994
28	378	3.276	58	1.653	30.850	88	3.828	109.736
29	406	3.654.	59	1.711	432.509	89	3.916	113.504
30	435	4.060	60	1.700	34.220	90	4.005	117.480
A.
Agat (dragocen kamen) kot kinč ali lišp kaže neumnost, 70.
Akademija, dolgoletno trpljenje, 76, 61.
Alabastrovo posodo imeti,  pomeni srečo, 90. .Amazonka,  bodeš samosvojo ženo   videl  ali  pa -dobil, 80.
A m e t i s t (dragocen kamen), če ga vidiš ali ga imaš sam na prstanu, pomeni sitneže, ki te bodo vedno nadlegovali, 15.
Ananas (kraljevo jabolko) jesti, bodeš na gostovanje povabljen, 9, 36.
A n g e 1 j a zagledati, vesela sporočila; — videti, sva-ritev pred  slabim obnašanjem,   povekšanje   sreče;
—  se bližajočega videti, prijetne novice,   tolažba;
—  govoriti slišati, slabo znamenje; —  angelj postati, zdravim čast, bolnim smrt,  6,  19, 38.
Angleža videti, sitne upnike ali nezveste prijatelje
dobiti, 85. Apno, gospodarju stroški, drugim pa potovanje, 53. Aposteljna videti, bodeš kaj prijetnega zvedel, 29. Ara, novo delo, 48. Armada,  vojska, ako jo  vidiš,   tvoja   upanja  se
bodo kmalu uresničila, 33, 45, 48. Armade, če si sovražno nasproti stoje,  pomenijo
nesrečo in žalost, 17.
2
— 18 —
Armada ali posamezni  vojaki,  ako jih  vidiš,  po-. menijo težko, trudapolno delo, 13, 73. A r t i čo k e jesti, prepir in razprtija, 45.
B.
Babica (stara mati), če se ti prikaže, pomeni, da bodeš moral kak star dolg poplačati, 17.
Babico videti, razkritev kake skrivnosti, 5, 28.
Babica,   z njo govoriti, porod ali pa krst, G.
Babico videti, za neporočeno slabo znamenje, 33, 48,
B a k 1 j o nositi, ljubljen biti, 64; — ugasniti, razdor kake prijetne zaveze, 14; —bliščeti videti, o temnih rečeh razjasnilo dobiti, velika čast, 68; — goreti videti, zakonski prepiri, ljubosumnost, 48. .
B a k 1 j e iz nebes pasti videti, začela te bode glava boleti, 43, 89.
Baklje videti, žalost, revščina, 56.
Bakren  denar imeti, prazen trud, 31.
Balet (glediščni ples) videti,  zmota in nemir,   10.
Balon (lopta), če ga vidiš, tvoja sreča se ti bode izneverila, 10.
Balon v zraku plavati videti, z goljufom se seznaniti; — videti, kratka čast, začasna slava; — se v njem v zrak vzdigniti, se drzno v nevarnost podati, 8, 43, 61.
Balzam imeti, zadobil bodeš zasluženo pohvalo, 80.
Balzam cvesti videti, zdravje, 58.
B a n d e r o (zastavo) vihrajoče videti, težava, nadloga in srčne bolečine; — spuščati, kes nad kakim dejanjem; — črno videti, sovražnike imeti; — nositi, čast; — vihrati videti, nevarnost in strah, 32, 41.
— 19  -
B a r 6 k a r , glej: kodravec ali frizer.
Barva, se z njo namazati, ukanjen biti, 38.
Barvo mleti, dobro opravilo dobiti, — v škatljici imeti, veliko denarja dobiti, 14.
Barvati se, možem sramota in posmeh, ženam pa dobro, 22.
Bati se, nadloga in pomanjkanje, 69.
Bdeti celo noč in v veseli družbi, sreča in veselje, 9.
Bdeti v spanji, skrb in preganjanje, 44.
B e d r a , prav lepa in .močna imeti, srečne potomce dobiti; — 'slabe in grde imeti, nesrečne potomce dobiti, 26.
B e d r a, lepa imeti sreča pri vsem; — zlomljena imeti ali videti, na tujem umreti, 78; — prav močna, družbinska sreča in čast, 70.
Beg, komu k begu pomagati, vsled svoje dobrosrčnosti v neprijetnosti zabresti, 76.
Beguna ali uskoka videti ali sam bežati, iz tujega novosti dobiti, 8.
Bela podlasica, se z njeno kožo oblačiti, sreča, bogastvo, 14, 40.
B e 1 i v e c ali belivce videti pomeni opravičenje brez sebe, 1, 89.
Berač, ako ga vidiš, prihodnjost polna skrbi; — če pride v hišo, sitnost; — če ga naženeš, ne zaupaj vsakemu; — če mu daš kak dar, čast; če sebe kot berača vidiš, tvoje delo ti bode mnogo dobička prineslo, 26, 57, 78.
Beračiti pomeni silo in nadlogo v družini, 78.
Beršljan v venec plesti, prav zvestega prijatelja imeti; — videti, sreča v prijateljstvu in v ljubezni,  — lepega na drevesu viseti, nezvesti pri-
2*
— 20 -
jatelji; — na zidovji videti, utrdnjenost svojih razmer, 40, 83.
Belouške videti,  sovražniki te bodo napadli, 16.
Bergle videti ali imeti, bolezen; — razlomiti, zdravje, ozdraviten; — po berglah hoditi, slaba opravila ali izguba ljubice ali ljubčeka, 11, 18.
B e r i 6 a videti, svaritev pred hudobnimi ljudmi, 88.
Beriče srečati, otožnost, trpljenje, 17.
Bezeg, bolezen; bezgovo cvetje, skrbi, 86.  .
Bežati, kaki nevarnosti uiti,  6.
Bičati videti, slabo znamenje, 18.
Bik, gostovanje ali gostarija, 6, 17, 57, 73; divji, 5.
Biseri v splošnem, solze veselja ali žalosti; —nje imeti, težave in nadloge; — nje nabrati, samota; — nje iskati, dragota, 72, 90, 13, 70, 85, 39.
Biti (boriti) se z mečem za dragoceno stvar, srečen konec kake reči, 48.
"Biti se z mečem, razprtija, prepir, 78.
Bivola videti, velik dobitek, 130.
Blago imeti, dobro opravilo, 50 57.
Blagoslov prejeti, sreča in dobri stan, 77.
Blato, človeško, bogastvo, denar, 40; po blatu hoditi, bolezen, siromaštvo in uboštvo, 7; se z njim umazati, uboštvo, nadloga, 6, 8, 25.
Blato (v lužah), v njem hoditi, slabe čase doživeti; — v njem tičati, nepokoj srca, 68.
Blazina, skrite solze, 3, S7.
. Blebetača videti ali poslušati,'nevolja, trpljenje, 63. B1 e b e t a.t i, škoda, 27.
Blisk, če ga vidiš, kaže na prepir in žalost; — če . blizu tebe trešči, pomeni pad, beg ali ječo;  če pa v glavo, zgubil bodeš svoje premoženje ali še celo življenje. 4, 9.
— 21  —
Blisk zapaziti, nehanje prepira, 52.
BliŠ čivka (svetilnica), skrivni sovražniki, 19.
Bob, če ga ješ kuhanega, pomeni dolg prepir; — če ga vidiš mehko kuhanega, tvoja opravila bodo dobro napredovala: — če je sirov, važno opravilo boš odložil; bob, kteri lepo raste in cvete, naznanja, da se ti bode tvoja . želja spolnila; če se bob izluši, skrbela te bo tvoja prihodnjost, 4, 7.
Bob jesti, pomeni na slabem glasu biti, prepir; če bob sadiš, bodeš nova opravila dobil; če ga vidiš kali poganjati, kak namen bodeš dosegel; če pustiš bob zgoreti, kaže na sitnost, 11, 43.
Boben, potovanje, 28; — slišati, novost, 36.
B o b n a t i, v prepiru se dobro zagovarjati; — slišati, v resen prepir priti, 15, 32.
Bo d al ce, z njim ranjen biti, žalostna novica; — z njim raniti, bodeš tvoje nasprotnike premagal; — imeti, željna poročila dobiti; — sploh žalostno novico, 39.
Bodeče grozdjiče trgati, po dolgem čakanji kako privolitev dobiti, 44.
Boga v sanjah hvaliti: Bolezen, 5.
Boga videti, z njim govoriti:  Slabo. 70.
Boga govoriti videti: Veselje, 79, 44.
Boga v oblakih videti. Velika sreča, 29.
Boga, z njim hoditi: Tvoj trud bode končal, 73, 28, 15.
Boga moliti:. Veselje, 83, 56.
Bogate ljudi videti ali z njimi občevati, dobrote jjrejeti, 33.
Bogastvo imeti, nevarnost, svo je imetje zgubiti, 23
Boj, pri njem pričujoč biti, sprava, 2, 6.
— 22 —
Boj ali pretepanje videti, se v svoji ljubezni motiti, sploh izdan biti, 46.
Bojevati se, se s kom spreti; — z zvermi, velike nevarnosti oproščen biti, 13.
Bojevati se ter zmagati, z velikim trudom si svoj stan zboljšati, strah in sila; — na konjih, dobra poroka, 23, 77.
Bolan  biti, zapor, žalost, 27.
Bolečine občutiti, nadloge srečno premagati, 6.
Bolezen imeti, ostudno ali skrivno, premoženje si po slabi poti pridobiti, 46, 90.
Bolezen na vratu ali na glavi imeti, ulesa dobiti, 32.
Bolezen, zlo, v njega pasti, nenevarna bolezen. 3.
Bolezen v želodci imeti, tvoje premoženje bodeš zapravil, 13.
Bolnišnica, dobro, veselo življenje.
Bolnike obiskavati, kako dobro delo storiti, 10, 58; tolažiti, spolnitev kake prošnje; — vzdigniti, dobrote izkazati, sreča in veselje, 46, 77, 88.
Bolha, če te piči, ali če jo skakati vidiš, bodeš kmalu veliko denarja dobil; — vsled lažnjivih poročil vznemirjen biti, 9, 86.
Bolhe videti, ni dobro; — jesti pomeni pravdo, neprilike, 42.
Bombaževec videti, prav dobro, 17.
Boriti se, prepir in razprtija, s tujcem v nevarnost priti; pa zmagati, pravdo dobiti; — pa premagan biti, vsled krivic žalosten biti; — s kako zverino, zatajevan biti; — z mrtvim, bolezen, 30, 4, 9, 90.
Borilni  mojster, sovraštvo, 2, 36.
Bos okoli letati, pomeni shujšanje in nesrečo, 1, 12, 90.
- 23 —
Bos hoditi, nepričakovana sreča, 13.
B o s t i ali tepsti, v zmešnjave priti, 46.
Božična darila dati, se skopuha pokazati; — dobiti, uboštvo in nadloga, 80.
Božja   obleka,   se  v  njo   obleči,   bogastvo  prido-
■   biti, 42.
Brada (brke), če imaš rudečo, pomeni nezveste prijatelje, 89.
Brada, če je lepa in črna, pomeni zdravje, 45.
Brada, če imaš dolgo, dobil bodeš dobro opravilo, 67,
Brada, če imaš sivo, pomeni veliko žalost, 15.
Brada obrita ali iztrgana, zgubil bodeš premoženje in čast, 16.
Brada, če jo nimaš, pomeni čast in bogastvo, 18.
Brada, če se mlademu dekletu sanja, da jo ima, pomeni, da se bo kmalu dobro omožila, 29.
Brada, če se mladi ženi sanja, da jo ima, umre mož ali pa otide kam; če je noseča, porodila bo dečka, 70.
Brada, če jo umivaš, pomeni žalost, 15.
B r a .d a, ki jo ima kaka žena na ustnici, pomeni, da bode kmalu svoje častilce zgubila, 89.
Brada, suha, slabo znamenje; debela, dobro znamenje, 90.
Bradati ljudje, jeza, 2.
Brado videti pri ženi, sitnost, 46, 67, 89.
Brado iztrgati, nesreča se povekšuje, tvoje želje in misli se raztopijo kakor sneg, 89.
Brana,-na kak dolg pozabiti, 16, 25.
Brat, če ti umre, zgubiš enega sovražnika, 50.
Brat ali sestra, ako jih zopet vidiš, pomenita dolgo življenje, 30, 55.
—   24 —
Brat, se od njega posloviti, žalosten biti, 17..
Bratrance videti, veselje, sreča; — z njimi govoriti, žalost, neprilike; — mrtve videti, pozna smrt, 6.
Breg (klanec), če ti strah vzbudi, pomeni žalost, nezvestobo, nesrečo z otroci, 43.
B r e n t e , z vinom napoljene videti, veliki dohodki, 10; — z vodo napoljene videti, počasen pa varen napredek, 17; — napolnjene videti, pa jih vendar ne rabiti smeti, žalostna smrt, 62.
Breskve videti ali uživati, sreča, veselje in zdravje, novo združenje s kako ljubljeno osebo; — na drevesu videti, v skušnjave priti; — lomiti, slab pri denarjih  biti;   —   jesti,   svaritev pred  boleznijo;
—   darovati,  dobri sprejem  v  novo  tovarišijo,  8, 41, 88.
Brinje trgati, mlačnost v ljubezni, 81.
Brisačo videti, porod, rešitev iz neprijetnega stanja, 70.
Brivec, če ga vidiš ali če te brije, ovadba in trpinčenje, 49.
Brizgi je videti,-začasna ljubezen, 23; — za poga-šenje ognja videti, v nevarnost priti, 66; z njimi zmočen biti, radovednost, 85; jih delati, pri nesrečah rad pomagati, 40; — hitro voziti videti, bližnja nesreča, 89.
Brke. pod nosom imeti, pohvala, 71; če jih ima žena, strašne novosti dobiti, 22; — sive, prazno veselje, 15.
B r u s a č , skozi kako zvito osebo v prepir zabresti;
—   ga od  daleč videti, bolečine  v   ušesih  dobiti, 69.
Brusni kamen videti, veliko veselje, 79.
— 25 —
Brv videti, ki vede čez vodo, se vstrašiti, 17. B r z o j a v videti, kaj novega zvedeti, 88. Buciko (iglo) v rokah imeti ali pobrati, ljubosumnost, 61. Bučo ali tikvo viseti videti, veliko dobrotnikov imeti;
—  jesti,   bolezen;   z njo igrati,   ločitev  od  kake ljubljene stvari ali reči, 30, 49, 58, 75, 76.
Burklje videti, pridno ženo dobiti, 25! Butare nositi ali videti, lažnjiva poročila prejeti, 17.
c.
C a n j o nesti, skrb za prihodnjost, 37.
C e b r o videti, nevrednežu prijatelj biti, 89.
C e n t n o težo nositi, tlačitev, sužnjost, 26.
Cerkev videti, od slabega namena odstopiti; — v njo iti, strah božji; — v njej moliti, dosega tega, kar si želiš; — goreti videti, slabe namene imeti;
—  podreti videti, nesreča, 6, 73, 2, 25. Cerkev, v njej pri sveti maši biti, veselje in tolažba;— zidati, pobožnost; — v njej se s kom pogovarjati, grešiti; — pred njo obešen biti, cerkveni predstojnik postati; — mimo nje iti, na slab glas priti, 79, 26,- 22.
Česa r j a videti ali z njim govoriti, v časti biti, 21, 25.
Cesarje in kralje videti, veliko srečo imeti, 64, 68.
Cesarico videti ali pri njej biti, pomeni zgubo svojega posla ali dobrega glasu, 44.
Cesto, dolgo, z lepimi hišami videti, od vesele novice iznenadeu biti; — z veliko ljudmi videti, delavnost, marljivost, pridnost, 23, 77.
- 26 —
Cev, v njo pihati, dobre obljube; — videti v vodi, omahljivost, nestanovitnost, 38.
Cevi, več ko jih vidiš, tem večje bo tvoje bogastvo, 4.
Cigan, ciganka, si od njih prorokovati pustiti, uničena upanja, 51, 22.
Cimet, prijatelje si na tujem pridobiti, 9.
Cipresa (drevo), nadloga, bolezen, smrt ali pa prenehanje kakega opravila, 8.
C i t r e , na njih igrati, v družbi prijeten biti; — na njih deklico igrati videti, upanje na ljubezen, 36, 81.
Citvarjevo seme kupiti,  črva v glavi imeti,  39.
C i v e b e jesti, sreča; — z njimi barantati, veselje, 31, 47.
Coklje videti, hišna sreča, zadovoljnost, 69.
C o t e , glej; cunje.
C o p e r n i k , glej: čarovnik.
Cunje nositi, uboštvo; — nabirati, nadlogo doživeti ; — kupiti, vedno na dobiček misliti; — prati, Vse h koristi porabiti; — zavreči, nepremišljenost, 10, 24, 30.
Cunj ar j a glasno žvižgati slišati, z sitnimi ljudmi občevati, opraviti imeti, 42.
Cvetlice, ako si' z njimi okinčan, tvoje veselje bo kmalu minulo; če vidiš lepe cvetlice, veliko veselja v življenji; če dobiš cvetlice v dar, častno, pošteno življenje; če cvetlice sadiš, bodeš kaj dobrega storil; če cvetlice nabiraš in vezeš, v kratkem se bodeš poročil; če imaš cvetlice in jih vohaš, pomeni, v spomladi in poletji veselje in srečo, v jeseni in v zimi žalost, če so pa rudeče, smrt, 12, 40, 84, 85.
— 27 —
Cvetlice trgati, pomeni dobiček; če cvetlice od-trgavaš, teptaš z nogami svojo srečo; če cvetlice trosiš, pomeni nemarnost, 7, 17.
Cvetno zelje pomeni čast in korist, 19.
Čaj piti, zmešnjava v svojih opravkih, 54.
Č a p 1 j e videti v zraku, bati se pred tatovi, roparji ali sovražniki; — po zimi, nesreča; — paroma videti, sreča, hitra poroka, 6, 17, 70.
Čarovnik, s takim opraviti imeti, važni dogodki, na katere nisi mislil, 9.
časa, lepa, iz nje piti, sreča v ljubezni; — razdrobiti, nesrečno početje; — v dar dobiti, zveste prijatelje si nabirati; — čašo z zlatom in z imenom videti, srečen biti; čašo kupiti in častiti, vesel pozdrav, 4, 21.
Čašo za vodo dobiti, porod ali poroka, 66.
časopis citati, zasramovan ali ogoljufan biti, 12, 37, 59.
čebele, če jih vidiš, pomenijo dobra poročila; če okoli letajo, tvoje reči se ti zmešajo; če čebele strd v hišo ali na hišo nosijo, kaže na srečo in čast ljudi, ki v hiši stanujejo, 1, 52, 86.
Čebele, ako jih loviš, boš velik dobiček imel; če na drevesu strd iščejo, pomeni trdno ljubezen; če vidiš čebele delati, kaže na veselo prihodnjost; ako te pikajo, nesreča se ti bliža ali pa prepir med zaupniki, 18, 44, 53.
čebele, ako jih vidiš, da iščejo strd, kaže na dober svet; če jih pobijaš, kaže na nesrečo, zaničevanje in nečast, 39, 49.
Čebul jesti, v žalost zapasti;  —  kuhati,  siroma-
v štvo,  17.  47.
Č e b u 1 o v o potico jesti, zdravnika pogrešati, 34.
— 28  —
Čebul, o njem sanjati, prepir in razkritev kakih skrivnosti, 44,  77.
č e d o živine videti, blagostanje, sreča, 90.
Cediti, snažiti klet, nesreča v opravku, 89.
Čeljustno brado imeti, čvrsto zdravje, 27, 39.
čelo, ranjeno, škoda; malo, grbasto, znamenje, da moraš krepko in naravnost govoriti; — imeti visoko, dobro pamet, 12, 56.
č e m e r i k o dobiti, zasmehovanje, 51.
česati lase, korist, dobiček, zvesti prijatelji; ■*— zmešane, težko, nekoristno delo, 48. 49.
česen ali podobna zelišča videti ali vohati, prepir, razkritev skrivnosti, — trgati ■ ali kupiti, z judi ali Židi občevati; — jesti, nečistost, 3, 32, 86.
Čevlje, dobiti, nove, svoje sovražnike premagati, 32; popraviti, mir; — obuti, stare, goljufija, 81; delati, rokodelcem sreča, bogatim zguba; — zgubiti, znatna zguba; nove obuti, zadovoljnost, 16, 44, 69.
Čevlje obuti, kateri so preozki, trdo tlačenje, 73; slab pri premoženji biti, 89; — dobre najti, varnost pred nesrečo, 90; — raztrgane obuti, uboštvo ali nemarnost, 48; — ubogemu dati, dobro delo storiti, 57.
Čevlje, zanje usnje meriti,  dobiček pri vagi,  45.
Čevlje, zrezati, bolne noge dobiti, 1; — kupiti, prenaglica, 41; - si vmeriti pustiti, srečen v opravkih biti, 10; — iz lesa.nositi, skrbeti za zdravje, 60.
Čevljar, dober sosed, 51, 85.
Čevljarja videti, veliko stroškov imeti, 43.
Čevljarska roba, dobra in lepa, korist, dobiček; — slaba, škoda, zasramovanje, zguba, 90, 50.
Č i t a n j e, zraven biti, vsled nestanovitnosti se dolgočasiti, 87.
— 29 —
Citati, brati, mične,  kratkočasne knjige,  tolažba '   in pomnjenje; — učne ali vero zadevajoče knjige,
srečna zadovoljnost; — kaj pisanega, dobra sreča,
1, 15, 75. Č i ž e k a žvrgoleti slišati, se s premodrim človekom
seznaniti, 57. Človečjeka v svoji hiši imeti,  nesnažnost; — v
njega stopiti, različnim  naključjem  podvržen  biti;
—  če ga živali jedo, se po dobrem izgledu ravnati; — v cerkvi videti, sodba Gospodova; — videti velik kup, različne neprilike, 13.
Č l'o v e Č j e k, ako vidiš, da ga kedo na stran spravlja,
hudemu sovražniku se ogniti, 71. človeka od sodnije videti,  svaritev prod slabimi
ljudmi,  88. Človeško meso vživati, v zaničevanje priti,  nose-
. čim dobro znamenje, 45. Čokolado videti, imeti ali jesti, zdravje in veselo
življenje, 16. Čoln, po čisti vodi se v njem voziti,  upanje na
srečno prihodnjost,. 10. Čolnič plavati videti, tiho pa kratko življenje; —
v njem se voziti, nestanovitna zvestoba; — vtopiti
videti, konec začete ljubezni, 18, 64, 65. Č o p si plesti, zakonskim dobro, drugim slabo  zna-
menje, 34. Čop, kita, ukanjen biti, 65. č o p iz peres nositi, nemir, 54, 64. čopič Videti, z neumneži občevati, 2, 10. Čreda živine, sreča, 66. č r e p i n j e videti, v maškare iti, 90. Črešnje jesti, besedo prelomiti, figamož biti, [30;
—  na drevesu viseti videti, vedno zdravje," 17, —
-  30 —
zlomiti, drugim škodovati; — drugim dati, dobro voljo imeti, 17.
Č r e š n j e v o drevo, lepo vreme, 80.
Čreva videti, bolezen, sila, pomanjkanje, 42.
Črke spoznavati začeti, dobro; — pisati, nesreča, 38, 41 ; — videti, novica, 24.
Črnilo videti, nove opravke dobiti, se s kom sporazumeti; — z njim pisati, dobre opravke dobiti, 13, 34, 69.
Črnilnik zvrniti, velika nesreča te "bode zadela, prepir, 88.
Črta, novi opravek, 88.
Črtalo, oralnik, lopato videti, dobro gospodariti, 25.
Črve videti, varovati se pred slabimi ljudmi; — ubijati, oprostiti se kake nadloge; — od sebe dajati, ozdravitev; — se jih vstrašiti, svaritev pred sovražniki, 17, 84.
Čudež videti, zvesto prijateljstvo, 18, 40.
Čuka leteti, videti zmešnjavo med domačinci napraviti; — na hiši zakričati slišati, hudo zname-nje, 28.
Čuka videti, z nezvestimi prijatelji občevati, 51.
Čuka slišati, se s kakim pobožnim seznaniti, 78.
Čuvaja, ponočnega videti, vsled ognja se zbuditi, 10, 62, 79, 80.
D.
D a c plačati pomeni nepričakovani stroški, 80 . Damanje   (igra),   tvoja  pričakovanja   se  ti   bodo
uničila, 27. D a m n i c o (igra) igrati, prijetna zabava, 42. Danita, sreča, 56..
— 31 —
Darila prejeti, čast, dobitek; — dati, sramota, neprilika, sitnost, 17.
Darove prinesti, dobro plačilo za kako dovršeno delo dobiti; — vkrasti, veliko sitnost imeti, 21.
Datlje jesti, kaki ženi dopasti; — komu dati, poljube prejeti, 80.
Debel    če postaneš, si bodeš čast pridobil, 27.
Debel biti, hitra smrt, 15.
Debel biti, ubogim pomnoženje njihovega premoženja, 80.
D eb e 1 o s t. zgubiti, uboštvo in siromaštvo; izguba ljubezni in prijateljstva, 63, 5.
Deček, če misli noseča žena, da ga ima, pomeni to, da bode pri vsem srečna, 77.
Dečka, svojega videti z brado, smrt, 7.
Dečke videti, skrb; — igrati videti, razkritev kake dvombe; — se pretepati videti, prepir; — metati videti, bližnja novica; — skakati videti, svoj zaslužek bodeš izgubil, 38, 67, 70.
D e d i n a , siromaštvo, 17, 48, 69.
Deklo imeti ali videti, koga na sumu imeti, 6.
Deklico videti, razkup imeti; — poljubiti, neporočenim dobro, poročenim hišni prepir; — objeti, svojega bližnjega ljubiti; — se z njo igrati, si ljubezen drugih ljudi pridobiti; — plesati videti, veliko veselja doživeti, 21.
Deklico jokati videti; v veliko zadrego priti; — leteti videti, tatvino zapaziti; — iz nevarnosti rešiti, gorko ljubljen biti; — z lepo govoriti, tolažba, mir in sreča, 26.
Dekliški nagelj najti, veliko srečo doseči, 5.
Delati, sovraštvo, napredovanje v dobrih opravkih,, 43.
—  32 —
D e 1 a t i z desnico, ti in tvoji bodo srečni, 80.
Delati z levico, prišel boš nenadoma v zadrego, 43.
Delati videti, dobra sporočila sprejeti, 51.
Delnic (akcije) kupiti, izguba v denarjih, 29,'74, 84, 90.
D e m a n t, bolezen, 10.
D eni an te jesti, velika sreča, bogastvo, 90; — ■ imeti, goljufiva sreča, 69; — nabirati, kriva upanja, izguba, 11.
Denar dobiti, velik, izgubiti, 49; — najti, srečo pri igri imeti, 15; — izplačati, mali dohodek, 69; — jesti, izgubiti, 5; — šteti, dobiček, korist, 2 ; — v spanji imeti, zlato, srebro ali baker, škoda in izguba, 26: — videti, v skušnjava priti, 82.
Denar imeti in z njim plačati, oproščenje kake hude nadloge; — izgubiti, v slabe okoliščine priti, se k slabemu dejanju pregovoriti, pustiti, 29, 74, 84, 90.
Denarnica, v njej delati, sreča v prihodnjosti, 18, 36.
Denar imeti, zlat, nesreča; — srebern, nič kaj dobrega; — bakren, velika sreča; — imeti, ponarejen, zasramovanje, neprilike, 26.
Dr s o ali drisko imeti, škoda, bolezen, uboštvo, 18.
Deske rezati, poroka, 65.
Deteljo sejati videti, sreča v družinskem življenji, 17, 45.
Deteljo jesti, v svojem početji zadržan biti, 2.
Detelj ni list, 4peresnega najti, sreča; — 4peres-nega iskati, nezadovoljen biti, 77, 10.
Deteljišče videti, upanja polno prihodnjost, — v cvetu videti; drugim koristiti, 17, 45.
Devet, to številko videti, sreča, 9, 19, 90.
-  33 —
Devica ostati, odpovedanje; — njo z nečistimi govori razžaliti, kaznovan biti; — za ženo si izprositi, dobro došel; — za ženo dobiti, dobro pohištvo imeti, 21, 81.
Device, z njimi spati, nesreča, pogin, 35.
Dež, trajajoče bolečine, 47; — mil, obrtnikom izguba, kmetom dobiček, 40; — dolgo trajajoč, ubogim dobro, bogatim nesreča, 62; - zlat, veselje, zabava, — srebern, žalost in trpljenje, 12, 26.
Deževati videti, dobro žetev imeti, 31.
Deževnico nabirati, pohišna opravila, 28.   -
Dežnik dobre razmere, 51, 62.
Dežnik imeti, pri kakem prepiru se ne popolnoma braniti; — solnčnik, mrzel proti prilizova-nju, 5, 22.
Dihurja videti, grdo bolezen dobiti, 79.
D i m videti, navidezna sreča, 36; — videti iz dimnika, zaročitev imeti ali pri njej biti, 84; — v hiši imeti, tlačitev, zatiranje, 4; — izginiti videti, dvombe izginejo nad zvesto ljubeznijo, 32.
D i m zagledati, k večji časti priti, 41.
Dimnik videti, veselje, zabava, posebno če ogenj v njem gori, 8.
Dimnike kaditi videti, dobro stanje, 13, 31.
Dimnikar, zabava, 41.
Dimnikarja -videti, po krivim zatožen biti, 64.
D i p 1 e, hudo igrati slišati, prijetnosti na kmetih, 33, 86.
D in je,    melone  jesti,    bolnim   zdravje,    zdravim
prazna upanja, 37, 62. ■Dinjo kupiti,   nevredneža   za prijatelja imeti,   51.
Dišave, po njih dišati, čast in imenitnost, 30.
.  3
-  34 —
Dišave vohati, časti doseči, bogastvo si pridobiti, 36.
Dišave jesti, drugim na poti biti, 18.
Divjačino videti, zelo se veseliti, 27; — jesti, dobro stanje v svojih rečeh, 3; -- streljati, velikih zabav se vdeležiti, 18.
Divjake iti videti, sila, nesreča in zmešnjava 14, 42.
Divje živali videti,   nove prijatelje dobiti,   34, 67.
Divji lovec (tat), sreča na potovanji,   59, 64.
Divj„o svinjo videti, v vsakem podjetji zadržan biti, 57; — jesti, 42.
Divjega prešiča videti, v strahu biti; — streljati, rešitev;  — videti,   hudega sovražnika imeti,   17.
Denarnica, dolgove delati, 5-2, 71.
Dninarja imeti, dobra opravila; — odposlati, nevarnost za soseda; — plačati, ■ dobrohotnost ljudstva si pridobiti; — delati videti, tožbe čez se slišati, 40.
Dobiček v kupčiji, dobra hrana; — pri igri, sreča in prijateljstvo, 56.
Dobrote izkazati, notranja sreča, 50.
Dobrote prejeti, zveste prijatelje imeti, 9, 19.
Dojica, dojka, ako si ti, pomeni bolezen in nadlogo, 84.
Dojica, ako jo imaš ali pa vidiš, kaže na škodo in neprilike, 72.
Dolge poplačati, skrb, žalost; — imeti, sploh slabo, posebno bolnim smrt, 89, 88.
Dolina, v njej biti, zadovolnost in sreča, 55.
Dolg čas, dobra-volja, 5, 19, 37, 80.
Dolžan biti, imetje in bogastvo, 7, 32; bolnim smrt, 88.
- 35 —
Doprsne podobe videti,  prešestovalec biti,  2, 63.
Dragocena kamena videti, v skušnjavo priti; — imeti, k veliki časti priti; — dobiti, povekšanje premoženja; — nositi, gizdav biti; — najti, v uboštvo priti, 17, 35, 77, 83.
D r a g o n e c, gost, 6.
Dr e n j e, dristo imeti, nadloge, trpljenje, škoda, 3, 51.
Drevesna volna,  iz nje obleko imeti, dobiček 78.
Drevesna volna, njen sad nabirati, premoženje, 9.
Drevo, stopiš na njega, kaže na čast, pa tudi na nevarnost; — če doli padeš, smrtna nevarnost, 56.
Drevo, če je zeleno ter se pilpogne, zmagal boš čez svoje sovražnike, 47.
Drevo, če ga brez cvetja vidiš, kako opravilo bodeš dokončal, 67.
Drevo, suho, velika izguba in zmota, tudi smrt, 47.
Drevo, če si od njega sad nabiraš, dobil bodeš veliko dedino, 60.
Drevo, če pod njim stojiš in blisk zadene v njega, kaže na neprijetne dogodke, kateri te pričakujejo, 9.
Drevo, če sediš pod njim, pomeni dobro sporočilo, 90.
Drevo, če ga vidiš sadii polnega, 56.
Drevo, ako ga zelenega vidiš, dobri konec kakega opravila, nepričakovana sreča in veselje te čaka, 49.
Drevo, ako ga blisk razžene, ljubezni se prenehajo, 65.
Drevesa videti v cvetji, tvoje premoženje se bode povekšalo, 56.
Drevesa, če sekajo, nesreča, 83.
Drevesa, "ako jih goreti vidiš, prepir v družini, 20.
3*
- 36 -
D r o b videti, svoj, veselje in ljubezen; — imeti, prepir v družini; — jesti, svojega, smrt kakega sorodnika in dedina; — tujega, povekšanje tvoje sreče, 49, 54, 60.
D r o m 1 j a t i, zavist; dromljati slišati, z zavistnim človekom občevati, 77.
D r o m 1 j a, glej: dromljati, 77.
D r o p 1 j e streljati, nesramnega svojeglavca k molčanju spraviti, 90.
D r o t,  navadni,   zanjke,   ki se nam na vsak način
. nastavljajo; — zlat, ■ dobro napredovanje v kakem opravilu; — sreberni, ovir hudih namenov proti nami, 71.
D r o t n e p u ž e, zvestoba naših podložnikov, 4.
D r o ž o vživati, dolgoletno telesno trpljenje, 3.
Drsalnica,  po njej se drsati, kratka zabava, 24.
Družba, v njej biti, s sitnimi ljudmi občevati; — v njo povabljen biti, izpolnitev upanj; — napraviti , nesloga; — z njo se voziti ali jahati, nagnjenje do zapravljivosti, 16, 49, 78.
Dvokolesnik, v njega stopiti, veselje, sreča, 90.
Dvoboj, k njemu pozvan biti, v smrtno nevarnost priti, 16, 51.
Dvoboj imeti, razpor med prijatelji, 36.
D v o e e v k a, z njo streljati, jeza, prazno upanje na dobitek, 2.
Dvojčeke videti, zakonskim blagoslov, neporočenim zapeljevanja in skrbi, 12.
Dvor kakega kneza videti, zalezovanje; — videti, kateri ni osnažen, nečast; — ali kako kmetijo imeti, bogato dedino dobiti; — z nitjo obdati, bogastvo, 10, 88.
— 37 —
Dvorano imeti, lepo zmalano, v dobro stanje priti, 50, 68; — lepo osvetljeno ter v njej plesati, veliko veselje nad spravo imeti, 49.
Duha, belo oblečenega videti, tolažba in pomir-jenje; — črno oblečenega videti, nadloga in žalost, 37, 43, 50. 70.
Duh an, glej: tobak.
Duhove videti, poročilo o smrti; — se pred njimi vstrašiti, po slabem potu hoditi, 54.
Duhovnike videti, pobožnost, 45, 63.
Duhovščina, dolgo življenje polno skrbi, 88.
E.
Ena ali enajst, te številke videti, sreča, 1, II. E r m a n, rman trgati,   se s  slabimi ljudmi seznaniti, 20. Evangelij, dober svet dobiti, 2, 20.
F.
F a b r i k o videti, dobro opravilo,   11, 42.
Fant, glej: deček.
Far, v slab glas priti, 71; če v hišo pride, nesloga
v zakonu 20.. Fige, glej: smokve. Fižol jesti, bolezen, 63, 83.
Fortepiano slišati ali nanj igrati, srečen zakon, 26. F r e i m a u r e r, glej: prosti zidar. Funt (libra), dobiček, 39.
— 38 —
G.
Gada videti, sreča v ljubezni, 15.
Gad, če te piči, veliko neprelik od prijateljstva imeti,  50.
G a r n i k (kosti) videti, kak strah doživeti, 23.
Gasiti ogenj, plačilo dobiti, 46, 44.
G e r 1 i c a zvestoba, 50; — gerlico imeti, sprava v ljubezni in prijateljstvu, 9, 14, 90.
G e r m a d o videti, stare pregreške ponoviti; — goreti videti, zavoljo svojih trdih mnenj preganjan biti, 21.
G ? t a r o videti, veselje, zabava, 3.
G i z d o s t ljubiti, pomanjšanja svojega pridelanega blaga; — grajati, grdi ljudje ti hočejo z obrekovanjem škodovati, 80.
Gladke reči videti, zmaga čez svojega sovražnika, 22.
Glas, žvenk, pomeni žalost, 79.
Glavo   odsekati,   izguba  kakega   dobrotnika,   79;
—   pasjo   ali   oslovo   imeti,   marljivost   v   službi, postrežnost, 27.
Glavo ptičevo imeti, rad potovati, 69; — divje zverine imeti, premaganje svojih sovražnikov,  88;
—   umivati   svojo,   oproščenje   iz   vsake   sile; —■ brez trupla videti, sreča, oproščenje  iz sile,   39;
—   odbiti   komu   drugemu,   sreča   tebi,    nesreča sovražniku, 5.
Glavo, ako se sanjajočemu dozdeva, da se mu je odsekala, prostost, tolažba, ozdravitev, sreča, 39;
—  večjo  in  debelejšo,  kakor je navadno,   imeti, sreča,  77; —  konjevo,  oslovo imeti,  slabo zna-
— 39 —
menje 89; — svojo lepo počesano videti, se zastonj truditi si s prijaznostjo prijatelje pridobiti; — narobe stati videti, nepremišljenost, 22.
Glave narisane ali namalane imeti, delavnost, — imeti več, dobra opravila, 31.
Glava,  ob njo dajati,  zmaga čez sovražnike,   79.
Glavnik, veliko prepira, 70,
Glavo videti odsekano, izguba najboljšega prijatelja; zaprtim prostost, 5, 39.
Glavo videti; ostriženo, nesreča in goljufija; — videti 'zeleno, izpolnitev svojih želja; — prav veliko imeti, za bogatina veljati, 11, 42.
Glavo videti zasuknjeno in krivo, potujočim vrnitev v domovino, in drugim svaritev, domovino ne zapustiti, 35.
Glavo rasti videti, se iz nadlog rešiti, 90.
Glavo golo videti, preklinjanje slišati, 58; belo imeti, spoštovanje do starosti, 19; z mešanimi lasmi, prepir, 3; z dolgimi lasmi, v časti biti, 31; z črnimi lasmi, dolgo življenje, 16; umivati, malo leka potrebovati, 32; briti, nevarna bolezen, 49.
Gledalec pri kaki svečanosti biti, v velike družbe priti, 8.
Gledališče, toliko, kakor gledališčna igra, 90.
Gledališčna igra, zraven biti, dober konec kake reči, 59, 75.
Gliste' deževne, črve videti, skrivne sovražnike imeti, 6.
Glisto videti ali od sebe dati, varen biti proti sovražnikom, 36.
Globo (kazen v denarjih) plačati, dobiček in čast, 78.
Gluh biti, škoda skozi druge, 21.
— 40 —
G1 u m a č a (copernik) videti, z neprijetnim blebetanjem se dolgočasiti, 22.
G 1 u m a č a (copernik) videti, v zapreke zabresti, 27.
Gnjezdo videti, se zaljubiti, hišni prepir; — ptičevo, polno, velik dobiček, prazno, škoda,  44,  81.
Gnjezdo kačje videti, nečast, nemir, 28.
Gnjezdo iz drevesa ali iz grmovja vzeti, hitra poroka, 80.
G n j i d e na glavi,  veliko  malih neprilik imeti,   42.
Gnjile reči videti, pomanjkanje in sila, 12, 21.
Gnoj, dobiček 5; na njem stati, bolezen, 1.
Gnoj, kravji videti, vsem dobro znamenje, 72.   .
Gnoj sploh, z njim kaj opraviti imeti, se v slabi družbi pohujšati, 58.
Gnoj videti, sploh slabo znamenje; voziti, neprijetna dela opravljati; — iz hlevov voziti, se nečednosti odvaditi; — vohati, ne da bi ga videl, namene svojih sovražnikov odkriti; — na voz devati, daljša služnjenost, 3, 26, 44,
Gnojišče videti, prav veliko, ubogim in bogatim dobro znamenje, 81.
Gobe videti, srečni ti pomagajo; — strupene, svarite v pred srečnimi ljudmi, 19.
Gobe jesti, visoko starost doživeti; — videti, slirtež, lizun; — izstisniti videti, tvoja dobra volja se bode zlorabila, 31, 26.
Gobo kupiti za umivanje, ljubezen do snažnosti; — kupiti za vžiganje, zaprava pridobljenega blaga,, se z njo umivati, zaljubljene narave biti; — najti, nezadovoljnost; — gorečo iz žepa potegniti; ognju ubežati, 13, 76.
Gobe delati, se ž marljivostjo svojega opravka lotiti,  13, 80.
— 41  -
Gobe ali kak drug spuh imeti pomeni zaničevanje, nezvestobo v zakonu, pri čem si lahko kaj pridobiš, 80.
Gobovim strežiti,  z njimi občevati,  neprilike,   15.
Gobovi ljudje, ako jih zagledaš, pomenijo strah, nezgodo in trpljenje.
Godba, bolezen v glavi dobiti, neprilike, 9, 20, 75.
Godce slikati, dobro zdravje,  18.
Godec, stroški, 44, 52.
Golobe videti, z dobrodušnimi ljudmi občevati, 70! — leteti videti, prijetne novosti dobiti, 41; — loviti, sitnost imeti, 18, — (njim hrano dajati, dobrotljivost, 87.
Golobe imeti, lepe, zanemarjenje svojega opravila; — bele, sreča, zabava, tolažba, 62, 2.
Golt, žrelo, lepo videti, izpolnitev svojih želj, 1.
Gora, hrib, če stojiš na njegovem vrhu, premagal bodeš vse ovire,' če bo vojašnica napolnjena, tedaj bodeš nesrečen v vsem, karkoli začneš; če greš na kak hrib, pa na enkrat dalje ne moreš, tedaj bodo tudi tvoja početja hajdi po rakovi poti nazaj lezla; če na podnožji hriba stojiš in proti nebu gledaš, sreča, 14.
Goro videti (ognjenik), škodovati si z jezo, 66.
Gora na njo iti, neprilika, 11.
Gore videti, kjer zelena drevesa stoje, pomeni upanje na prihodnjost; se silnimi gradovi in razvalinami, pomeni hrabrost in prenehanje svojega namena, 7, 45.
Gorčico jesti, ki je ostra, kmalu po dolgej bolezni ozdraveti; — jesti, navadno, z nesramnim blebetanjem zabavljati; — debelo, pomeni hudo; — fino, blebetanje nam  bode škodovalo,   12, 62, 85.
— 42 —
Gorčico sejati, od kakega podjetja velik dobiček pričakovati; — pod streho spraviti, z veseljem svoje dolžnosti spolnovati, 6.
Gosenice obrati po drevji, kaže na dobiček in zatiranje svojih sovražnikov, 84.
Gosenico videti, kako ženo v zadrego spraviti, 34, 79, 83.
Gosenične gnjezdo razdreti, o zvijačah naših sovražnikov kaj zvedeti, 37.
Gosi videti, dobiček, 43, 70.
Gosi klati videti, se slaboumneža oprostiti; — varovati, kaj neprijetnega opravljati; — puliti, prevzetne neumneže osramotiti; — pitati, neumne v njih neumnosti utrditi; — leteti videti, izguba, 25, 44, 70.
Gosje meso jesti, veliko sreče, 23.
Gosli, na nje igrati videti, dobre volje biti, 61; ne nje igrati, veseli dnevi se ti bližajo, 39; — in harfe videti, preganjanje, neprilike, 5, 11.
Gosli imeti ali videti, srečno hišno stanje, 14.
Gospa, sitnost, 20.
Gospo, navadno, videti, mala trpljenja, 72.
Gospo poljubiti, dobiček, 49, 78; — vzeti za ženo, prepir, 89.
Gospa, z lepimi dolgimi lasmi, sreča, čast, 7.
Gospo lepo videti, se zaljubiti, 55.
Gospo videti, z rdečimi lasmi, preganjan biti, 44, 71.
Gospe j se prilizovati, prilizovalci te bodo uka-nili, 11.
G o spe, pri njih priljubljen biti, se prepirati, 54.
Gospa, če mož postane gospa ali gospa mož, poroka 89.
- 43 —
Gospo moliti videti, je prav dobro, 90.
Gospos črnimi ali rujavimi lasmi videti, bolezen ali smrt, 5, 7.
Gospa,, noseča, vesela sporočila, 80; — svojo se prikazati videti, blagostanje in sreča, 9.
Gospe, mlade, nage videti, prazno poželjenje, sramota, 17.
Gospo, častitljivo, zasmehovati, se z njo prepirati, hitra smrt; — videti in govoriti, visoko starost doseči, 17.
Gospinske družbe, pri njih biti, zaničevanje, 80.
Gospodovati, bolnim smrt, ubogim svitle, pa malo vredne reči, 9, 10, 16.
Gospodar biti, se dobro imeti, 48.
Gostovanje, na gostovanje povabljen biti, se motiti v svojih upanjih, 9, 36.
Goste pričakovati, nevoščljivost in prepir dobiti, nepričakovani stroški; — prenočiti, prijateljstvo ; — posloviti, ločitev od kake ljube reči, 36, 44, 75.
Gostilnico videti ali v njej biti, potovati morati, 9.
Gostovanje, kratka zabava, 48.
Gostilnica, veselje in zabava, o, 13, 30.
Govedino jesti, shranljivost, 68.
Govejo živino videti, mladoletna prevzetnost; — klati videti, prevzetnežu usta zamašiti; — skakati videti, nevarno tovaršijo imeti, 20.
Govejo živino gnati, pomoč iskati; —tepsti, jezen biti; — videti suho, težka, žalostna leta, 37.
Govor, hud slišati, zavoljo nemarnosti se prepirati, 42.
Govoriti z drugimi, vsled zabave se priljubiti; — z živali, nadloga, nesreča; — sploh veselje; — ne da bi vedel o čem, zmešnjava, 9, 79.
— 44 -
G o v n a č a videti, nesreča,  ktera nas čaka, 35.
Gozd, šuma, v temnem biti, žalost; — videti z lepim drevjem, upanje na boljše čase; — se v njem sprehajati, obogateti; -• v njem peti, vesele dni preživeti; — goreti videti, velika škoda, 19, 37, 47, 59.
Gozdni rog, na njega piskati, nemir sitnost, 39, 90.
Grabi je, s katerimi se nam žuga, opominjati na kaj, 66,  82.
Grad, v njega iti, nepričakovana nezgoda; — videti, zaprt, oproščenje od kakega zla, 23.
Grad, sploh dobro; — v njega stopiti, izpolnitev svojih želj, 19; goreti videti, nesreča za njegovega lastnika; — v lepem stanovati, zavoljo lepega obnašanja dobro sprejet biti, 79, 80; — zidati videti, z umetniki se seznaniti, 50.
Grah saditi, upanje; —jesti bolehnost in konec kakega opravka; — lepega, videti cvesti, dober vspeh; — pobirati, nehvaležna dela opravljati, 8, 30, 70.
G r a h o r kositi, dobiček, sreča, 56.
Grajski vodnjak videti, bogatim hudo, ubogim dobro znamenje, 69, 76.
Grb videti, visoko službo dobiti, 14, 50.
Grdo delati s kom, prepir z domačimi, 54.
Grdo dejanje doživeti, dobro napredovanje v svojem opravku, 90.
G r e j n i k, ako ga vidiš, pomeni poroko; — ako ga kupiš, oženil se bodeš s pomočjo mešetarja, 2, 34.
Grmeti slišati, prepir in skrb imeti, izguba, 70, 88.
— 45  —
Grmovje posekati, iz ljubezni ovire odpraviti; — videti, ovire in žalost, 25.
Grmovje, se v njem skriti, v nevarnost priti, 57.
Grob, zakopati videti, nesreča in bolezen v družini, 5.
Grob izkopati, prijatelja ali prijateljico izgubiti, 71; — zakopati videti, zdravje, 40; — v njega pasti, hudo, nesreča, 14; - videti^-zelenega, upanje na izpolnitev svojih želj, 72; — delati videti, smrt enega iz družine, 90; — se v njem valjati, poredne reči delati.  9.
Grobokopa videti, obisk zdravnika; — z njim govoriti, si dedino pridobiti, 40.
Grof, z njim govoriti, poniževanje, 20.
Grom in strelo videti, ki nič ne škoduje, veselo snidenje s prijateljem ali s prijateljico; — ki užge, izguba, 31.
Grom brez bliska, vesela novica, 31.
Grozdje zobati, zrelo, različne zabave; — nezrelo, skrbi in neprilike, tem pa sledi dobiček; — belo, razkritje svoje uedolžnosti; — rudeče, modro ali črno, hudodelec biti, 24, 68, 52.
Grozdje zobati, belo, dobro znamenje; — rudeče, slabo znamenje, 32, 52.
Grozdje videti, lepo, hvaležnost:*'— trgati, nenadna ločitev; — v dar dobiti, se s kom seznaniti, 36, 15, 22, 46.
Grozdje, kaki ženi ponuditi, se dekletam prilizovati, 10.
Grozdje prešati videti, svoje imetje dobro uporabljati,   16.
G r o z d j i č e zobati, dobro, 52.
— 46  -
G u b a n c e  (štrukelj)   ali  sploh  pečene  reči,   prepir, 70. Gumb, dobiček, 2, 82.
H.
Harfo videti ali na njo igrati, se motiti; — sploh
• zboljšanje našega uma, 10, 57, 81.
Helebardo videti, prepir, vojska; — imeti, varnost in pogum; — zlomiti, brezvspešni opravki, 10, 54, 62.
Hišo podirati videti, odstranjenje kake ovire, 69; — zidati, v dobre razmere priti, 5; goreti videti, nepričakovana sreča, 11.
Hišo lepo in veliko videti, kako podjetje začeti, 39.
Hišo goreti videti, ne da bi se podrla, čast in bogastvo; — se podreti videti, smrt videti; staro, stare prijatelje zopet videti, 19, 47.
Hiše videti, prav stare, v zaničevanje priti; — podreti videti, ovire v kraj spraviti, 9, 19, 89.
Hišno opravo videti, sreča v zakonu, 58.
Hišo, ki se hoče podreti, videti, bolezen in smrt, 64.
Hišico videti, potrpežljivost v trpljenji; — v njo stopiti, varstva iskati; — v njej stanovati, težko delo, 4, 29, 80.
H i š i n o videti ali z njo občevati, žalostne novice,- 31.
Hišno čelo goreti videti, smrt otrok, izguba na premoženji, 1.
Hlače videti ali obleči,  mir in varnost,   4, 61, 88.
Hlapec, goljufija, 87.
•   — 47 -
Hlev, v njem biti, marljivost v službi; — z lepo živino videti, blagostanje, sreča 15, 20, 49.
Hoditi hitro, tvoje reči se že mudi; — pa nazaj priti , izguba, nesreča; — po lesenih nogah, — spreminjave v tvoji  službi, 10, 46.
H o d u 1 j a, po takih koga letati videti, nevaren namen imeti, 38.
Hrast videti, lepega, trdno zdravje; — suhega, smrt kakepa sorodnika ali znanca; — močnega in zelenega, sreča, dolgo življenje, 10, 47, 90.
Hrastov venec plesti,   čislanje kake zasluge,   50,
Hrbet svoj videti,  siromašna starost; žalost, 52.
Hrbtišče visoko imeti, zasmehovanje, posmeh; — zlomiti, velika izguba na prijateljih in na denarju, 78.
Hrošča leteti videti, izgube imeti; — vloviti, ne-prilikam se izogniti, 11.
Hrom biti ali hrome videti, nesreča, nadloga, siromaštvo, 11, 47.
Hrta (pasje pleme) videti, kako novico zvedeti, 25.
H r u m e n j e, šumenje vode, nesreča na popotovanji, 21, 69.
H r u p slišati, nemir v hiši, 20, 25.
H r u p, dobro sporočilo, 39, 42, 88.
Hruške jesti, če so zrele, pomeni veselje; — če so nezrele, žalost; — če so divje in grenke, bolečino in nesrečo; — če so dobre, bojeval se bodeš z nesrečo, in pri izbiranji prijateljev bodeš srečen, 6, 17, 39, 50.
Hruške videti, ktere na drevesu vise, dobra prihodnost; če so hruške od os in črvov snedene, zvijača; če jih otresuješ, kaže na dobiček v opravku, tudi nezmernost, 85.
— 48-
Hudič, z njftn se bojevati, slabosti premagati; — ga videti, pri sebi, dobiček, dobri opravki; — premagati, opravke- imeti, ki ti mnogo dobička prinesejo, 4, 8.
Hudiča videti z rogami, kremplji, repom i. t. d., nesreča, siromaštvo, 54.
Hudo vreme videti ali slišati, dobro napredovanje svojih opravkov; — v hudem vremenu zunaj biti, velika nesreča te čaka,  13, 31.
Hudodelca videti, smrt prijateljev, 70, 73.
Hudournike (ptiči) videti, nevarno potovanje, 14.
H u z a r, veselje, 40, 67.
H v al'ne pesmi peti ali peti slišati, težava pri vsakem podjeti, 10.
Hvaliti, koga za dobrega prijatelja imeti, 18, 55.
Hvalo slišati, dobra služba, 1, 19, 37.
I.
Igle od smreke, dolgo življenje, 11.
Igračo s pužami, punčicami videti, imenitno opravilo dobiti, 13.
Igro   se učiti (v gledališči), se zastonj  truditi, 68.
Igra (v gledališču), pri njej biti, željen, dober konec kake reči, 59, 75.
Igralca ali igralke videti, nepotrebne stroške delati, 12.
Igro na igro igrati se sovražniki, moč dobiti čez nje; — ter kaj priigrati pomeni izgubo prijateljev, pomanjkanje tolažbe, 43.
Ilovica, trud in bolezen; tistim, ki iz nje kaj delajo, dobiček, 29.
— 49 -
Imenitno  gospo videti,   slava,  pa  tudi  nesreča
in žalost;   z njo govoriti,   se zaljubiti,  se z  njo
prepirati, v boji zmagati, 88, 3, 8. Instrument,  na  njem  igrati  ali igrati   slišati,
sorodnikom bližnjim smrt, 55. Izbe   lepo   zmalane  imeti,   dobro   napredovanje  v
svojem obrtu, 47. Izbo   z   lepimi   podobami   okinčano videti,   daljne
želje imeti, 45. Izbe  lepo razsvitljene imeti,  pri veliki svečanosti
biti, 13. Izbe malati ali tapecirati videti, kaj popravljati, 58. Izdati denar, uboštvo, 78, 83. Izkopati mrtve, kaže na slabo, grdo življenje, 15. Izložiti, razložiti in prodajati, ni slabo, 65. Izposoditi   si   kaj,   oproščenje   od  kake  težke
reči, 75. Izpraševanje pri sodniji, skriven greh, 32.
J.
J a b e 1 k o   se slastjo jesti, tvoja vsled sovražnikov
že  skoraj   celo   izgubljena   reč   se  zopet ponovi,
17, 48. J a b e 1 k o ,   komu   drugemu   dati,   velika   sreča,
23, 60. Jablano  videti in njen sad vživati,  če je sladek,
veselje   in   poželjivost;   če   pa  kisel   in   grenek,
prepir in neprilike, 60, 48. J a g n e d ,   sreča   na  kmetih,   22;   —  jagnedovo
drevo, zmaga, 80. Jagode iskati, trud in jeza, 73, 39.
4
— 50 —
Jagode brati, vsem dobro; — jih veliko videti, naraščajoče prijateljstvo; — velike videti in zlomiti, ponos, tudi veliko veselje doživeti; — jesti, zdrav ostati, sreča vsem; — v dar dati, v dobrem spominu biti, 10, 46, 52.
Jajca imeti, hišni mir, dobiček; — najti, nevesta ali ženin postati; — pasti pustiti, nesloga, blebetanje, opravljanje; — jesti, skrbi za živež bo-deš odpravil, 7, 80.
Jajca zdrobiti, gnjila, na slabem glasu biti, 18.
Jajca nesti, sam, dobre otroke odgojevati, 80.
Jajca pisana ali na pol kuhana, velika revščina; — bela, mali dobiček; — metati, razdiranje, raz-kup, preganjanje, 15, 44, 71.
Jajca videti rudeča, jeza, smrt kakega prijatelja ali požar; — rumena, težka, huda bolezen, 8, 20.
Janež jesti, dolgo življenje, 21.
Jama, pred njo stati, v nevarnost priti, 46.
Jama v zidu, v njej stati, snidenje s kako ljubljeno osebo, 90.
Jantar, ako ga imaš na pipi ali na kakej drugej reči, kaže na darila, 30.
Jasli, prazne, delo, ktero se ne splača; polni dobiček, 66, 75.
Jastreba videti, huda bolezen; — premagati, sreča, zmaga čez sovražnike, zdravje 25.
Javor, če stojiš pod njim, prijeten sprehod ali izlet,  11.
Javorjev gozd videti, veselje, 49.
Jazbeca vjeti, svoje stanovanje spremeniti, 59.
Jasminov vrt, v njem biti, z ljubimi ali prijatelji se sniditi, 34.
Jecljati, trdi sklepi, 63.
-- 51 —
Ječa, v njej biti, prepir, neprilike; — ječo videti poboljšanje; — v njej zaprt biti, obrekovanje, 54, 61, 78.
Ječa, v njo priti, goljufija, 19, 39, 51.
Ječa, škoduje zdravju; — v njej biti, povišanje, 78.
Ječar, dober prijatelj, 17.
Ječmen videti, skrbi za živež; — jesti, zdravje; — v roko vzeti, blagostanje, sreča, 20.
Ječmenov kruh jesti, sreča in zdravje, 1.
Jedra ali cvet porabljati,  bodi si,  da bodeš sam
nezvest postal,  bodi si pa tudi,  da te bodo  sami
nezvestneži obdajali, 16. Jegulja  (kači podobna riba),   če jo  iz vode pri-
vlečeš, bolniku boljše postaja,   za  zdravega pa je
dobro znamenje, 12. Jegulja, če jo vidiš brez kože, vjetnik dobi zopet
prostost,  kdor je pa prost,   temu se bo iz kake
stiske pomagalo, 42. Jegulja sploh pomeni izgubo kakega dobička, 42. Jegulja, če ktero vloviš, varuj se pred hudobnimi
in zvitimi ljudmi, 17. Jeklo,   z njim gobo vžigati, o kakem temnem ali
skritem djanju bolj na tanko zvedeti, 4, 15.
Jelene hitro zagledati, prevzetne sovražnike imeti, ubiti, dedina (erbšina); zmaga čez svoje sovražnike, 48.
Jelene v celih trumah skupaj videti, veliko prijateljstva doživeti; — leteti videti, hitro opravljanje kakega obrta; — streljati, k časti priti; — v vrtu imeti, poguba, 7, 17, 37, 84, 90.
J e 1 e n i c o imeti ali videti, povekšanje premoženja, posebno, ako ima (jelenica) mladiče, 83.
4*
— 52 -
Jerebice videti, razne poželjivosti imeti, 70; — streljati, prijeten biti, 32; — jesti, oproščenje od žalostnih misli, 31.
J e s i h, glej: kis.
Jesti sam, bodeš v kratkem ogoljufan ali bolan, 32; — nečiste ali slabe jedi, nezadovoljnost, bolezen, 8; — svoje meso, se svojo pomočjo srečen postati, 90.
Jesti videti, povabljenje; — k jedi povabljen biti, v časti biti; — zažgano jed vohati, neprijetna novica, 3, 8, 44.
Jetra bolna, posušena ali zažgana imeti, izguba na premoženji; — videti, dobro hrano ali živež imeti; — jesti, trdno zdravje dobiti ali imeti; — zrezati, svoje zdravje sam si pokončati; — psu dati,   velika nezadovoljnost se seboj,   18, 27, 33.
Jetra izbljuvati, dolgo trpeča bolezen; — videti ali najti, od svojega sovražnika, zmaga čez njega; — videti od kake živine, bogastvo, dedina; — najti, bogastvo, premoženje; — videti, svoja, sreča za potomce; — kupiti hoteti, potovanje, 45, 82.
Jez, ga delati, dobro napredovanje kakega podjetja, 41.
Jeza, konec kake zmešane, dolgoletne razmere, 5, 35.
Jezik, lase na njem rasti pustiti, vsem slabo znamenje; — otekel imeti, bolezen kakemu sorodniku; — prav dolgega imeti, huda revščina, nesreča; — prav debelega imeti, moder biti — k časti priti; — odgrizniti in zraven spati, bolnim smrt, drugim nesreča; — razgristi,- velike bolečine trpeti; — jesti, dobro zdravje imeti, 7, 27.
Jeziti se, nepričakovano veselje, 17, 73.
— 53 —
Jezuite videti, ukanjem biti, 11.
Jezus, pri njem biti, pomoč in konec sile, 79.
Jež, ježevec, hudega zavidneža imeti, smrt kakega sorodnika, 39.
Ježevca videti, svaritev pred velikim šegavcem ali bistroumnežem,  20.
Jokati, sploh pomeni žalost, potem pa tolažbo, 3.
Jud, sam postati, škodo trpeti, 45.
Jud, pri njem v službo stopiti, nepričakovana zabava, sreča; — z njim govoriti, na svoji časti škodo trpeti,  tudi prijaznost do ljiuii,. 34, 67, 69.
Juda videti, v nevarnost priti; — z njim občevati ali kupčevati, izguba tega, kar si si prej pridobil, 13, 80, 27, 49.
Judovska šola, kaj zgubljenega zopet najti, 9, 52.
Juho, sok jesti, bolnim ozdravitev, ljubečim poroka, obrtnikom pa dobri opravki, 15.
Juho jesti, neprijetnih skrbi se oprostiti, 16, 76.
Jutranja zarija, dobro upanje, 37.
J u ž i n a t i, nesreča; — južino z drugimi deliti, sreča in bogastvo; južinati sam, pomanjkanje, skopost; — v družbi južinati, škodljivo zapravljanje, 39, 64.
Južinati z roparji, sreča in veselje; —• z dekleti, v zakon stopiti, 60, 84, 85.
K.
Kače navadne videti, malo novega slišati, 77; — videti, kterim ne moreš uiti, slaba upanja na boljše čase; — ki te pičijo, kako srečno razmero motiti,   12; —  se   kvišku  vzdigniti   videti,   ušel
-54-
bodeš kaki nevarnosti; — ubiti, zmaga čez svoje sovražnike, tekmec. 58.
Kačo se krčiti ali viti videti, trpljenje vsakega načina, 71; — se v kačo premeniti, v zaničevanje priti, 89; — videti, zapeljan biti, L; — kače videti, ki imajo več glav, zapeljevanje, 30.
Kače videti, koga preganjati, nesreča, siromaštvo, 16.
Kad videti, napolnjeno z repo ali zeljem, dobro znamenje; — prazno, slabo znamenje,  81, 84, 90.
Kadilnico videti, prilizovanja slišati, 8.
Kadilo videti ali dišati,  od izdajalcev  ali prilizo-
valcev obdan biti, 30. Kaditi se videti, k večjej časti priti, 41, 84.
Kalina (ptič) videti, kat neprijetnega izvedeti, 89.
Kamen, čez njega iti, trpljenje in stiske; — videti, razkritje svojih skrivnih namenov; — jesti, opravljanje, obrekovanje; — kamena metati, prepir učiniti; — ako ga kdo v tebe meče, v sovraštva priti, 50, 63, 84.
Kamena lomiti v kakem lomu za kamenje, posestvo dobiti; — osekavati, za kako dobro delo plačilo prejeti; — voziti videti za zidanje poslopij, biti opominjan h kakemu podjetju; — lepo izsekana videti, truditi se za napredovanje, 40, 33, 77.
Kamilice, ozdravitev, 81.
Kamilice trgati, bolezen dobiti, 2.
Kanarčeka videti ali peti slišati, prazno prilizo-vanje, 58, 62.
Kap, pod njim stati, v neprilike priti, nesreča, žalost, 33.
'   -55-
Kapo zgubiti, se kakega neumnega mnenja oprostiti; — koga se z njo hvaliti slišati, z velikim neumnežem se sniditi, 68.
Kapelico videti, skrivna žalost; — v njej moliti dobro; — v njej spati, dolg čas,  6, 22.
Kapital ali istina v denarjih, uboštvo, 90.
Kaplan a videti, dobro; — z njim govoriti, po-boljšanje, 88, 89.
K a p u n a videti, žalost, siromaštvo, nadloga, dolg čas, 70.
Kardinal, z njim govoriti ali ga videti, sreča pri vsakem delu, 5.
Kardinala videti, v svojem stanu srečen biti, dobro napredovanje, 17, 66.
K a r p a   videti   ali   imeti,   boljše  živeti   začeti,   2,
3,  79.
K a š 1 j a t i, skrivnost, 3.
Kavo piti, v obrekovanje priti; — žgati, kaka zabava se ti bliža; — pripravljati, prijetni  gosti,
4,  19, 80.
Kavo žgati videti, sitnost in neprilike, 34. Kavana,   v njej biti ali j"o videti,   neprijetne reči
za svoje prijatelje, 72. Kavko videti, slaba poročila, 71.
Kazalo imeti, v prepir se mešati, 61; — kake oštarije ali krčme videti, slabo kupčijo imeti, kratka zabava, 20, 4.
Kazen, plačilo, 46.
Kaznovalnica, v njej biti, rešitev iz kake bližnje nevarnosti, 17.
Kaznovati koga, izguba; kaznovan biti, dobiček, dobitek, 19.
Kažipota videti, se na kaj spominjati, 89.
— 56 —
Kegljati, ne da bi dreva delal, ti nisi tvoje delo prav pričel, 42.
Kegljati, sreča pri vsakem delu in opravilu; — kegljati dolgo, nevaren opravek podjeti ali začeti, nesreča, sitnost; — in keglje se podreti videti, izguba na premoženji ali na časti; — sploh nesreča, sitnost, neprilike, 11, 19, 60.
Kelh videti, ozdravitev in nesreča, 8, 17.
Krčma,   sam v njej biti,  siromaštvo, zaničevanje;
—  v družbi vesel v njej biti, pomanjkanje, uboš-tvo, 14, 84.
Kermir zavezovati, potovati morati, 3, 13, 68.
K i h n i t i, dolgo zdravje, 18.
Kis, o njem sanjati, nevošljivci, zavidneži skušajo nam neprilike in nadloge napravljati, 8, 66.
Kis rudeč, zatiranje in zasmehovanje, 17.
K i s piti, slabo biti komu, prepir med hišnimi stanovalci, tudi v neprilike zabresti, 30.
Kis razliti, slabo sprejetje; — točiti, zajeti, o hudem kaj misliti, 79.
Kis lic o jesti, trpljenje ali prenehovanja v svojem opravku, 70.
Kito (morska riba) videti, nujna nevarnost, 49.
Kitico las prejeti ali oddati, svojo ljubezen obstati; — izgubiti, motiti se v opravku, zguba, 19.
Klado, v njo butiti, kak neumnež te bode razža-111; — dreva na njej sekati, neolikance k redu spraviti, 47.
K1 a d v o videti, s silo se bo s teboj ravnalo; — z njim delati,   dobro napredovanje v svojem obrtu;
—  z njim se komu groziti, se braniti česa; — pomeni sploh, da bodemo še mnogo od sovražnikov trpeli, 64, 67.
— 57 —
Klasje, venec iz njega na glavi imeti, pomeni odlikovanje in povekšanje, 18.
K 1 a t i v i t e z (človeka, ki se vedno po svetu klati) videti, ogoljufan biti, 16.
Klavca videti,  se samega sebe raniti  ali od dru-i, gih ranjen biti, 16.
Klavir ali glasovir videti ali na njem igrati, prepir in razprtija med prijatelji, 89.
Klavnico videti ali v njej biti, nevaren opravek,
23, 45. Klečati, izkazovanja časti, 30.
Klešče za orehe luščiti v roki imeti, čez kaj druzega pomisliti morati, 89.
Klešče prijeti, k jezi od koga dražen biti; — vščipniti kakega človeka, kterega še ne poznate, za sovražnika imeti,. 7, 20, 25.
Klet, bolezen; — v nji hoditi, sreča; — v nji biti, nesreča; — ckuzega v nji videti, pred sovražniki se ni treba bati, 18, 15.
Kletka, ptiča iz nje leteti videti, denar, kterega si komu posodil, izgubiti; — prazna, zapor ali kaka druga nevarnost; — ptiče notri imeti, opro-ščenje, iz vsake sile rešen biti, 6, 12, 31.
Klicati slišati, hitra smrt, 77.
K1 i š t e r (dristlja) videti, zmešnjava v svojih opravkih, 3.
K1 i š t e r samemu sebi ali drugemu dati videti, pomanjkanje denarja, 10.
Ključ najti, na kako težko vprašanje odgovoriti; iskati, nered v svojem delu; — zgubiti, sitnosti delati, 56.
— 58 -
Ključ videti, dobro hišino imeti, 82; — vkup nabrati, dobiček, dobri opravki; — se ga posluževati in z njim vrata drugih odpirati, na sumu biti, 59.
Ključavničarja videti ali z njim govoriti, se seboj spreti, razpasti; — zaupanje sebi samemu zgubiti, 9, 73.
Ključe videti, pomoč dobiti . ali drugim pomagati, 77.
Kljunače videti in jih jesti, z nehvaležnimi in nezvestimi ljudmi občevati, 14.
Kljunače streljati, potrpežljiv biti; — jesti, v gosposko družbo povabljen biti; — leteti videti, veliko spreminjav začeti, 24, 71.
Klobaso jesti, kmalu bode ljudska veselica, 88.
Klobuk pobrati, veselje in zabava; — na glavo djati, k jezi dražen biti, 9, 18, 40.
Klobuk videti, kterega je' kaka gospa zgubila, svojo prostost zgubiti; — na glavi kterega drugega videti, prevzeten "Biti; — imeti novega, sreča in dobiček; — lepega na glavi imeti, k časti priti; — slabega, v neprijetne okoliščine zabresti, 9, 11, 74.
Klobuke videti, mnogo, veliko kupčijo imeti, veliko z drugim občevati, 54.
Klošter, mir, 63; — v njega iti, bogati, veliki blagoslov, 11, 69.
Kmet, poljedelec, 85; —. rokodelec, ki kletke dela, ječa, 12.
Kneževske osebe videti, čast; — govoriti za-vidneže imeti; — jahati ali se voziti videti, rad zapravljati, 44, 53.
Knjiga pomeni siromaštvo, 33, 25.
— 59 -
Knjigovez, dober čas, 1, 24, 44; — tiskar, od-kritev  tvojih skrivnosti,   kaj  novega zvedeti,  49;
—  prodajalec, 76, 79.
Knjižnico, videti, advokata (pravdnika) bodeš potreboval; — če si v knižnici, z neslanim človekom se bodeš seznanil, če imaš knjižnico, bodeš dober svet dobil, 17, 69.
Kobilo lepo, ki gre v hišo, videti, lepo, pridno ženo dobiti; grdo kobilo, ki gre v hišo, videti, malovredno ženo dobiti, 42, 52.
Kobilice videti, kratko srečna okolščina ali razmera; — ubiti,  svojemu bližnjemu škodovati,   32.
Kočija, se v njej voziti, se škodljivih zabav udeleževati, 63.
Kočija, iz nje stopiti, izguba premoženja ali časti;
—  jo videti  ali se v  njej voziti,   čast,   bogastvo, 27, 34, 51.
Kocka,   z njo igrati,  nevarnost proti premoženju;
—  igrati na njo  ali dobiti,  sorodnika podedovati;
—  jo videti, sovraštvo in razprtija, 68, 30, 47. Kodelja, ovita z ličjem,   od tistega, ki si ga raz-
dražil, preganjan biti, 18.
Koder, pudel, zvestoba, 25.
Kodre videti, prevzeten biti, 71.
Kodrovca (frizerja) videti ali z njim govoriti, nesreča in žalost, 83.
K o k a r d o (roži na kapi) videti ali nositi domačega deželnega vladarja, pogum in poštenost; — tujo, nehvaležnost in nezvestoba, 19.
K o d a r d o deželno imeti, pogum in čast; — tujo, izdajalstvo in sramota, 46, 6.
Koklja, jo videti, blagostanje, sreča, zadovolj-nost, 63.
— 60 -
Kokoš lepo, veliko videti, sreča v ljubezni; — s piščetami, veliko otrok dobiti, vnukov ali sploh veliko družine, 28, 47.
Kokoši jajca leči videti, mir, zadovoljnost, 88.
Kola v zemljo zabijati, trudapolno delo imeti; — ostriti, pripravljanje za kako važno delo, 22.
Kolač peči ali jesti, dobro znamenje, 78, 90.
Koledar, ako ga imaš, je že skrajni čas, da se poboljšaš, 1.
Koledar videti ali imeti, pobožno in lepo živeti začeti, 82.
Kolena bolna imeti, bolezen, slabi opravki; — trudna in slabost v njih čutiti, bolezen; — ako ti kolena manjkajo, po njih dalje laziti, uboštvo in siromaštvo; — če ne migajo več ali če ti jih zdravnik odvzame, pomanjkanje dela, sila; — celo zdrave imeti, sreča v vsakem opravku; — ako so poškodovana, pa zopet ozdravijo, žalost se ti bo v veselje spremenila, 68.
Kolena, na njih ležati, ponižan biti, 48.
Koliko (bolezen) imeti, trpljenje v družini, 71.
Kolo sreče (kolo, iz katerega se loterijske številke vlečejo) videti, zaviranje in premaganje, 77.
Komarje videti, veliko, bedarija; — v celih rojih leteti videti, k glediščnem plesu povabljen biti; — ki te pičijo, siromaštvo in srčna žalost; — plesati videti, neumne reči vganjati, 18, 39, 57.
Komedijo igrati videti, 16; — v obrekovanje priti, 49.
Koncert (godba), se ga vdeležiti, žalost,, izguba zvestega prijatelja; — slišati,  veselje vživati,  81.
K o n k u r s.   kant,  narediti,   bogastvo  si pridobiti,
.   62, 73.
— 61 —
Konj, na njem jahati (jezditi), malo časa trajajoče podjetje, 19; — jahati konja, ki se vspenja in okoli sebe bije,  prenehljej v svojem opravku,   17;
—  ga prostega videti,   zmaga čez sovražnika,   67. Konje in naenkrat tudi  ženske videti,   izdajalstvo
in nesreča, 14; — prav pogumne, sreča v ljubezni,  bogastvo, 42; — ukrotiti,  hitra sreča,   67..
Konj, na njega sesti videti, dobro izučenega, dobre službe, častna mesta dobiti; — na svojega sesti videti, zabava, veselje, 21; — na konji zunaj mesta jahati, gospodom hudo znamenje, bolnim smrt; — na konji y mesto jahati, bolnim in vojakom prav dobro znamenje; — konja jahati, ki te na tla vrže in ti vbeži, krivo podjetje, 34, 82.
Konje videti, divje, veselje doživeti, 50; — lepo opravljene pred vozom videti, visok obisk dobiti, 9;
—   dobro rejene videti, dobro gospodinjo imeti, 35; — suhe videti, zguba dozdanje časti; — pasti videti, kmalu bodeš v nesrečo zabredel, 89.
Konj, na njem jahati, k časti priti, 80; — belega, pobožno, pridno ženo imeti, 27; — črnega, hudo ženo imeti, izguba; — močno skakati videti, kaj hitro zvedeti, 36; — lepo osedlanega videti, se z visoko osebo seznaniti; -— sam ga jahati, svoje strasti ne brzdati, 19.
K o n j a zaklati videti, ljubico zgubiti, 49; — podkovanega videti, k pridnemu delovanju prigovarjati, 61; — konju kri puščati videti, svojega bližnjega rad imeti, ga ljubiti, 26; — z njega pasti, v svoji ošabnosti ponižan biti, 34; — ubežati videti, vsled lahkomiselnosti v smrtno nevarnost priti, 35.
— 62 —
Konjač, ako ga srečaš, pomeni srečo, 66. Konjač, ako se z njim .pogovarjaš, škoda, 19. Konjederec, glej: konjač. Konjik (vojak na konji), nemir, šum, hruš, 77. Konjski hlev videti ali v njem biti, dobro sprejet
biti pri kakem dobrotniku, 4, 15. Konjska  oprava,   zdravje,   16;  — konjski  gnoj,
veselje 26. Konjskega kupca videti, ogoljufan biti, 35.   ■ Konjski rep, prav odlikovan biti, 15. Konoplje zvezane videti, bližnja zveza; — presti,
domače   obrtstvo;  — sejati,  nehvaležnim   dobrote
izkazati, 1, 5, 21. K o n o p 1 j e n k o ali repalčico videti ali peti slišati,
prav prijetna sporočila dobiti,   12. Kopati za kakim zakladom   ali kaj tacem,  velika
(ledina, 60. Kopati  se v čisti vodi,   sreča in zdravje,   16, 57. Kopati  se  v  topli  vodi,   bolnik   bode  ozdravel,
zdravi bode v svojem opravku oviran, 32. Kopati se, pa se ne potiti, pomeni bolezen, 5. Kopati se sploh, kaže na jezo, 35, Kopati se v čumnati, v izbi, žalost, 15. Kopati se v polni kadi ali čebru, bolezen, 76. Kopati se v kalni vodi, nesreča, 64. Kopati se v spanju, hudobija,  70. Kopati se videti, druge, izguba, 11. Kopel, če si jo pripraviš, pomeni obleganje kakega
mesta, 40. Kopel, jo vidiš,  pa ne greš v njo,  tvoje  skrbi
bodo minule, 16. Kopel, ako  je topla,  pomeni  zdravje,  srečo  in
veselje, 10.
— 63 —
K o p e 1 n i c e, v njih na stran iti, strast, 37, 87.
Kopelnice, ako si v njih ter se oblečen kopaš, pomenijo dolgo bolezen, 83, 88.
Kopito, ako se nam pokaže, pomeni: kar ne spada v tvojo službo, za to se ne brigaj, 27.
Koprive   trgati,   nesramno prenaglico učiniti, 70.
Korenine videti v zemlji, prepir, razprtija, 6; — izkopavati, opravki, veselje z delom imeti, 9; — jesti dobro, trdno zdravje, 60, 64.
Korenino v lekarnici videti, bolezen, 5.
Korito, stroški, 78.
K o r o b a 6 videti, jeza, 66.
Kosce videti, sreča v opravkih, 4.    ,
Kosce kositi videti, sreča in blagoslov božji; — brez dela videti, izguba prijateljev, 45.
Koso imeti ali videti, razžaljenje prijateljev; — potrebovati, rabiti, v svojo službo pridne ljudi dobiti, 7, 54.
Kositar videti, bolezen, 10, 71.
Kosti, ako jih veliko imaš, pomenijo za obrtnike srečo, za druge ljudi pa bolezen v nogah, 50.
Kosti, ako si eno ali drugo zlomiš, pomenijo izgubo, potovanje se ti bo zaviralo, 4.
Kosti, ako jih imaš iz lesa, pomenijo nesrečo, 80.
Kosti videti, veliko dela dobiti; — glodati, skrb za živež, mrtvaške videti, trpljenje, huda sila, 87, 90.
Kosti mrtvaške, laž, 58.
Kostanje videti ali jesti, nesreča, potem pa bogastvo, 51.
Kostanjevo drevo, naglica, 22..
Kostnica, smrtna nevarnost, 8, 53.
-  64 —
K o s t k e, z njim ali z čem drugim igrati videti, družina se ti bo pomnožila, 17, 83.
Kovati videti, veliko dela dobiti; — slišati, kaj neprijetnega izvedeti, 65.
Kozo videti, slabo znamenje, 11.
Kozo imeti, ne prav posebna sreča in ne nesreča, 13, 36.
Koza, črna, nesreča, neprilike; — bela, sreča, dobra opravila, 64, 7.
Koz veliko imeti, bogastvo, 57.
Kozla videti, bodeš dobiček imel, in sicer vsled velike dedine; — ki se hoče z rogovi v tebe za-leteti, pomeni koga preplašiti, 4, 84.
Kožo stroj iti je prav slabo znamenje, 1.
Kragulj a vjeti, dobiček, zmaga čez sovražnika, 77.
Kralja ali kraljico videti, ali z njima govoriti, bogat biti, dobra opravka imeti, 89.
Kralje videti in z njimi govoriti, čast, 17; — videti, v druge okoliščine priti, 6; — umreti videti, kaj novega zvedeti, 22.
Kraljico videti, dobre zveste prijatelje dobiti, 9, 17, 60.
Kralja kronati ali venčati videti , nenadna sreča, 16.
Kraljička videti, beraško prevzetijo spoznavati, 77.
Kraste na glavi imeti, veliko premoženje si pridobiti, 24.
Kraste dobiti ali imeti, nečist in hudoben postati, 76.
Krastavice videti, goljufija, se spreti s prijatelji; — v hiši imeti, minljiva sreča; — ubiti, slavna zmaga čez svoje sovražnike, 56, 59.
— 65 -
Kravo molzti videti, veselje do poljedelstva; — pasti videti, dobrosrčnost; — debelo videti, veliko srečo imeti; — suho videti, skrbljiv in pošten biti; — imeti, dobra sreča; — molzti, sreča; — molzti videti, dobiček imeti vsled truda drugih, 4, 25, 55, 64, 78.
Kravje mleko piti, spremenljivo zdravje, 70.
Kravski hlev, v njem spati, kmalu bodeš ozdravel, 9,  56.
Kreda, dobiček pri kakem opravku, 84, 90,
Kfedit, up imeti, velik dobiček, 77.
Krevse, mir, zadovoljnost, bogastvo; — videti, se volji drugih podvreči, zraven pa vendar srečen in zadovoljen biti, 6, 50, 69.
Krilo, na njem sedeti, priljubljen biti, 8.
Krhljač ali strgačo imeti,  osoren odgovor dobiti;
—  na njem kaj v krhlje razdrobiti, zadovoljnost se svojim stanom; - se na njem raniti, hudobne žene te bodo nadlegovale, 23.
Kristusa moliti, veselje doživeti; — križanega videti, nesreča i. t. d., glej: Jezus, 8, 89.
Križ s cvetlicami okinčan videti, hišna sreča; — nezakonskim hitra poroka; — videti zvrnjenega, zabranitev visokoletečih upanj; — na svoji glavi videti, v slab glas priti; — stati videti, sreča in veselje; — nositi videti, žalost in nesreča, 4, 9, 30, 90.
Križ na glavi nositi, hudi jeziki, 16.
Križe v pot, pred njim stati, nobenih trdnih sklepov imeti, 77.
Krogla, glej: kugla.
Krojača delati videti, si premoženje pridobiti, 61;
—  v hišo priti videti, veliko stroškov plačati mo-
5
— 66 —
rati, 44; — od krojača si novo obleko meriti pustiti, poželjenje po kakej reči, 61; — novo obleko delati videti, tvoji sovražniki te bodo uka-nili, goljufali in izdali, 59.
Krokodila videti, svaritev, se pred hudobnimi ljudmi varovati, 17, 26, 68.
Krokodila v vodi plavati videti, v nevarnost za-bresti, po velikih in hudobnih sovražnikih, 14.
Krompir kopati, trud, delo, zraven pa vendar dobiček, 46, 87.
Krompir jesti, zadovoljnost, sprava; — krompir sadili, tvoje želje se ti bodo spolnile, 55, 68.
Kronan biti, žalost, 24.
Kruh peči, kar bodeš začel, pri vsem ti bode sreča mila, 33.
Kruh, ako je plesnjiv, kaže na sovražnike; — ako je črn, kaže ubogim ljudem dobiček in srečo, bogatim pa veliko škodo ali nesrečo,  8.
Kruh imeti, dobro pečen, pomeni čast; — če nosiš kruh na hrbtu pomeni izgubo in škodo; — ako ješ bel kruh, tvoji opravki ti zagotovijo dobro in veselo življenje; — ako vidiš zažgan ali osmojen kruh, varuj se pred lahkomišeljnostjo; -t ako ješ topel gorak kruh, pomeni bolezen, pa tudi veselje,  11, 50, 75. 77.
Kruh pokvarjen videti, tvoja sreča je opoteča ali spremenljiva, 5.
Kruh, ako ga vidiš pripravljati h koristi, lenim pa k škodi in zgubi, 53.
Kruh pšeničen jesti, veselje, zabava, 90.
Kruh, če ga imaš, čast, 48.
— 67 —
Kruh ovsen jesti, sreča; dalje tudi mnogo truda in trpljenje, 48.
Kruljevca videti, nepričakovana pomoč, 89; ga srečati in z njim govoriti, 37.
Kuhalnica, veselje, zabava, 65; kuhalnico kupiti, mnogo opravka imeti; kuhalnico na tla pasti pustiti, nesreča, izguba, 33, 49.
Kuharja videti, nepotrebne stroške imeti, 37; — kuhati videti, jeza, prepir, 2, 6, 28.
Kuharico videti, dobro gospodarstvo; —• kuhati videti, sreča; mlado — srečati, zabava in veselje; staro, žalost in jeza, 82, 88, 90.
Kuhati videti, delo, opravki, 69.
Kuhinjo videti, hudobni jeziki, obrekovanje, 60; — v ognji videti, nesreča, 40.
Kukavico videti, se samo sebe ljubečimi ljudmi občevati, 44; — peti slišati,  dobro znamenje, 5.
Kuno videti, varuj se pred tatovi, — streljati, dobre opravke s tujimi osebami imeti, — ubiti, oprostil se bodeš vseh neprilik, katere so te do zdaj obiskovale, 54, 82.
Kumar, glej: komar, 55.
Kup plev ali žita na njivi videti, prepir, 52.
Kupo veliko in polno videti, veselje do pijače, — izprazniti, naenkrat pijan biti; — ubiti, razdrobiti, si škodovati vsled pijančevanja, 52.
Kupce vati z blagom, katerega sam izdeluješ, nenadna , nepričakovana sreča, dobrohotnost, milost od visokih oseb,   31.
Kupčevati z železom, slabi opravki; — z različnim blagom, posebno, kar se za obleko potrebuje, dobre opravke dobiti, dobiček, 44, 78.
5*
- 68 -
Kupčijo z ribami videti ali sam imeti, nečisto veselje, 87.
Kupčijo na drobno imeti, izdajalcem in prega-ganjalcem v pest priti, 44.
Kupca videti, dobiček, 75; ga si'ečati in z njim govoriti, dobro znamenje, 6.
Kupica (kozarec), iz zlate piti, dobro, 34.
Kupico z vodo napolniti, mirnim zdravje; nemirnim, živim prepir; — z vinom napolniti, zabava, veselje; — kupiti, zapravljiv biti; — z vodo napolnjeno videti, otroka dobiti ali se pa poročiti, sploh pomeni kupica porod, 46, 77.
Kupica sreberna, iz nje piti, dolga, težka bolezen, 37.    .
Kupiti kako reč, razun jekla in železa, prinese veliko srečo, 38, 65.
Kurba, nečistnica, pri njej spati, dobiček, dobri opravki; — kurbo videti ali z njo govoriti, vesele dni preživeti, 7, 42; s kurbo občevati, nestanovitnost, 7, 12; v tuji hiši z njo spati, nesreča in žalost.
Kurba rnico videti, bolezen in preganjanje, 44, 81.
K u r b i š ni k z njim govoriti ali ga videti, v odvisne razmere ali okolščine priti, 26.
Kurja očesa imeti, smrt kakega sorodnika ali sploh kake nam drage osebe, 29, 76.
K u š n j e n biti, žalost, 66; glej: poljubiti.
K u š e v a t i, skrb, 54.
Kutne trgati, se jeziti; — videti lepe, zavidneže dobiti, 9, 57, 82.
K u t n j a k (kruh iz kutne) jesti, se pomiriti zavoljo kake sitnosti, 27.
— 69 —
Kvartati videti, se iz kake nevarnosti rešiti; — sam igrati, se s kom spreti; — dobro igrati, se priljubiti, 17, 24, 35; — kvartati in dobiti, bogatinu hudo, revežu dobro, 78.
Kvartati za velike denarje, prepir in razprtija, 3.
K v i š k o stopati sebe videti, pomeni veliko čast in srečo, 19.
L.
Labirint, zahodnjak, v njem biti, se v sitnosti spraviti, 42; —  ga videti, nesreča se ti bliža, 43.
L a b u d a videti, ošaben in po vladi hrepeneč biti; — leteti videti, boljše sklepe skleniti; — na travnikih letati videti, okornost, ne vedeti, kako si pomagati; — videti, zakonska sreča; — plavati videti, obrekovalce premagati; — črnega videti, družinska in hišna nesreča; — peti slišati, v kratkem te bo smrt pograbila, 1, 41, 42, 84.
Lačen biti, shrauljivost in s pomočjo nje pridobljeno premoženje ali bogastvo,  27.
Ladij o gospodovo videti, dosegel bodeš veliko čast in slavo, 19.
Ladij a, se na njej voziti, v veliko nevarnost vsled samosvoje krivde, 84.
L a d i j o videti, katera se že hoče utopiti, tistim, kateri so zaprti, se bliža prostost, drugim pa velika nevarnost, 2, 5, 80,
Ladij o na daljnem odprtem morji videti, dobre opravke dobiti, 53; — na suhem videti, veselje in zabava, 77; ladijo videti, ki ne more dalje, bolezen ; na ladijo iti, nevarne primere,  13.
— 70 —
L a d i j o v pristanišče ali luko plavati videti, kaki nevarnosti srečno ubežati, 14.
Ladij o zidati, veliko podjetje pričeti hoteti; ladijo z velikimi jadralni odplavati videti, se posloviti od koga; — z veliko ljudi napolnjeno videti, domačijo zapustiti ter se v tuje dežele podati; — na skalo zadeti videti, v velike sitnosti priti; — zažgati videti, veliko škodo ali zgubo imeti, 79, 48, 84.
Ladijo brez jambora ali jadra videti, rešenje iz velike sile; — z valovi boriti videti, veliko pregnanstva od sovražnikov pretrpeti; — utoniti videti, vsled žalostnih novic v strahu biti, 90.
Ladijo izprazniti videti, daleč od nas stanujoče prijatelje pričakovati; ladijo v pristanišči videti, pri tem, kar si sklenil, trdno ostati; — pod mostom plavati videti, se bližajočo nevarnost premagati, 33, 6, 14.
Ladij a (čoln) ž njo iti, potovanje, 38.
Ladijo tesati, veliko dela imeti, 34.
Ladijo voditi ali vižati, dobro znamenje, 79.
Ladijo tesati videti, prijetne reči slišati, 39.
Ladijo prikleniti videti, bolezen, 6.
Ladijo videti, ki ne more h kraji, ofert, 8.
Ladijarsko orodje pomeni nenadne, nepričakovane novosti ali sporočila od dolžnikov, 13, 22.
Ladijskega (pri) vodnika videti, pomoč iskati in tudi najti, 71.
Lagati, sreča, 50, 68.
Lajtnant, pobočnik postati, bogatini dobro znamenje, ubogim pa zatiranje in teži, 35.
Lan videti, zvesta ženska ljubezen, 90.
-  71 —
Laneno olje, dobiček, 66; — laneno seme sejati,
veliko truda, 80. Lase, dobro počesane imeti ali videti, prijateljstvo;
—  lepe črne imeti, zdravje, 4; — rudeče imeti, priljubljen biti; — sive imeti, veliko skrbi imeti: — ostrici dati, se kaki grdi, nizki skrbi odtegniti, ali pa olajšanje od kake skrbi; — kodraste, zmešane imeti, prepir med družino; — počesati, prepire razločiti, 18, 20, 25, 45, 54.
Lase plesti, zveze prouzročiti; — zgubiti, hude, težke čase preživeti;  — tuje imeti,  v silo priti;
—   v ustih imeti, grozna ali strašna smrt; — videti bele in dolge, pomeni dobro; — na rokah rasti videti, je hudo znamenje; — črne, kratke in kodi-aste imeti, žalost in nadloge, 7, 28, 29, 50, 52, 80.
Lase dobro narejene imeti, nenadna sreča, posebno od prijateljev, 71.
Lase, pisane imeti, trpljenje, prepir; — če misli mož, da ima tako dolge,' kakor imajo žene, tedaj ga bo kaka žena ukanila; — siveti videti, vse premoženje bodeš zgubil; — moža brez njih videti, čast in bogastvo; — ženo brez njih videti, zaničevanje in pomanjkanje; — barvati, nečimeren zvit biti, 5, 80, 32.
Lase kodraste si enako na čelu ostrici, dobiček pri delu, 70.
Lase si ostrici dati, skrb, 57, — lase si do ušes ostrici dati, zdravemu hudo, bolnemu dobro, 80.
Lase po navadi ostrici dati, bogatinu dobro, revežu hudo, 26; — lase s škarjami striči, dobiček, 9.
Lasje, če ti v ustih rastejo, nagla smrt, 79.
-   72 —
Lastavice v gnezdu videti, veselje nas pričakuje;
—  v hišo leteti videti, kaj novega zvedeti, 18; videti, veselo novico dobiti; — leteti videti, hitro dobiti to, kar si želel; — peti slišati, razsodba kakega prepira, 26, 49, 85.
I/a s t a v i c e na svoji hiši gnezda delati videti, mirno in zadovoljno živeti; — mladini živež do-našati videti, z ljubeznijo za svoje skrbeti; — v jeseni se zbirati videti, s svojimi mirno občevati;
—  v trumah leteti videti, veliko sorodnikov in prijateljev dobiti, 6, 10, 54.
Lastavičja gnezda razdreti,  nevoljo   podpirati;
—  videti, sreča hiši, kjer imajo gnezdo, 45. Laško   govoriti,   spreminjava,   preniemba,   vedno
pomanjševanje premoženja, 72.
Laterna, lepa in luč v nji, veselje, 33; — brez luči, žalost, 66.
Latva, preklja, tvoj trud ni bil zaman, 39.
L a t v a , nad njo se spodtakniti, nesreča 36.
Lavorikovo drevo videti, nepričakovano čast doseči, 90.
Lavorjevo listje trgati, koga svojih sladkih upanj oropati, 86; — jesti, dobro, 40.
Lavorjev venec dobiti, upanje, da bodeš višjo službo dobil; — komu na glavo dati, hvaležnost, 5.
L a v t a , na nji igrati, koristnim družbam se pridružiti, 36.
L e c e 11 jesti, nedolžno veselje, 90.
Lecijan, svišč trgati, neprijetnosti doživeti. 11.
Lečo jesti, se dobro rediti; — trositi, sebi samemu škodovati; — videti, svoje reči dobro uporabiti skušati, 4, 41, 80.
— 73  -
Leča sploh, v kratkem pričakuj goste,  70.
Led, poleti videti, nekoristno pričetje; — na njega pasti, nesreča se ti bliža, 1, 3.
L e d in sneg videti, oviri vsakovrstni; — po njem drsati, nespolnjena ljubezen, prazna upanja in prazne želje, 50, 71, 89.   *
Led trden, po njem hoditi, tek dobre reči, 4.
Led, ki se že taja, po njem hoditi, prazno prizadevanje, 38, 71, 77.
Ledene sveče ali čepe od streh viseti videti, ljubezen med ljubimcema se vedno bolj utr-duje,  59.
Ledina, ako si na njej, pomeni, da bode tvoje delo komu drugemu koristilo,  80.
Ledino lepo videti, tvoje želje se ti bodo izpolnile, 12; — ledino, suho videti, nesreča, prazna upanja, 21.
Ledje, veliko in močno imeti, zdravje, blagoslovljeni otroci, glej: bedra,  19.
Lekarno (apoteko) videti, bolezen ,12; — v njo stopiti, upanje, 22.
Lekarnika videti, svaril te bode kdo pred kakim goljufom, tudi bolezen, 18; — z njim govoriti, malo upanja, 28.
L e k a r s k a delalnica, nevarna bolezen, 77.
Len biti, hudo; — bogatinu nemir, ubogim pa škoda in huda nadloga, 25, 36.
Lenoba, bolezen, 25.
Leoparda (divja zverina, živi v južni Ameriki) videti, v strahu biti, 48.
Lepodišečo svečo vžgati, prilizovalec biti morati; — zgoreti videti, mnogo ljudi se nam bode prilizovalo, 39.
— 74 —
Lepotica, nezvesti, zviti ljudje te obdajajo; — rabiti, izdajalstvo in nezvestoba, 8.
Les, prhljiv, svetiti videti, se motiti dati pri znancih skozi zvunanjost, 55.
Les pobirati, žalost in nadloga, 42, 4.
Les na vodi plavati videti, sreča, ktero si pričakoval, ti bode ušla, 89.
Les sekati, na premoženji zgubiti; — sekati v gozdu, tvoji opravki bodo vedno bolj obširni, 77, 89.
Les sekati videti, smrt kakega znanca ali prijatelja; — tesati videti, veliko čast doseči; — nositi, ubožec postati; — žagati in vsled tega z žagovnico se potrositi, znanje s kakim hudobnim človekom; — v ogenj vreči, zapravljanje, 24, 30, 66.
Lesene čevlje imeti, sreča pri hiši, zadovoljnost, 69, 50.
L e s i c a , jo ukaniti ter vjeti, prilizovalca odkriti, 38.
L e s i c e vdomačene videti, nezveste prijatelje ali krive služabnike imeti; — loviti prijateljstvo; — videti, kako ženo bodeš ukanil, 18.
Lesico ubiti, rešenje iz velike nevarnosti, 81.
L e s i c o , mlado videti, že v mladosti hudobnež biti, 44.
Lesniko ali sploh jabolko s slastjo jesti, tvoja od sovražnikov  že  na  pol   uničena  reč   bode   zopet, napredovala,  17, 48.
Lesniko komu drugemu dati, velika, nepričakovana sreča, 23, 60.
- 75 —
Lesniko kot drevo videti ter njen sad vživati, ako je sladek, veselje in poželjivost, ako pa je kisel in grenak, prepir in neprilike, 60, 48.
Lestvico na okno prislonjeno videti, tatje te bodo okradli ali pa goljufali; sam jo na okno prisloniti, nežno snidenje, 28; po njej kviško stopati, velika, oči bliščeča čast; po njej doli stopati, sramota, 56, 60.
Lestvice, po njih na tla stopati, velike bolečine;
—   ali stopnice videti, v druge okolščine priti, 45, 54.
Lestvico nesti, komu na pomoč leteti, 9. Leteti v zraku, dolgo časa, prijetne reči doživeti;
—  pa zraven na zemljo pasti, neprijetna, huda dela; — leteti navzdol od kakega visokega kraja, prevzetnost,  89, 90.
Leteti po nebesih, zavidljiv biti,   10.
Leteti čez zemljo, v veliki skrivnosti se prizadevati, 13.
Leteti z vozom vred, oviri; — za sovražniki, jih zmagati; — nag, celo tisti, ktere najbolj ljubimo, so nam nezvesti; — več oseb ena za drugo, prepir in skrbi; — bolnim ni dobro; samega sebe leteti videti, zguba na premoženji in časti, 5, 39, 66.
Leteti ter na odločeno mesto priti, pobožne želje se spolniti videti; leteti pa ne proč od mesta priti, se brez sile in koristi truditi; — pa zraven pasti, v čem malo prenehati in zraven malo kam zadeti, nesreča, 20, 71, 86.
Levica, z njo kaj delati, pravičnost in resničnost, 47, 50.
— 76 —
Levi, od njih napaden biti, z velikodušnimi dobrotniki prepir imeti, 58.
Leve zapreti, siromaštvo in sila; — vlovljenega videti, zmaga čez svoje sovražnike; — jezditi , dobrohotnost ali milost visokih gospodov si pridobiti; — pred njimi trepetati, mogočno osebo kot sovražnika dobiti; — premagati, sreča v vseh rečeh; — z njim se bojevati, težke zahteve, 63, 80,
Leve videti, zaradi kakega prigodka k občudovanju prisiljen biti, 47.
Leve z mladiči videti, v nevarnost zabresti; — z njimi igrati, sovražnike v prijatelje spremeniti ; — ki te zasledujejo, zapuščen biti; —■ ubiti,   svoje   sovražnike   premagati;        vdomačiti
ali vkrotiti, se vseh strasti in poželjivosti oprostiti, 38.
Le vin j o z njenimi mladiči videti, sreča v svojej družini, 77.
L e v o v o meso jesti, od kakega kneza bodeš dobil premoženje in časti, 23.
L e v e r c o ali mladega ptiča videti, dobiček, dobro delo, 30, 41.
Ležati v postelji ali kje drugje, žalost, mrtvo srce, 78.
Ležati na tleh, mnogo trpljenja, 76.
Ležati v skednju ali hlevu, neprilike in neprijetnosti, 1, 2, 8.
Lice, obličje, lepo v vodi videti, pomeni čast in dolgo življenje, 16, 32.
Lice grdo imeti ali videti pomeni sovraštvo, tudi smrt, 80.
Lice brez nosa videti pomeni smrt, 70.
— 77 -
Lice si barvati, da bi lepše bilo, ženam dobro znamenje,  možem  pa sramota in zaničevanje, 81.
Lice, obličje, ako srečaš lepo, pomeni zabavo in veselje, 49.
Lice, ako vidiš lepo v ogledalu, tvoja želja se ti bode izpolnila, 16.
Lice, ako imaš lepo, tvoji nameni dobijo dobro napredovanje,  32.
Lice, ako imaš grdo, velika revščina, 49.
Lice, ako ga pokriješ, dobiš hude novosti, 70.
Lice rudeče,  brhko videti, zdravje in veselje, 78.
Lice (čeljusti), ako je polno in cvetoče, pomeni dobra pričakovanja, 90.
Lice, ako je suho in pikasto ali krastavo, pomeni žalost, 65.
L i c e , ako je nežno, pomeni dobro, 7.
Lice, ako počrnjeno, tožba, 29.
Lice svoje v vodi videti, čast in slava, 19.
Lice sramežljivo imeti, poštenost, 19.
Lice nesramno imeti, sramota,  20.
Lice zaznamnjeno imeti, sila, 89.
Lice videti, prav lepo, pozna smrt in veselo življenje, 5.
Lice debelo imeti, sreča veselje, zabava, 7.
Lilije videti ob času, kedar ne cvetejo, samega sebe ogoljufati; — ob času cvetja videti, tvoje želje se ti bodo izpolnile, zabava; — raztrgati, zarad svoje prevzetnosti veliko trpeti morati; — bele videti, v nedolžnej ljubezni živeti; — rumene, oropan biti; — zlomiti, zapeljevanje; — v sobi imeti, nepazljivost, 55, 73.
Lilija sploh pomeni zadržek, razžaljenje, 54.
— 78 —
L i m ali klej, se z njim onesnažiti, nesnažnost pri sebi samemu ali pa svojem gospodarstvu, 41.
L i m a t i. Mejiti kaj vkup, pomagati ljubečim, da med seboj občevajo ali se snidejo, 3, 32.
L i m ali klej kuhati, neprilike, 44.
Limono že suho videti. malopridne namene pospeševati morati; — cvesti videti, v tuji deželi službo dobiti, 13.
Limone jesti ali' videti, zadovoljnost in dobro življenje, 67.
Lintverna (glej tudi krokodil) videti, sovraštvo, 39.
Lint verna, če ga imaš, velika čast, 25.
Lipo videti, veselje, 35, 48; — pod njo sedeti, zadovoljnost in prijateljstvo; — o njej govoriti, dobro znamenje; — jo slaviti, Slovencu dobro, Nemcu pa hudo, 40, 85.
Liro videti, nestanovitnost; na liro igrati, veselega srca biti, 4.
Lise na obleki imeti pomeni žalost; — na zvezdah, mesecu ali solncu videti, strah, 46.
Lisica, glej: lesica.
Liste delati, potovanje; — okoli nositi videti, veliko novega doživeti, 29.
Listje z drevja padati videti pomeni bolezen; suho listje na tleh ležati videti, zdravje, 60.
Listje videti zeleno, kaj prijetnega doživeti; — videti suho in odpadeno, prazna upanja imeti, 9, 19, 12, 20.
Listnica ali pismenica, ako jo imaš ali če katero najdeš, ti bode to, kar je temno, razkrito, 3, 8.
L i š Č e k a peti slišati, človeka spoznati, kteri se ima za ženija, moža visokega mišljenja, 22.
— 79 —
L i š p ali kinč, se s takim olepšati, skopost, 30. L i š p v laseh videti, lepega,  varuj se pred  hudobnimi ljudmi, če ne v škodo padeš, 57. L i š p videti, staršem smrt, 3.
L i v n i k imeti, se zastonj truditi, koga podučiti, 24.
L i z a t i, prilizovalce imeti, 85.
Ljubezen, ako jo imaš resnično in odkritosrčno do kake osebe, tvoje želje se ti bodo izpolnile, 32.
Ljubiti prijatelja, dobro znamenje, 4.
Ljubiti mlado deklico, nemir in ljubosumnost, 8.
Ljubica, z njo spati, veselje z velikimi skrbmi, 14.
Ljubica, pri njej biti, skušnjava, 14; — z njo spati v tuji hiši, neprilike, 89, 17.
L j u d i videti črne, slabo znamenje; — divje in bele, siromaštvo, revščina in prijateljstvo, 90.
Ljudi lepe videti, veselje, zdravje, blagostanje; — neznane jesti videti, dobro znamenje; — ven-čane ali kronane videti, dobiček; — videti vesele in prijazne, srečne dni doživeti, 69.
Ljudi, z veselimi in dobrimi občevati, prigovarjanje k različnim podjetjim; — žalostne videti, drugih nesreča te bode ganila; — vjete ali zaprte videti, v neprilike ali zadrege priti; — br-kaste ali mustačaste videti, se k jezi in prepiru rad nagniti; — pretepati videti, razkritev kaj skrivnega, 14, 43, 30.
L o j t r a , glej: lestvica, 22.
Lok ali puška, ako jo zdrobiš pomeni to srečno, veselo prihodnjost, 69.
Lok napeti,.sila in strah, 33.
— 80 —
Lok, ako z njim streljaš, pomeni tolažbo in pomoč, 23.
Lom, ako ga imaš, pomeni čast in slavo: — ako ga izgubiš, bodeš veliko čast dosegel, 5, 71.
Lonce, razdrobljene videti, strab, ovire v opravkih, 68.
Lonce videti, hišni prepir; — razdrobiti, prepir in razprtija; — železnega imeti, dobra, bogata poroka in zadovoljnost, 10, 80.
Lopa, veža v njej sedeti, se z ljubico sniditi ali misliti čez to, 19.
Lopata, jo sam potrebovati ali pa videti, brez-vspešni opravki, 49.
L o p a t i k o videti, bodeš staro znanstvo zopet ponovil, 15, 26,  28.
L o r b e r, glej: lavor.
Lososa (riba) vjeti, sreča; — jesti, veselje, zabava, 6.
Loterija, srečkanje videti, prav dobro znamenje, 7, 9 ; — sam na njo igrati, sreča, 32.
Loterijsko srečko videti ali brati, dobro napredovanje svojih podjetij ali namenov; — ne da bi zamogel številko na njej spoznati, zapravljanje, 67.
Loterijsko kolo, za njega priti, si skušati.dobiti nevesto, dobrotnika ali pa nevarno opraviio začeti, 20.
Lov, na njem biti, veselje do poroke, zakona dobiti, nevarnost, 1, 7, 50.
Lovca videti, lahkomišljen postati, 6, 66.
Lov, nobene divjačine na njem ne zadeti, s svojimi nameni povsod odvrnenjbiti, 42.
Loviti, zvitost in nesramnost, 13, 17.
— 81  —
Loviti, malo divjačino, nevarno početje; — veliko divjačino, dobro napredovanje svojih opravkov, 61.
Loviti na trnek, ti bodeš želel, da bi si kje zavetja našel, 5.
Lovskega psa videti, tuje blago dobiti, 46.
L o z, glej: srečka.
Luč vžgati, veselje doživeti; — videti, da jo kdo drugi pogasne, slabo poročilo; — za zagrinjalom videti, nepriznanj e svojih zaslug; — videti, svetlo, dobre namene imeti, — videti, temno, bolan biti, 46, 11.
Luč ugasniti, slabi nameni; — nositi in veter ti jo ugasne, nenadna smrt; — napraviti, veselje do dela imeti; — videti, na pol svetlo goreti v svetilnici, veselje, zabava, 7, 15.
Luči vžgati videti, dobro delo, marljivost; — iz voska napraviti, dobro delo; — iz belega voska videti, nedolžnost častiti in zatajevati ali se za njo bojevati; — bele goreti videti, ljubico imeti, ne da bi kaj vedel; — temno gorečo imeti, žalost, srčne bolečine; — sam vžgati, zadovoljnost, prijetne novice; — zelo svetlo goreti videti, je prav dobro znamenje, .1, 14, 15.
Luč, če jo narediš in se urno vžge, dobro, 79.
Luč, z njo kaj vžgati, hudo, 6_.
Lug piti, sitnosti, 81.
Luknje, v njih biti ali stanovati, velika spreminjava; — v njih svoje življenje zgubiti, žalost,   malo   upanja;  — v  njih  stanovati  z   dru-
- žino, potovalcem se bode sreča obrnila, 3, 60.
Luknja, nemir, 8; v njo pasti, bolezen, 15.
6
— 82 —
Luknje v steni videti,   dobro misliti o kom, 40. Luknjo v peči videti, pomeni male stroške, 34.
Luko videti, časti in slavo si pridobiti ali dobra sporočila, 19.
Luno lepo sijati videti, vsled zveste ljubezni srečen biti; — temno videti, ljubosumen ali nečimuren postati; luno videti, ki ima kolo, polno ljudi, ki te obdajajo ter ti le hudo želijo, 69, 23, 48.
Luno v prvem krajci videti, tvoja ljubezen vedno bolj raste; — v zadnjem konci videti, nezvestoba in vsled tega rakovo pot v ljubezni; — skoz oblake sijati, svetiti videti, v otožnost pasti; — svitlo sijati in naenkrat z oblaki zakriti videti, nepričakovan dogodek; - v vodi jo svetiti videti, se z lepim obrazom seznaniti, 18, 20, 26, 24.
Luna, ako v postelji nate sije, vesele dni preživeti; — iz neba pasti videti, škoda in sitnost; — rudečo videti, spreminjava svojih misli; luno in solnce celo skupaj videti; bogatinu v velikej časti stoječemu smrt; prav dobro za bolnike; za tate in mornarje, slabo znamenje, 24, 58, 2, 37, 39.
Luno videti, kadar se že k prvemu krajcu pomika, smrt visokega gospoda; — okoli svoje glave videti, odpuščanje' kake pregrehe; — s krvjo onesnaženo videti, potovanje, spreminjave; luno videti celo, polno, kakor polno svetlo lice, kmalu bode porod ali poroka; pri ženi kaže to na deklico, pri možu pa, na dečka; — več skupaj videti, pomnožitev svojega premoženja in svoje časti,  77, 60, 38, 19, 48. ,
- 83 —
Lunini svit,   se  v njem  sprehajati,   ljubezen do
samote. Lupiti kaj, tvoj sorodnik ti bode umrl, 17.
Luputnica (vrata), nepričakovana sreča in veselje, 7.
Lužo videti in v njej hoditi, trudapolno delo brez vspeha, 26.
M.
Mačeha, njo videti, nesreča in nevarnost pri vsakem opravku, 15, 16.
Mačeha, z njo govoriti, slabo znamenje, 18.
Mačeho dobiti, žalost in nesreča, 24.
M a č e k a (sidro) videti, naše želje in naša upanja se nam bodo spolnila,   14.
M a č e k a v morje vreči, da ladija obstane, prišel bodeš v veliko nevarnost, 51.
M a č e k a videti, ako je zlomljen, se bodeš hudo zmotil v tvojih željah, 58.
Mačke rediti ali se jim prilizovati, nehvaležnost je plačilo sveta, 22.
Mačke okoli sebe imeti, nezveste prijatelje ali služabnike okoli sebe imeti, 11.
Mačko tepsti ali ubiti, kak burkež ali sitnež pride v ječo ali pa bode usmrten; — videti, ležati ali pa spati, ne posebno dobro napredovanje kake reči,  1, 4, 76.
Mačke jesti, prešeštovanje, tudi kakemu tatu iz ječe ubežati pomagati; — se proti njim braniti, goljufi in hudobneži te bodo napadli, 20, 30.
6*
— 84 -
M a č k e če te vgriznejo ali opraskajo, v hudobne roke pasti,  15.
Mačka sploh, nečistost, 49.
Mačkinjo kožo imeti, zgubljeno bogastvo zopet nazaj dobiti, 90.
Majhen biti, povišanje, 62.
Majhen  biti sam,  povišan biti,   srečo doseči,   62.
Magnet videti, se zaljubiti, 57.
M a h videti, slabo napredovanje v opravkih, 79.
Mah trgati, slabo znamenje, 48.
Mak videti, nečast, sramota in nestrpljivost; — dobiti, pomirjen biti, 66.
Mali traven ali april, ako te ima kdo prvi dan tega meseca za norca, bodeš veliko čast dosegel, 4.
M a 1 i k, ako ga moliš, pomeni, da bodeš zelo ponižan, 41.
Malika zlatega moliti ali častiti, se zelo ponižati, 67.
Maline (glej: jagode) videti, dobro znamenje; maline jesti, zadovoljnost, 44.
Mandeljne jesti, sladke, pohvaljen biti; — pograjan biti; — ali mandeljnova drevesa in sad videti, bogastvo si pridobiti, 9, 61.
Mandeljev les videti, v denarni stiski biti, 50.
Man deljne prav sladke jesti, razprtija, 51.
Margarane (jabolka) trgati pomeni, ako so zrele, da si bodeš milost in dobrohotnost visokih oseb pridobil, ako so pa nezrele, tedaj bodeš vsled opravljanja in obrekovanja v veliko nesrečo zabredel; — jesti, občudovan biti, 57, 62.
Marionete (puže iz drota) videti, zvestoba od naših podložnikov, 4.
-  85 —
Marjetice trgati, zabava na kmetih 37 ; — imeti, dobro znamenje, 44.
Marjetice še celo male trgati, veselje in zabava v mestu, 37.
M a r t i n 6 e k a ali gaščarico videti, nesreča, katero ' ti naklonijo skrivni tvoji sovražniki,  78.
Marelice jesti ali imeti, veselje in sreča, 60.
Marelice, ako imaš suhe, tvoji opravki grejo rakovo pot, 20.
Maslo imeti ali napravljati, dobro, mirno življenje, 8; — jesti, prepir s sorodniki in znanci, 2.
Maslo spuščati, neprilike,   5, 6.
Mast jesti, bolezen; masten postati, umreti; mast kuhati, zguba, 56.
Maščevati    se,    dolgotrajajoče   obravnave    in. pravde, 43.
Maščevati se nad prijateljem, hudo znamenje, 48.
Mater videti, katera so že umrli, snidenje s človekom, o kojem si mislil," da je že mrtev; — častiti in poljubiti, ljubezen svojih bližnjih si pridobiti; — razžaliti ali tepsti, vsled vednega prepira v slabo stanje in slabe razmere zabresti; — umirati videti, dolgo žalovati; — videti moliti,  zboljšanje  do  sedaj  slabih razmer,   5, 24.
Mati, ako te rodijo, čast in slava; — z njimi spati,    sramota   in   zasmehovanje;          zopet   v
njih telo nazaj iti, snidenje s prijatelji in znanci, vrnitev iz tuje dežele; — z njimi govoriti, veselo poročilo; — pri njih stanovati, mir, za-clovoljnost; — mater in sestro mrtvo videti, veselje, sreča, 19, 18.
-  86 -
Mavrico proti izhodu videti je prav dobro znamenje; — za bogatine je boljše, če se prikaže v zapadu; — videti, mir predlagati,   1, 2, 43, 83.
M a z a d a videti, z neumneži in veternjaki opraviti imeti; kaj od njega kupiti, veternjaki te bodo ukanili, 79.
M a ž o delati, prevzeten, nečimuren biti; — vohati, slabe volje biti, 40.
M a ž o delati, bolezen; — na platno spraviti, drugim rad pomagati; — iz lekarne imeti, upanje na ozdravitev; — z njo kaj opraviti imeti, dolg čas, 24, 90.
Meč, se z njim biti, za kako malenkost, kako reč srečno dokončati, 48.
Meč, sploh prepir, razprtija, 78.
Meč imeti, čast dobiti ali doseči, glej še: sablja; — lepega, uglajenega dobiti, gospodovanje ali vladanje čez druge dobiti, zgubiti, dozdajšuo čast zgubiti; — potegniti iz nožnice in se z njim braniti, svojo pravico braniti, 6, 20, 36, 71, 78.
Meč zlomiti, slabo znamenje, 89; — z lepim, okin-čanim držalom v dar dobiti, veliko čast doseči, 37; — videti ognjen na nebu, kazen, 31; — in naenkrat tudi sabljo videti, pogum in srčnost,  36.
Meče lepe in cele imeti, sreča in veselje; — otekle imeti, škoda, neprilika; — poškodovane ali male imeti, bolezen ali kaka druga škoda, 60, 63.
Med jesti, slabo komu biti, tudi sreča v opravilih, 12, 55.
M e d že star jesti, žalost, 63.
Medico piti, prijateljstvo z judom skleniti, 5.
— 87 —
Medenico (posodo), ako jo vidiš iz medenine ali mesinga narejeno, pomeni zvestobo; ako se v njej umivaš, kak dolg bodeš poravnal; ako ješ ali piješ iz nje, pomeni spremenljivost v ljubezni; ako imaš slednjič kako sreberno ali zlato, poročil se bodeš s tvojo deklo, 4, 86.
Medeno ploščevino rezati videti, kako lepo razmero razdreti, 15.
Medenino posodo videti lepo osnaženo, služabnikom čistost in snažnost, gospodarju pa povek-šanje premoženja, 38.
Medeni drat za podobo upogniti, z umetniki se seznaniti, 13.
Medenino blago videti, goljufijo hudobnih ljudi razkriti, 22.
Medved, ako ga vidiš priklenjenega, pomeni velike dolgove, katere ne moreš poplačati, 33.
Medved, ako te zgrabi, pomeni zatiranje in preganjanje, katerim pa nepričakovaje uideš, 40.
Medveda plesati videti, bodeš svojem upnikom zadostil, 70.
Medvedi, ako jih vidiš več, hudi jeziki in zvijača, 45.
Medved, ako ga ubiješ, pomeni zmago in veliko slavo, 2.
Medved, ako sebe vidiš v njega spremenjenega, hude novosti, 70.
Medvedje meso jesti, bolezen, 5.
Medvedje mleko piti, zavist, obrekovanje in hudi jeziki, 89.
Meglo videti, veliko in gosto, v sitne reči se vtikati; — iz zemlje jo vzdigovati videti,   težka dela
- 88 —
opravljati; — iz vode jo vzdigovati videti, veliko rib naloviti; — smrdečo vohati ali dihati, hudo ti bode postalo, 87, 11.
Megla, ako vidiš, da jo solnce zakriva, bolezen v očeh dobiti; jo giniti videti, se krivega suma očistiti; — videti belo, sreča, premoženje in bogastvo; - tenko, ne zelo gosto videti, dobro znamenje, 75.
Meh videti, nekdo govori od tebe kaj slabega: ako pihaš z njim v ogenj, nesreča, 21.
Meh, diple, imeti ali na nje piskati, veliko ovir najti v svojih prizadevanjih, 36, 70.
Mehurje imeti, ktero je prouzročil plašter, pomeni zdravje,  10.
Mehurje sploh imeti, zadovoljnost, ozdravitev, 22.
Melone, dinje jesti, bolnim ozdravitev, zdravim pa prazna upanja, 37, 62.
Melono, dinjo kupiti, nevredneža kot prijatelja imeti, 51.
Melone videti, dobro znamenje 58.
Mesarja videti, nekdo te bode razžalil, zguba . zvestega prijatelja,   13.
Mesarja meso sekati videti, hudobni, nezvesti ljudje bodo skušali med teboj in tvojimi prijatelji razprtijo in prepir prouzročiti; — mesarja meso nesti videti, nekdo te bo na gostijo povabil; — klati videti, trdosrčnost, 11, 61.
Mesec, nejasen, varuj se gospodarja, 4.
Mesec videti, dobiček, bolniku smrt, 49.
Mesec krvav ali rudeč videti, škoda, prepir, včasi tudi dobiček, 74.
— 89 —
Mesec z neba pasti videti, zguba, 58.
Mesec rudeč kot škrlat videti, dobiček, sreča in veselje, 10.
Mesec o šipu videti, premena, 5.
Mesečni mrak videti, zguba na premoženji, nevarnost, smrt kake sorodne osebe; — ki se vedno zmanšuje, sreča in dobiček; — ki se po-vekšuje, zguba, sramota,  11, 36.
Mesečni svit, v njem se prehajati, veselje, ljubezen do samote, 70.
Meso, lepo videti, veselje doživeti; — jesti, v dobre in prijetne okolščine priti; — razsekavati videti, dedšina, 49, 60, 76.
Meso psom metati videti, zaničljivo s kom ravnati, 29.
Meso jesti, svoje, človeško, obrtnikom poboljšanje njihovih okolščin, 15.
Meso človeško jesti, v zaničevanje priti, noseča postati, 45.
Meso gnjilo videti ali jesti, velika nevarna bolezen ali pa smrt, 55. 46.
Meso gosje jesti, veliko srečo imeti, 23.
Mesto zidati, vesel in srečen biti, 24; — videti veliko, z mnogimi stanovalci potovanje, 28; — z mnogimi stolpi videti, velikansko podjetje začeti, 65,  13.
Mesto malo videti, zadovoljnost, 70.
Mašo brati slišati, notranji nemir in nepokoj, veselje, 41.
Maša velika, pri njej biti, veselje nas pričakuje, 89.
Mašo zamuditi, lenoba, nemarnost, 70.
— 90 —
Meščan postati, bolnim slabo znamenje, zdravim pa veliki stroški, 8, 13.
Mera, čez mero imeti, goljufija, varnost, prazne, goljufive želje, 2.
Mera, dobro meriti, sreča in zadovolj nost, 50.
Metla, ako jahaš na njej, bodeš praznim vražam veroval, 2, 33.
Metla, ako z njo pometaš, si bodeš sitne ljudi odstranil ali odpravil, 39.
Metle, ako -jih prodajaš, bodeš se veliko prepiral. 11.
Metlo videti, prepir v hiši, razprtja med prijatelji  in znanci, 27.
Metati se s kom, zmaga čez sovražnike, 34.
Metulje letati videti; veliko služabnikov imeti' 47; — videti lepo pisane, tvoje misli se vedno bolj spreminjajo, 30; — loviti, nezvestoba in nesreča, 82.
Metulji, za njimi letati, prevzetnost, 83.
Mezga zagledati, varuj se pred hudobnimi in zvitimi sovražniki, 3, 54, 60.
Mezga obloženega videti, pri poroki ali ob času poroke veliko daril prejeti; — na njem jezditi, potovati; — videti, varno s kakim podjetjem začeti; — na njem gospo jahati videti, žene te rade imajo, 39, 22, 77.
Mile darove razdeliti, tvoje podjetje se ti bode posrečilo, tudi dobiček, 69.
Mili dar dobiti, dobro plačilo imeti,   1, 38.
Milo (žajfo) dobiti, prijatelji te bodo iz zadrege rešili;   —   imeti,   sovražniki   te   bodo   ukanili   in
-  91 —
ogoljufali; — rabiti, zmešana opravila v red spravljati ali pa pomoč dobiti od sorodnikov in prijateljev; — videti, po polzkej poti hoditi, 25, 27, 79. 82.
Milino kroglo imeti, ki lepo diši, prevzetnost, nečimurnost, 83.
Mir, jeza in prepir, 11.
Mirto videti, se v kratkem zaljubiti ali pa v zakon stopiti, 14.
M i š i v pasti videti, zmaga čez sovražnike; — jesti, dobro delo; — peti slišati, žalosten biti; — loviti, hudobnim ljudim njih početje zabraniti; — žvižgati slišati, pred nevarnostjo svarjen biti, 30, 56, 65.
Miš, sploh, dobiček, 87.
.Miš, staro jesti, dobiček s težavo, 49.
M i š na polji videti, sam sebe izdati, 83.
Miš v roko vjeti, umoriti ali na drevo pribiti, svojega izdajalca premagati, 57.
Mišnico videti, poroka, 74.
Mišnico videti in jesti, bolehanje ali celo smrt, 80.
Mizo za jed in pijačo videti, obiskali te bodo tvoji sorodniki in znanci, 19.
Miza, pri mizi sedeti med veselimi gosti, veliko veselja doživeti; — pokrivati jo, bogastvo, 67, 89.
Mizo lakirano videti, žalost,  50.
Mjilna krogla, glej: milina krogla. Mjilne pene delati, kratka sreča, 12.
Mlad postati, zelo hudo, 17. Mladenič, katerega bi rada kaka deklica za moža imela,   pomeni,  prijetne čase doživeti; — mlade-
-  92 —
niča ljubiti, kak neznanec, tujec te ljubi; — videti, trud, delo dobiti,  16, 48, 57.
Mlaj, sprememba, 46.
Mlake videti, sedanjost si ti nekako studi, 19; v mlako pasti, vsled neprevidnosti v hude jezike priti: čez mlako skočiti, veliki nesreči se izogniti, 23.
Mlako videti in po njej hoditi, trudapolno delo brez uspeha, 26.
Mlatiti videti, z nespodobnim človekom opraviti imeti; — prazno slamo, brezuspešno prizadevanje, 61.
Mlečne jedi jesti, tvoje okolščine se bodo preme-nile, 37.
Mleko, misliti, da je imaš polne prsi, pomeni pri mladih ženah porod, pri starih pa bogastvo; «— v kaki posodi videti, svoje zdravje varovati; — jesti ali piti, shranljivost in vsled te dobro napredovanje v svojem poklicu; — razliti, nepremišljenost; — najti, zvesto svoje dolžnosti spol-novati; — izkipeti pustiti, v lahkomišljenosti svoje dni priživeti, 53, 70.
Mleko kuhano jesti ali piti, veselje, 55.
Mleko kislo jesti, zadovoljnost in sreča, 65.
Mleti žito, tvoje premoženje se povekšuje; — poper, siromaštvo, revščina in žalost, 24.
Mleti pri velikej vodi, dobro znamenje, 28.
Mleti brez vode videti, malo dobička imeti, zguba, 82, 42.
Mlin videti, pri svojem sklepu ostati; — mleti videti, dobro od lepega ločiti znati; mlin imeti, sreča, premoženje in čast, 15, 23, 85, 1.
— 93  -
Mlin, na vozu se vanj peljati, pot, 90.
Mlin, v njem mleti, skrb, žalosti. 17.
Mlin velik videti, zaljubljenim ljubezen, drugim pa bolezen, 53.
Mlinar, z njim govoriti, vsled prevelike odkritosrčnosti v škodo priti, 45, 63.
Mlinski kamen videti, ki je že razdrobljen, bližnja smrt kakega znanca, 82.
Mlinski hlapec, ga delati videti, se pred goljufijo varovati, 30.
Mlinsko kolo, v njega priti, v veliko nevarnost se podati, 66.
M n i h e videti, zvijača goljufija; — z njimi občevati, samemu sebi ne več zaupati; — peti slišati, smrt enega z družine,  15, 18.
Mnihi, z njimi občevati, se z razžaljenimi spraviti; — pri procesiji videti, ne razumeti kaj je čast, 40, 60, 80.
M n i š k o obleko videti, blagoslov, 8; jo obleči, žalost, zatajevanje samega sebe,  16.
Močvirje, v njega stopiti, neprilike imeti, 46; — v njega pasti, smrt, 84.
Modre ali plave čevlje imeti, pomeni bolezen, 6, 53; — modro obleko imeti, blagoslov, 21.
Modrasa (kačo) videti ali od njega pikan biti, hude upnike dobiti, 23.
Modrasa v vodi  videti, slabo znamenje, 24.
Modrase videti, zalezovanje, preganjanje, nesreča in siromaštvo, 16.
Modrec na zadrgulje obleči, nesreča, ki jo pro-uzroči gizdost, 7; — modrec ali prsnik, bolezen in zguba; — sleči, sreča, zadovoljnost, 6, 42.
- 94 —
Mogočen biti, v svoji prevzetnosti se čez druge ljudi povzdigniti, 79.
Moko imeti lepo, hišna sreča, 10, 78, 82.
Moko mleti videti, zvijače izmišljevati; — v moki delati, dober hišni gospodar in dobra hišna gospodinja biti, ali — zažgati kratki pogin; — na mlinu mleti videti, sreča in bogastvo, 17, 67, 59.
Moko turščino jesti, zadovoljnost, 55.
Moko plesnjevo videti, bolezen ali smrt, 56.
M o kar biti, pomnoženje, 71.
Moker postati, srečo v ljubezni najti, 15; — do kože biti, bolezen, 51.
Moliti pomeni duševni mir in veselje, 49.
Moliti, pobožno v cerkvi, zdravje, veselje in zadovoljnost, 55.
Moliti v nevarnosti, dobro, 58; — moliti v skušnjavah, rešitev iz nevarnosti, 86.
Molitvene bukvice imeti ali videti, tolažba in trpljenje, 33, 90.
Moliti videti, pobožen postati, 84.
Mole, jih loviti zastonj, zvijačo in prekanlji-vost drugega ne spregledati; — leteti videti, past, ktero ti je tvoj sovražnik nastavil, 59.
Mole ubijati, sreča, 60.
M o I z t i videti, zmaga čez svoje sovražnike, 46.
M o 1 z t i sam kravo, dobro znamenje, 68.
M o 1 z t i kozo, mali dobiček ali zguba, 86.
M o r i š č e, ako je vidiš, kaže na čast in odlikovanje in spoštovanje, 19.
M o r i š č e videti, čast in blagostanje; od morišča proč veden biti, ljubiti koga, 58.
M o r i š č e polno ljudi videti, kaj novega slišati, 85.
- 95 -
Morje, v njega pasti, škodo, nesrečo trpeti; — čisto videti, veselje in zabava; morje s svit-limi in z vrtečimi valovi videti, sreča pri vseh opravkih; morje lepo gladko videti, ovire v opravkih, viharno življenje; — nemirno, razburjeno videti, skrbi in sitnosti, 86, 61, 78.
Morje, po njem se voziti, nevarne reči podvzeti; na njem življenje zgubiti, sam sebe nesrečnega storiti; — mirno, brez vsakega vetriča videti, doživeti še mnogo, se bližajočega veselja; — v njem stati, v zadrego priti, 1, 77, 29.
Morje, vanj se pogrezniti, veliko trpljenje, 82.
Morske mačke videti, bolezen, 6.
Morsko čudo videti, ljubi mož, dober prijatelj, 83.
Morsko pristanišče videti, čast in slava, ali pa dobra poročila, 19.
Morsko vilo videti, zasledovanje, izdajalstvo, 5.
Mornarji, z njimi govoriti, nesrečo na potovanji; mornarje videti, v prepir priti; — na ladijo priti videti, od znanca ali sorodnika veselo poročilo dobiti,  3, 32, 83.
Mornarje vesele videti, zadovoljnost, 81.
Morska pena, iz nje pipo imeti, pomeni goljufijo, za tistega pa, kteri kadi, dobro kaže, 5, 8, 72.
Morsko svinjo videti, veselega srca biti, 50.
Morske ptice videti, tistim ki se na morji vozijo, preti nevarnost. 14.
Morsko prikazen videti, ljubezen pa zaupanje do koga zgubiti, 47.
M o š č j a k ali mošus, ako ga dihaš, prilizovalce imaš okoli sebe; ako se z njim mažeš, tvoja hvala bo prišla na svitli dan, 90.
— 96 -
Mošnjo z denarjem najti, nikakoršnega dobička imeti, 57, 78; ako najdeš dve mošnji, dobil bodeš ambo, ako najdeš pa tri, zadeneš v loteriji terno, 47.
Mošnjo s kamenjem napolnjeno najti, slabo znamenje, 3.
Mošnja, ako je prazna, ko si jo našel, veliko dela in truda bodeš imel, pa vendar le malo plačilo dobil, 17.
Mošnja, velika, ako jo vidiš, ali če jo imaš, pomeni sledujočo srečo; ako kako veliko mošnjo najdeš, velika sreča te pričakuje, 51.
Mošnjo izprazniti, veselje, zadovoljnost; — polno imeti, siromaštvo, nesreča, 51.
Motvoz zlat imeti, veliko veselje doživeti v svojih okolščinah, 5.
Mozaik, dobro in slabo je zmešano, 10, 37.
Mozeg v kosteh imeti ali najti, — jesti, zavoljo dobrega zdravja v zavist priti, — iz lesa delati, izpeljanje kake reči, kar si že od nekdaj mislil, 84.
M o z g o v e cmoke delati, dobro in varno zavetje najti, 47.
Mož, jezdec, nemir, hrumenje, 77.
Može učene videti ali z njimi govoriti, ukanjen biti, 80.
Mož, zdravje in moč, 12, 83; — z brado videti, jeza, 4.
Moža videti, ki je že star, nečimurnost, 8.
Moža videti iz vojske bežati, sramota, 18.
Možgane jesti, razumno, lepo obnašanje; — zdrave videti, sreča pri vsakem delu; — poškodovane videti, nesreča pri vsakem podjetji, 18.
— 97 —
M o ž k o žensko videti, žene hudobne, te bodo zapeljale, 30.
M o ž n a r videti, lep obisk, sreča, 23, 69.
M r a m o r videti, zgubil bodeš prijatelja, prepiri, 3, 33.
M r a m o r bel videti, dobro znamenje, 4.
Mravlje videti, varuj se pred lenobo, 7.
Mravlje delati videti, veliko dela, velika čast, 51.
Mravlje, ako jih imaš v ušesih, pomenijo smrt kakega sorodnika, 84.
Mravlje v vodi videti, nesreča, žalost, 50.
Mravljo samo eno videti, sovražnike svoje pre-magati, 8.
Mravljišče, ako stopiš na njega, prišel bodeš v slabe družbe, 18.
Mreža za lov, lovcem in tistim, ki so kaj tacega zgubili, dobro znamenje,  12.
Mrežo železno pred seboj videti, rešitev iz žalostnih okolščin, 14.
Mrežice imeti, čast in slava; — raztrgane imeti, zguba svoje službe, časti itd., 71.
Mreža, z njo na lov iti, srečni opravki; — se v njo zaplesti, se zaljubiti, 16, 19, 76.
Mr.ha, mrhovina od kakega konja, dobri, veseli časi, dolgo življenje, 62, 1, 88.
M r h o jesti, bolezen in smrt, 90.
M r h o zakopati, dobro, 1.
Mrliča videti, sporočilo dobiti od svojih sorodnikov, 13.
Mrliča v grob položiti videti, ljubeči se bodo morali kmalu ločiti; — maziliti pustiti, za svoje zdravje skrbeti, 6, 66.
7
— 98  -
Mrlič,  od njega pomoč dobiti, znanec ti umrje, 7.
Mrliča kronati, bolezen, 9.
Mrlič, z njim jesti, velika čast, 8, 55.
Mrliča oživeti videti, velik trud, slabo vreme, 65.
Mrliča, sploh, videti, sreča, 38.
Mrtev  biti,   dolgo življenje,   visoki dobrotniki,  57.
Mrtve videti v rakvi pomeni dobro, 13; — poljubiti, dolgo in srečno življenje, 47; mrtvega obdarovati, škodo trpeti, bogastvo izgubiti, 51; z njimi opraviti imeti, visoka gospa te bode ljubiti začela, 60. .Mrtve venčati, dolgo trajajoča bolezen, 50: — zopet oživeti videti, škoda, 44; z njimi jesti, veliko čast doseči, 15,-64.
Mrtev biti in zopet oživeti; čast in slavo si pridobiti, 57.
Mrtve še enkrat umirati videti, smrt zelo slavaega in dobrega prijatelja.
Mrtve, ki so še davno umrli, zopet videti živeti, reči, o katerih si že mislil, da so izgubljene, zopet najti, 71.
Mrtve pokopavati, zvesto izpolnjevanje svojih opravkov; — na bojišči videti, žalosten postati, 33.
Mrtvaške kosti videti, razprtija, prepir 35.
Mrtvaške pokopavalce videti, obisk zdravnika; z njimi govoriti, si dedino po goljufiji dobiti, 40.
Mrtvaško glavo videti, kako skrivnost najti, 12, 16, 72.
Mrtvaškega človeka umirati videti, nesreča.
Mrtvaški oder videti, dedšine dobiti, 90.
Mrtvaški oder, smrt, 43; oder za nositi odejo, dobro življenje, 67.
- 99 —
Mrtvašnico obiskati ali videti, ljubljenega prijatelja zgubiti ali sam bolan biti, 7.
Mrtve videti osebe, ktere še živijo, izguba kake pravde; hudo znamenje, 13, 77.
Mrtev biti,  dolgo življenje;   visoki dobrotniki, 57.
Mrtvega se videti, skrbi in nadloge imeti, 1, 20, 50.
Most, ako greš pod njim, po velikih in mnogih ovirah dosegel bodeš svoj namen, 90.
Most, ako padeš z njega doli, blaznost; na vse načine se ti dela zamuda, 89.
Moste videti, ti si brez nevarnosti v svojem podjetji ; ako vidiš most podirati, pomeni veliko nesrečo, 8.                                               »■'.■"
Most v vodo pasti videti, velika zamuda, 9.
M o s t i, ako jih vidiš, da se delajo iz kamenja, tvoje podjetje se utrduje; ako pa iz lesa, pomeni nestanovitnost, 88.
M o s t i, ako se voziš ali greš čeznje, bodeš koga obiskal ali pa bo tebe kdo obiskal, 3, 33.
Most trden, čast, 48.
Most razdrt, zamuda, 64.
Most železen videti, pogum in krepost, 84.
Mrzlico imeti, v ljubezni in prijateljstvu nestanoviten biti; druge videti, ki imajo mrzlico, bogastvo in vsakovrstna sreča, 47, 89.    ■
Mrzlico hudo imeti, bolezen ali pa smrt, 76.
M u č e n i c o (cvetlica) trgati ali videti, siromaštvo ali žalost, 74.
M u 6 e n i c o videti, smrt, preganjanje, 50.
M u č e n i k a videti ali z njim govoriti, vdanost v božjo voljo; ga moliti slišati, pobožnost, 51..
7*
— 100 —
Mučiti videti   sebi   ali  pa  kterega   druzega,   re-
šenje od smrti, 55. Mučiti ljudi  ali živali,  samega  sebe  ne  poznati,
—  videti, krivico zaničevati,  14.
Muhe brez perot videti, veselje in sreča; — proti nebu videti, bolnim smrt, potujočim in služabnikom sreča; muhe videti, za kterimi letajo ptice, je prav dobro znamenje, 7, 10, 38, 79.
Muhe v zraku videti, sreča, čast, 60, 83.
M u h e videti, ki te pikajo, prilizovalci in hinavci te bodo ogoljufali, 44.
Muhe, jih mnogo videti, žalosten ali razžaljen biti;
—  pobijati, sovraštvo odstraniti, 75.
Muho videti po noči, ogenj, 10.
Muke pretrpeti, velika sila, 53, 64.
Muke videti, gobove, hude žene, 12, 22, 41.
Muke strašne videti, rešenje iz velike nevarnosti, 58.
Muko imeti, svojo telesno moč izgubiti, 7, 15, 61.
Mule zagledati, varuj se pred hudobnimi sovražniki, 3, 54, 60.
Mule z blagom obložene, videti, pri poroki veliko daril dobiti; — na nji jahati, potovanje; — jo videti, previdno kako delo začeti; — z gospemi videti, žene te bode rade imele, 39, 22, 77.
M u 1 i c e   ali marjetice videti   ali  trgati,   se srečno
poročiti, 5. Murne slišati, sreča, 19, 60. M u r n e pobijati, nesreča, 9. Murke    jesti,    bolnim   ozdravitev,    zdravim   pa
zmote, 84. M u r k e videti še zelene, vesela poročila, 84.
— 101 —
Murvo videti ali murve jesti, bogastvo in blagoslova polna leta, 7.
Murvi ne jagode jesti, sitno podjetje; — darila iz svile dobiti, 14.
Mu taste g a videti, čast, 47.
Na boben,   na kant priti,  kako reč končati, 14;
—  nesreča, uboštvo, 25. Nadloga, revščina, skrbi polni dnevi, 56. Nadlogo,   revščino  veliko videti,   zaničevanje; —
komu pripravljati videti, dolgovi, 69.
Nadškofa videti, hitra, nagla smrt, 86.
Nagega videti moža, strah, bojazen; — ako je prav lep, dobri opravki, 12; lepo ženo nago videti, čast in sreča; ako je pa stara in grda, sramota in zasmehovanje, nesreča, 18; — nemarno, malopridno ženo,   nesreča,   ki jo prouzroči mož;
—  kakega prijatelja,   neprilike,  neprijetnosti, prepir, razprtija, 12, 77, 88.
Nag biti, uboštvo in siromaštvo; — okoli letati, krive, zvite in goljufive sorodnike ali prijatelje imeti; — s kako osebo, katero ljubiš, v toplicah zdravje in blagostanje, 2, 33, 80.
Nagega se videti z orožjem v roki, zvijačo prijateljev je treba učiniti, 56.
Nagega človeka z drugim nagim videti, skrbi, žalost, 6.
Naglica, nemir, 11.
Najemnik, pri njem biti ali ga videti, srečne okolščine. 71.
— 102 —
Najti kaj, nesreča, 6, 20.
Najti masne bukvice, dobro znamenje, 88.
Naj ti mošnjo prazno, mali dobiček, 48.
Najti mošnjo polno cekinov, sreča, a vendar brez prave zadovoljnosti, 78.
Nakladati kaj, slabo napredovanje v svojih opravkih,  15.
Naklo (ambos) videti, dobil bodeš delo in trden zaslužek, 39.
Naklo videti veliko, mogočnost, 89.
Naliv videti, veliko škodo trpeti, 37.
Napajati živino, zabava, 77.
Napise na grobnih kamenih citati, žalost, bolečine, 16, 29.
Napravna miza, pred njo sedeti, želeti si pod-jarmenje tujih dežel, 48.
Naprstek (fingrat) nositi ali imeti, zastonj delo, trud, 10, 66.
Naprstek zgubiti ali komu dati, trpljenje in bolezen, 27j 47.
Naprstek dobiti zlat, čast; — vzeti, v varnosti biti, 9.
Naramnice (častno znamenje pri vojakih) imeti ali videti, čast in slavo doseči, 77.
Narise izdelovati, dobro, lepe videti, veliko prijetnega zvedeti, 12.
Naročilo prejeti ali imeti, dobil bodeš dobro službo, 22.
Naročilo, prijetno dobiti, sreča, 84.
Naročilo neprijetno, nadloga in nesreča, 48.
Nasip, v njem biti, srečo v ljubezni in v prijateljstvu najti, 2, 13.
— 103 -
Naslanjač imeti, čast doseči, 21.
Nauk dober dati, dobre volje biti proti součen-cem, 55.
Naslikati koga drugega pomeni slabe čase; dolgo življenje.
Nebesa, v nje iti, čast, 29,
Nebesa v njih biti in Boga moliti, škoda, 36.
N e b o v plamenu videti, preganjanje, uboštvo, nesreča vsake vrste, 29.
Nebo videti s cvetlicami obsejano, pravica in resnica bode zmagala, 89.
N e.b o čisto, sinje videti, veliko veselja doživeti; — rudeče videti, vsakovrstni prepiri; — oblačno, nečisto videti, sitnosti imeti; — solnce na njem videti, zvedeti kaj o skrivnih rečeh; v nebo se vzdigniti, Bog bo tvojo prošnjo izpolnil, velika čast; na nebu veliko oblakov videti, nestanovitnost, 24, 77, 25.    ,
N e b o videti, sploh, ozdravitev kakega nam ljubega bolnika, 11.
Nebo, baldahin, ako pod njim stojiš, pomeni veliko čast in slavo, 19..
Nebo, baldahin videti, dobro upanje, 90.
Nebo in solnce čisto videti, veselje, 24.
Nebo krvavo videti, prepir, 4.
Nebo doli pasti videti, greh, 86.
Nebo toplo in jasno, veselje, 15.
Nebo polno zvezd, nečednost, 15.
Nečistnica, z njo spati, dobiček, dobri opravki; — nečistnico videti ali z njo govoriti, veseli dnevi, 7, 12.
— 104 —
Nečisto se svojo materjo ali pa sestro živeti, sramota in zasmehovanje, 22.
Nečist biti, zavoljo hudobij kaznovan biti, 20.
Nečiste govore imeti, sovražnike imeti; nečiste pesni peti, v obilnosti živeti, 55.
Nedolžnost zgubiti, sramota, 8, 13.
Nedotiko videti, h'gostiji povabljen biti, 41.
Neme videti, čast in slava, 6, 47.
N e m biti, poniževanje, 32.
Nenadoma koga napasti, rešitev iz velike nevarnosti, 78.
N e g o d n i porod videti, strah in trepet; hudi jeziki, 41, 62, 68.
N e g o d n o pišče videti, slabost, 70.
Negodno žival sploh, slabost, bolezen ali celo smrt, 81.
Neočiščen sladkor kupiti, denar zapravljati; — jesti, dolgočasna zabava ali dolgočasno branje, 80.
Nepoznane, neznane ljudi videti, sreča; — dobre, pripravna znanstva imeti, 27.
Nepristne stariše (očim in mačeha) videti, nesreča in zamuda pri vsakem delu, 15, 16.
Nesrečen biti, navadna sreča, 3, 13, 50.
Nestanovitneje ali vedomce videti in za njimi letati, se zabosti pustiti, 8.
N e t o p i r e videti, negotovi vspeh svojih podjetij, 7, 76.
N e t o p i r a vloviti,   bolnim hitra ozdravitev,   6, 73.
Neumen biti. odlikovanje, 22; neumnosti pripravljati, bolnim dobro in ozdravljenim sitnosti, 89.
Neumneže videti, svoje strasti upokojiti; — za-sramovati, vsled svojih nekrivic odgovarjati morati, 2, 21, 43, 47, 89.
— 105 —
Neumnosti govoriti slišati, se prav slabo zabavljati, 89.
Neumen biti, zdravim in bolnim slabo znamenje, 90.
Nevesta, ako jo vidiš, pomeni dobra opravila in hitra poroka, 2.
Nevestini stan, v njem biti, pomeni veliko prijaznost. 17.
Nevesto ali ženina objeti, pomenita zvestobo tudi v daljini, 37.
Nevesto ali ženina videti, ko gresta k oltarju, pomenita duševni mir in sploh mir, 69.
Nevihto videti, kaka nesreča te bo zadela, 18.
Nevihta, ako te dobi na prostem, hišni prepiri zarad malenkosti, 7.
Nevihta in dež, ako te hočeta kam pregnati, tvoje želje se ti ne bodo izpolnile, 4, 30.
Nevihto videti, ki drevje podira, veliki nesreči uiti, 45, 56.
Nevoščljivost, bolezen in dobiček, 62.
N i č k e v loteriji vleči, izguba, 5.
Ničlo videti, čast in premoženje, 50, 61.
N i š k a (pekovsko korito), ako je polna testa, pomeni velikansko premoženje, 40, 78.
N i š k a, ako je prazna, pomeni siromaštvo in silo, 56.
N i t odvijati, razvozljati, kako skrivnost bodeš našel; — zavozljati, varuj dobro svoje skrivnosti, da jih drugi ne zvedo, 49.
N i t navijati, lakomen biti, 32; — razvijati, rad zapravljati, 77; — zavozljati, se ljubeče enega na drugega hujskasi, 90; — razvozljati, dvomhe odstraniti, 18.
— 106 —
N i t videti ali imeti,   skrivna početja proti nam, 49.
Nit presti,   mladenčem sreča v ljubezni, 5, 55.
Nit za prejo pripravljati, v tuje kraje se preseliti, 79.
N j e d r a (prsi) polne mleka imeti, pri nezakonskih v kratkem poroka, 2, 34, 65; — pri zakonskih pa v kratkem porod, 66; — pri starih pa bogastvo in dobiček našim otrokom ali dedičem, 17.
N j e d r a (prsi) ovenele videti, uboštvo in siromaštvo ali pa smrt otrok, 47; — ranjene videti, neplodovitost ali pa smrt otrok, 47 ; — bolečine v njih imeti, nevarna bolezen, 49; ako misli kak mož, da ima ženska njedra, negodni otroci, 44.
Njiva, ako je pusta, pomeni kak neprijeten obisk, 11.
Njiva, ako jo uporabljaš, kaže na velike in težke opravke, 68.
Njiva, ako čez njo hitro letiš ali pa jahaš, tedaj dobiš v kratkem važna poročila, 25
Njiva, ako jo vihar in toča poškodujeta, kaže na slaba podjetja, 64.
Njivo v cvetji videti, vse se ti bode posrečilo, kar koli le želiš, 46.
Njivo lepo zeleno videti, upanje na dober dobiček; njivo celo prazno, brez vsakega žita videti, ne-hanje tega, kar si sklenil; — orati, delavnost; — njivo poteptano videti, žalostna prihodnjost, 29, 70.
Noč, v njej hoditi, prenehanje opravkov, jeza; — ako meniš, da je noč in da spiš, tedaj se ti bliža bolezen, 80.
Noč temna, groza in trpet, 89.
— 107 —
Nočno sovo leteti videti, zmešnjavo med svoje zanesti; — na svoji hiši kričati slišati, hudo znamenje, ti  bode kdo tvojih sorodnikov umrl, 28.
Nočno sovo videti, se s krivim prijateljem pečati, 51.
Nočna čepica (kapa) jo na glavo dati, se kmalu poročiti; zakonskim slabo znamenje, 22.
Nočno kapo na glavo dati, dražiti koga ali pa žena ti zapoveduje; — prenehljej v opravkih, 22.
Nočne tiče videti, premisli, preden kako delo ali podjetje začneš, 56.
Nočnega čuvaja videti, ogenj te zbudi, 10, 62, 79, 80.
Noga, ako je ranjena, nesreča; — ako se ti pa odvzame, dobrega prijatelja bodeš izgubil, 11.
Noge, ako imaš ranjene in otekle, tvoji prijatelji te bodo izdali; — ako imaš močne, sreča in blagostanje, tudi napredovanje v opravkih, 41, 90.
Noge, ako jih imaš veliko, pomenijo obrtnikom srečo, drugim pa bolezen v nogah, 50.
Noge debele in otekle imeti, celo tvoje življenje bo veselo in srečno, 42.
Noge, ako si eno zlomiš ali raniš, pomenijo izgubo in potovanje, 4.
Noge, ako imaš lesene, pomenijo nesrečo, 80.
Noge, pod njimi ogenj imeti, služabnikom dobro, drugim pa slabo; ako te kdo v nje vgrizne, ljubosumnost; — ako se ti odsekajo, sramota in zasmehovanje; — imeti, s katerimi lahko greš, prijateljstvo in zasmehovanje; — imeti, s katerimi lahko greš, prijateljstvo in napredovanje v tvojem opravilu, 2, 10, 29.
— 108 —
Noge, umazane imeti, škodljiva bolezen; — videti, brez telesa, v nevarnost priti; — imeti krive, zaničevanje; — bolne imeti, zadržan biti, 1, 13, 14, 87.
Noge si umivati, snažno pohištvo, 21; — zlomiti, zarad kake nezgode pomilovan biti, 34; noge drugega poljubiti, ponižen iri zvest biti, 28.
Noge, komu odvzeti videti, siromaštvo in pomanjkanje; — če se zopet nazaj dajo, pomenijo bogastvo in blagostanje,  23, 56.
Noge, če jih imaš več, služabnikom slabo, kateri ne potujejo, drugim dobro, 67.
Noge, če imaš štiri, goljufan boš, 68.
N o g a v i č j a podveza, glej: podveza.
Nogavice imeti, celo navadne, ravno nič hudega; — svilene, zguba na premoženji; — raztrgane, hitro minula sreča; — sleči, srečo doživeti, 11, 29, 18, 35.
Noht, če na prstih raste, starost, 12.
Noht, če si s prsta odrežeš, 17.
Nohte na rokah rasti videti, visoko starost doseči; železne nohte imeti, hudi jeziki; — na prstih in nogah dolge imeti, velik dobiček, 59, 62, 43.
Nohte, zelo kratke imeti, žalost; — si porezati, sitnost, prepir, zguba; ako ti jih kdo iztrga, veliko siromaštvo; — na prstih imeti, nesnaga, 17, 34, 30.
Norčevati se, bolnemu dobro, zdravim ne-volja, 89.
Not a r j a priti videti, važne novosti; — pisati videti, veliko dedino dobiti; z njim kaj opraviti imeti, poroka, 52.
— 109 —
Nos, velik imeti, zadovoljnost, 47; — razklanega videti, prepir, nesloga, 66; — bolnega imeti, zasramovan biti; — zdraviti, hude čase preživeti ;  — imeti,   zadelanega,   nesreča,   prešeštvo;
—  ako te kdo v njega vščipne, kazeu pretrpeti morati, 50.
Nos zgubiti, prešeštvo; — imeti, dva prepir, nesloga ; — odsekati,   hudi jeziki,   v kratkem smrt;
—   iz papirja imeti, drugega ukaniti hoteti; — videti kterega drugega, da ga ima iz papirja, ogoljufan biti, 3, 6, 7, 61.
Nos, pod njim brke imeti, pohvala, 71.
Noseč biti, bogatim žalost in skrbi, ubogim pa bogastvo; možem izguba svojih žen; nezakonskim, ženo dobiti; drugim pa bolezen, 13.
Noseč biti in poroditi, v splošnem smrt, le ubogim in dolžnikom oproščenje iz vsake sile, 22, 89.
Noseč biti in dve črne dekleti poroditi, na obeh očeh oslepeti, 7.
Noseče videti, za poročene zakonska sreča, ali pa sploh v sitnosti priti; — mučiti videti, v hude okolščine priti; — poroditi videti, od kakega zla oproščen biti; — v sili videti, častiti svoje so-brate; — oprostiti od preganjalcev, dobri sklepi, z njimi norčevati, velikih skrbi se oprostiti, 36, 50, 52, 80.
Novost slišati, nasprotje tega, o čem se ti je ravno sanjalo, 19.
Nož videti, v neprijetno družbo povabljen biti, — v grlo z njim koga raniti, razžaljenje in oškodovanje na našem zdravju; — od sebe dati, svari-tev; — brusiti, v prepir priti, 8, 22, 70, 73.
- 110 -
Nož imeti, preganjan ali ubog biti; — slabo napredovanje v opravilih,  7, 15.
Nož, z njim kaj rezati, izrezovati, nestanovitnost v svojem delu, 51, 64.
Nož, se z njim vrezati; okoren biti, tako, da se ti vse smeji; — z lepim držajem videti, v kratkem darila prejeti; — z riijo prevlečenega na cesti pobrati, rad se ubogih ljudi usmiliti, 48.
N o ž i č e k imeti, zakonska zvestoba, omahljivost, 53.
Nož i ček svoj drugemu dati, svarenje, 1, 38.
Noži ček od drugega vzeti, hudobni jeziki, 45.
Nožnica, škoda, izguba, pomanjkljivost, 81.
Nuua,  redovnica postati,   nezvestoba ljubimca, 19.
Nune peti slišati, malo pristašev imeti; z njimi govoriti, si drug stan izvoliti; — delati videti, važno izpolnjevanje tega, kar se nam je zapove-dalo, 3, 49.
Nune videti, z bogaboječimi možmi ali z bogabo-ječim ženami se seznaniti, 20, 70.
Nunski samostan videti, huda slutila dobiti, 25.
O.
Ob glavo dati videti, svojega sovražnika premagati, si novega prijatelja pridobiti, 39, 60.
Ob glavo dan biti, strah in žalost, 4, 15, 42.
Obdolževati svojo ženo, kaže na slabo sporočilo'; — samega sebe, sreča in čast; — koga tretjega, nemir in zaničevanje, 10, 77.
Obelisk (velik, dolg izklesan kamen), vsled posebnih dogodkov se čuditi, 4.
—111 —
Obesiti videti,   hude dneve  preživeti,   2, 27, 71.
Obesiti samega sebe ali pa obešen biti, skrbi in trpljenje, 15.
Obešen biti, nobeno srečo imeti, 1.
Obešati videti, strah, bolezen, 22.
Obisk prejeti, tvoja sreča se povekšuje; ako koga obišeš, pomeni krivico; ako si bolan in obiše te zdravnik, pomeni blagostanje, 24.
Obisk dobiti od zdravnika, korist; od koga drugega, škoda, 16, 44.
Obiskati, ničvreden prepir pričeti, 9.
Objeti, znance, sorodnike, ogoljufal te bo kdo, izdajalstvo; — neznance ali tujce, potovati morati, 40.
O b 1 a t e jesti, prepir, razprtija, 57, 63.
O b 1 a t e videti,  v kratkem željeno  poročilo prejeti,
—  potrebovati, v velikej obrtuijskej zvezi s kom biti, rudeče videti, in z njimi pismo zapečatiti, kaki neprijetni reči pismeno poročilo napraviti, 83, 90.
Obleko,   staro,   imeti,  nevarnost pred  ognjem, 4,
13, 62. Obleko imeti, novo, čast in dobro gospodarstvo, 9. Obleko,   železno imeti,    pa  razdrobljeno,   zguba,
škoda; — nositi, prepir, upiranje,  10, 48. Obleko imeti,  lepo,   v dobre okolščine  priti, 62;
—  obleči dragoceno, srečo imeti, 16; — obleči, belo, prijeten biti,'70; — modro ali plavo imeti, 81; — rudečo, pa prevzetno, 3.
Obleko rumeno, zvitost, zvijača; — črno, v žalost priti, 41; — zeleno, kar upaš, se ti tudi spolni, 18; — nježno in dragoceno, vsem dobro, 63; — prati, shranljivost, 77.
- 112 —
Obleko, pisano, videti, neumnost, 21; — tuja ljudstva videti, potovati, 5; — raztrgati, k jezi nagjen biti, 10; — imeti oblečeno, pa nesnažno, slab napredek v tvojih opravilih, 20; — zgoreti videti, razžaljenje, obrekovanje, 58.
Obleko imeti, z zlatom vpleteno, sreča in čast, 4; — imeti, novo, dobri opravki, 16; — obleči siv, star in težek opravek, 62; — raztrgano ali umazano imeti, zasmehovanje in sramota, 32.
Obleko mniško imeti, blagoslov, 8.
Obleko rudečo obleči, jeza, 23.
Obleko črno obleči, revščina, 30.
Obleko zlato obleči, človek ima nevošljivce in sovražnike, kterim se taka obleka ne spodobi, 9.
Obleko z zlatom obšito imeti, čast, 44; obleko se srebrom obšito imeti, veselje, zabava, 48.
Obleko rumeno obleči, bolezen ali sicer kaj slabega, 40.
Obleko sivo obleči, veliko dela, velika čast, 60; obleko sivo videti, velika slava, 42.
Obleko suknjeno, zeleno in široko obleči, če ti jo drugi dajo, premoženje, zdravje, 75.
Obleko višnjevo videti ali imeti, novice, 21.
Obleko grizti, v sum priti, 50; obleko prati, želje se ti spolnijo, 21.
Obleko novo, lepo obleči, ob skrbi priti, 45.
Obleko prav široko videti ali imeti, skrbi, žalost in nadloge, 33.
Obleka draga, prevzetnost,  11.
Oblica (balon), z njo igrati, kaže na vedni prepir in razprtijo, 50.
- 113 —
O b 1 i č n i k (biljard), ti upaš preveč, zakaj sreča ti ni gotova, 76, 82.
Obličje videti lepo, pozna smrt in srečno življenje,  5.
Obličje lepo v vodi zagledati, pomeni čast in dolgo, srečno življenje, 16, 32.
Obličje grdo, pomeni sovraštvo, pa tudi smrt, 80.
Obličje brez nosa pomeni smrt, 70.
Obličje mazati z barvo, ženam dobro, možem pa sramota, 81.
Obličje lepo v ogledalu videti, tvoja želja se ti bode izpolnila, 16.
Obličje, ako imaš lepo, tvoje podjetje napreduje; ako imaš pa grdo, velike skrbi, 32, 49.
Obličje, ako ga pokrivaš, dobiš huda poročila, 70.
O b 1 i ž (flajšter) videti, škoda, izguba; — delati za kako rano, komu k pomoči priti; — sam ga imeti na rami, previdnost v bolezni; — na očesu imeti, svojim razžaljivcem rad odpustiti, 36.
Obljube storiti, h kaki dolžnosti se zopet vrniti, 82.
Obljubiti komu kaj, nepričakovana, nenadna nesreča. 85.
O b lok, umreti, 71.
O b n o r e t i, pri deklicah in pri vdovah bo v kratkem poroka, pri drugih pa dolgo življenje in sreča, 15, 17, 41, 84.
Obogateti, ubogim dobro, bogatim pa preganjanje, 42.
Obogateti po krivej poti, poguba, 23.
Ob o ž a t i, slabo, 11.
O b o ž a t i celo, zasmehovanje, 66.
8
— 114 —
Oborožiti se, sovražnike dobiti, 32, 40.
Obrati gosenice po drevji, pomeni dobiček in zatiranje svojih sovražnikov, 84.
Obraz si pokrivati, slabo, 23.
Obraz svoj v ogledalu videti, moža, dečka, ženo, punčko, 20.
Obraz lep v ogledalu videti, tvoja želja se ti bode izpolnila, 16.
Obraz lep v vodi videti, sreča, 10.
Obraz, rumen, smrt, 48.
Obraz lep, gladek, vse ti pojde dobro, 34.
O b r a z umazan, skrbi, 41.
Obraz lep imeti, veselje, 19.
O b r e k o v a t i, na časti zgubiti, 58.
Obrežje videti, pomoč proti sovražnikom in nevarnostjo, 62.
Obrežje (pri reki), se po njem sprehajati, sreča in zadovoljnost; na njem počivati, tudi sreča in zadovoljnost, pa tudi nevarnost, 10, 38.
O b r e ž k e videti, -veliko živine, 2.
Obriti videti se samega sebe ali kterega drugega, izguba na premoženji in časti, nesramna smrt, 63.
O b r o b k e ali obšive nositi, prevzetnež postati, 24.
Obroč okoli soda nabiti, novo zvezo s kom pričeti, 72; obroče delati, slab prislužek, 58.
Obroč zlat videti, zapravljanje, 85.
O b r o p a n bodeš na potu, zguba kakega bližnjega sorodnika; — bodeš, kjerkoli je, zgubil bodeš zvestega prijatelja,  19.
Obrvi ali vejice, ako imaš dolge, bodeš srečo imel pri vsem, tudi v ljubezni; ako ti pa izpadejo, bodeš nesrečen, 19.
— 115 —
Obrvi redke imeti, kaže na zgubo, 56.
Obrvi črne videti, tvoje pričakovanje se ti bode izpolnilo, tudi pomeni zdravje, 27.
Obsojene trpinčiti ali v ognji videti, bolezen, žalost, 39.
Obsojene videti, 88.
Obtožba pomeni nezadovoljnost,  29.
Očali nositi, varuj se pred nezvestim prijateljem, 14, 33, 83.
Očarati koga se svojim obnašanjem pomeni veliko bolezen, 9.
Očarati koga drugega,   prevzetna hudobnost, 37.
Oče, kateri svoje otroke vidi, se razveseli; očeta mrtvega videti je prav hudo znamenje, 16; oče postati, žalostne in skrbi polne čase doživeti; oče biti veliko otrok, tvoje skrbi se kupičijo, 9, 53.
Oče tvoj, če mrtvi leže, greh in sramota, 55.
Oče tvoj, če so umrli, novice, 5.
Očesno zaslombo nositi, zgubo bodeš imel, 11.
O č n i c e kažejo na nesrečo in srčne bolečine, 12, 13.
O č n i e e, ako jih kupiš, bodi previden, da ne bodeš ogoljufan, 69.
Odeja za odeti, zavist, 34.
Oder videti, nevarna podjetja, 29.
Oder videti za obsojence, čast in slavo doseči, 39.
Odlitje, ako vidiš svojo podobo iz ilovice narejeno, pomeni tvojo smrt; ako je pa iz mavca (sadra), pomeni bolezen; ako je iz srebra, veselo življenje in iz zlata, srečo" in blagostanje, 46, 55, 81.
8*
— 116 —
Pdpasti od vere, nesreča, 14, 18.
Odpeljati koga, tvoje želje se' ti bodo izpol-, nile, 41.
Odpeljati nevesto, sramota,  nezadovoljnost, 44.
O d p e 1 j a v o, unos kake osebe, prešeštovanje, prijateljstvo, 15, 39.
Odpustno  pismo dobiti,   pomeni zatožbo, 13, 31.
Odvesti, glej: odpeljati.
Ogel j (oglje) videti, hudi jeziki; — previdnost, posebno proti sovražnikom; oglja se dotakniti, škodo trpeti vsled nepridnosti, 20, 76.
O g e 1 j žgati, dobro, 45.
O g e 1 j n i kup videti, poroka s kako vdovo, 76.
Ogenj, požar, sreča, 35.
Ogenj videti, veselje, 49; — ako se le žari, sitnosti in neprilike imeti, 34, 77.
O g e n j velik videti, z ljubeznijo svojim udau biti, 5.
Ogenj ugasiti, v kaki reči se s kom spreti, 21; v njega pasti, velika škoda, 47; čez njega leteti, sitnosti in neprilik se rešiti, 86.
Ogenj na svojem ognjišči ali v svoji peči videti, znabiti, da dobiš otroka, 20.
Ogenj vgasniti videti, na svojem ognjišči, bolnim smrt, 47.
Ogenj in plamen videti, bogastvo; ako ga pa kdo vgasne, revščina, 88.
Ogenj videti ali v vanj pasti, škoda, jeza, 38.
Ogenj na hiši brez škode videti, dobro, dobiček, 47.
Ogledalo videti, slabo truplo imeti, 8; pred ogledalom stati in se oblačiti, h kaki svečanosti iti; — z  zlatim okvirom videti,   vsled   posebnih   raz-
— 117 —
mer v dobre okolščine priti; — razdrobljenega videti, sovraštvo; se v njem videti, nekdo te bode izdal, 64, 9, 90, 16.
Ogledu h, opravila opravljati, ki so zaničevanja vredna, 80.
O g 1 u š e t i, nepazljivost, 29.
O g r 1 j a č o videti, ubogim dobro, bogatim zguba ali pa ječa, 71.
Ognjena znamenja videti na nebu, dragota, vojska aH pa ogenj, tudi pobožnost, 45, 56.
Ognjišče, neoženjemu ženitev, drugim bolezen ali selitev, 31, 59.
Oje svoje videti, dosegel bodeš svoj namen, 52.
Oklep železni videti, častno službo dobiti, 77.
Oklep železni videti, previdno se obnašati, oblečenega imeti, pred sovražniki se varovati, 59.
Okno odprto, sreča in zadovoljnost, zaprto, hudo preganjan biti; — goreti videti, smrt sestram in bratom; skoz njega ven stopiti, zguba na premoženji; skoz njega noter stopiti, prepir, neprilike, 42, 68, 89.
Oko na glavi rasti, izguba svojih oči, 37.
Oči črne, siromaštvo, 88; - modre, veselje; — bolne, dobra kupčija; — lepe, velike, veselje in bogastvo; — dobre, blagostanje; — slabe, pomanjkanje na denarji, 82, (19, 28, 40).
Oči zaprte, motiti se, 3, 12.
O k o, če na čelu raste, oslepel boš, 37.
Opat a videti, prevzetnost in zvijača te skušata premagati, 81.
O p a t i n j o videti, pomeni sitnosti in mnogovrstne neprilike, 81.
Opeko delati ali vžgati videti, neprijetni stroški, 21.
— 118 —
Opice, ako grizejo, pomenijo bolezen, prilizoval-cem se bodo njih želje spolnile, 32.
Opice videti, prilizovalci te bode ogoljufali; — videti zvite, zvite tuje sovražnike, ki pa vendar nič ne morejo opraviti, imeti, 42.
Opice ubiti, sovražnika premagati, 63.
Opice, ako jih vidiš plesati, pomenijo veliko veselje in zabavo, 70.
Opice morske videti, bolezen, 6.
Oporoko svojo delati, neprijetne reči, žalost; — koga drugega, prid, prijatelje si pridobiti, 13, 64, 73, 87.
Opravljanje, veselje, 82.
O p r h ali sploh ' kak drug izpuh imeti, pomeni zaničevanje, nezvestoba v zakonu, pri čem pa lahko večkrat svoj dobiček imaš, 80.
Oralo, plug imeti ali videti, v kratkem bodeš imel poroko, srečen zakon ali pa kaka druga prijetna zveza, 31.
Oralo zlomiti, prenehanje v opravku, z njim orati videti, veliko služabnikov dobiti,  7, 19.
Orati, žena in otrok se ti v domačijo vrnejo; ali orati videti,   srečen napredek tvojih opravil, 8.
Orehe tresti, za trudapolna opravila slabo plačilo dobiti, 39.
Orehe na drevesih videti, upanje na dober vspeh; — tolči, veliko zabave vžiti; — lupiti ali lušiti, dobre lastnosti svojega bližnjega odkriti; — jesti, se dolgočasiti; — z njimi igrati, v prepir za-bresti; — razdrobiti, zapravljenje svojega premoženja, 12, 24, 28, 33.
- 119 —
Orehovo drevo z orehi videti ali orehe jesti, težave in skrbi, kterim sledi premoženje in mir, 60.
Orehova jedrca jesti ali videti, olušena, prepir, razprtija, vsled ktere svoje sovražnike premagaš, 54.
Orel, ako ga vjameš in ako se zglasi, pomeni težko bolezen enega tvojih sorodnikov, ktera pa bode srečno zopet minula, 51.
Orel, ako ga vidiš s plenom odleteti v zrak, pomeni škodo, ktero ti bodo drugi pripravljali, 80.
Orel, na njem stati ali sedeti, pomeni ubogemu srečo, bogatemu pa nesrečo, 51.
Orel, ako pade iz zraka, pomeni bljižnjo smrt, 47.
Orla v zrako mirno viseti videti, pomeni bogastvo sreča v ljubezni in napredek, 80.
Orla. imeti, v svojem namenu bodeš vedno bolj utrjen, 80.
Orel, ako ti sedi na glavi, pomeni smrt, 51.
Orel, ako ga porodiš, pomeni, da bodeš otroka dobil, dalje kaže na velikost, čast in mogočnost,  51.
Orel, ako stopiš na njega, pomeni ubogemu srečo, bogatim nesrečo, 54.
Orla govoriti slišati, čast, 19.
Orel, ako se vzdigne v sinji zrak, pomeni zaničevanje, 15, 87.
O r g 1 j a t i, se v svojem poklicu izuriti; — slišati, pobožno Boga hvaliti, smrt bljižnjih sorodnikov in znancev, 22, 44, 62.
Orjake videti ali sploh o njih sanjati, dedšina; — videti strašne, dober napredek v svojih opravkih, 19.
— 120 —
Oropati cerkev, Boga žaliti, 25, 3J.
Orožje veliko videti, nezadovoljnost, 63; rožljati slišati, boječnost; — se v njem vaditi, čast doseči; — kovati videti, žalostne čase preživeti: — razdrobiti, v prepir zabresti, 29, 79, 54.
O r o ž n i c o videti,   veliko prepira in nemira, 48, 7.
O r o ž n i c a, ako jo vidiš, pomeni nemir in vojsko, 54.
Osa, ako te piči, revščina in dolgi čas, 12.
Ose hude videti, žalost in prepir, 31.
O s a t videti, neprilike; — zalivati z vodo, nehva-ležnežu dobrote skazati; — saditi, sam kriv biti, da si v neprilike prišel. 12, 48.
Oso jesti, revščina, nesreča, 18.
Osla videti, prepir, razprtija, 38.
Osla kupiti, hranljivost, 63; na njem jahati, počasi svoj namen doseči, 14; — rigati slišati, zaman trud in delo, 47.
Osla leteti videti, nesreča, 88.
Oslu pokladati, ga rediti, nevrednežu dobrote izkazovati, 63; — tepsti,   trdosrčnost do svojih, 79.
Osla, kupljenega gnati, nečimern trud, 6.
Osla vjeti, razprtija, 62.
Oslovska ušesa imeti, sužnost, komu hlapec biti, 6.
O s 1 e p e t i, bolezen, 41.
Oskrunjen, ogrden biti, hudi jeziki te grdijo, ako si ogrden in ti se osnažiš, bodeš prišel v veliko nevarnost; ako se samega sebe ogrdiš, pomeni krivost, zvitost ali pa priložnost h kaki nevarnosti, 72.
Osramočen biti, nesreča pri vsakem delu, 89.
— 121 —
Ost ali sulico videti, sovraštvo in neprijateljstvo, 42.
Ostanke svete videti, velike zgube, 7.
Ostroge na črevlje pritrditi se, skrbni konec svojih opravkov pričakovati; - nositi, gizdost, 28; — sreberne imeti, bogastvo, 25.
Ost rožnik (rastlina) trgati, kratka ljubezen,  33.
Osvojiti si kaj v vojski, čast in slavo doseči, 19.
Oš tir, krčmar biti, bolnim smrt, drugim smrtno nevarnost, 27.
O š t i r j a videti in z njim govoriti, o čem kaj zvedeti, 3G, 39.
O š t a r i c a, z njo se zabavljati, ljubosumnost vzbuditi, 54.
O š t a r i j a, veselje, 5, 13, 30.
O k o če drugače leži, kakor bi imelo ležati, hudo nad tabo jezike brusijo, 37.
Okoli trapati, po njivah, dobro; po goščavah in dolinah slabo, 2, 12.
O ko vati, v železje dati, sebe videti, v velike ne-prilike bodeš prišel, 58.
O k r a d e n biti, tvoji prijatelji ti bodo nezvesti postali,  19.
O k r o ž n i k videti, h kaki gostiji povabljen biti, 36.
O k r o ž n i k zdrobiti, nesreča, 63.
O k r o ž n i k zlat imeti, sreča, zadovoljnost, 83 : — srebern, dobro znamenje, 87.
Okrogle (vesele pesni) peti slišati, se s slabimi pisatelji seznaniti, 12.
O k r t a č i t i glavo, gost, 77.
O k r t a č i t i koga, jeza in prepir, 68.
Olepšavo videti, se z umetniki sniti; — risati, veliko čast doseči, 12.
— 122 -
Okraje videti, v veseli družbi se po deželi sprehajati, 54.
Olje nabirati, dobiček, dobri opravki; — z njim oblit biti, dobro; - videti razliti, zguba; — dobiti dobro; — komu dati, slabo, hudo; — jesti, prilizovalcem in lizunom dobro: — delati videti, vsakovrstne sitnosti imeti, 8, 17, 37, 86.
Olje vživati, dobro, trdno zdravje, 5; — goreti videti, zaman trud in delo; — razlivati, veliko posestev dobiti; — piti, nevarna bolezen, 7; — zajemati ali se z njim polivati, dobiček, prid; — razliti, pogin, 33.
Olje drugemu vzeti, dobro, 75.
Olje z njim opraviti imeti, snaženje,  24.
Olje vroče piti, dobro zdravje, 76.
Oljko videti, vsled dobro premišljenega postopanja velik dobiček imeti, 68.
O 1 j k i n sad videti, pobožnost, molitev k Bogu; — jesti, snedež biti; — pred pravim časom odlomiti, prehitro postopanje; — videti na zemlji ležati, delo brez dobička, 48, 69.
O 1 j k i n j o drevo videti ali dihati, možem dobri opravki; ženam otroci,  nezakonskim poroka,  81.
Olj ki njo drevo ali vejo videti ali imeti, v kratkem se bodeš oženil, rodovitnost posestva, 69.
Olj ki njo drevo imeti, ljubeznjivost, 57.
Oltar, ako ga vidiš, pomeni tolažbo in zabavo, 6, 56.
Oltar, ako je razsut, trpljenje in dolgo trajajoča žalost,  37.
Oltar, ako ga zidaš, veselje, kak sorodnik ali prijatelj bo v duhovski stan stopil, 58.
Oltar okinčan, dobro znamenje, 85.
- 123 -
Omara, troški, 78.
Omara za obleko, sreča, korist, 34.
Omara, ako imaš kaj opraviti v njej, se bolj pri-prosto obnašati morati, 27.
O m e d 1 e t i koga videti, od neznancev ali tujcev dobrote prejeti; celo omedleti, pričakovano dedšino zgubiti; malo omedleti, dobro živeti, 39, 31.
Onesnažiti se, nesreča in nenadna nevarnost,  14.
O n i k s, glej: safir.
O t e k e ali bunke imeti, samo dve ali tri, dobil bodeš veliko posestvo in bogastvo; ako jih imaš pa po celem telesu, pomenijo velike sovražnike, 17.
Otok videti, samota, puščava, žalost; na otoku biti, novo službo dobiti, 10. 75.
Otročnica, smrt, 7, 19.
Otročje igre, druge v njih vaditi, čisto veselje, 17.
Otroka z varuhinjo videti, za noseče: porod deklice, katere oče bode kmalu umrl, drugim pa nevarna bolezen, 68.
Otroke videti lepe, dobro; — pri igrah dražiti videti, osorno in trdo se bode s teboj ravnalo; — videti, velike skrbi; — igrati videti, dobro srce imeti; — pasti videti, boječnost v svojih namenih; — nositi, ljubeznjivost do ljudi, 20, 36, 48.
Otroka svojega videti, če je fant, dobro, če je dekle, slabo, 64.
Otroka lepega videti, ki ni tvoj, dobro, 8.
O t r p n e n j e, prazno, trudapolno delo, 80.
— 124 -
Ovco videti, bodi potrpežljiv in zanesljiv; — najti, pobožna žena, 21, 55.
Ovce imeti, mir in tolažba; — videti, ki spijo ali se pasejo, strah in trepet; — nesti na glavi, blagostanje in sreča; — videti, veselje do plesa; — skakljati videti, se nad otroci veseliti, 57, 66, 77.
Ovco klati, neusmiljenost, 25.
Ovce varovati, sreča, premoženje, 76; — bele, zveste prijatelje imeti: — se bosti videti, trud in bolezen, 52; — veliko čredo videti, zadovoljnost s svojim sedanjim stanom, 23.
Ovce striči, veliko dobička imeti; — klati videti, neobčutljiv postati; — razkropiti videti na vse strani, delitev skupaj zbranega blaga; — mlade skakljati ali skakati videti, v družbi zabaven in vsled tega prijeten biti; — črne videti, prilizo-valce in hinavce med prijatelji imeti, 13, 39, 45, 74.
Ovce, če jih imaš ali če jih vidiš na zeleni paši, dobro 54, 68, 84.
Ovčjega pastirja ali ovčjo pastarico videti, neprijetno snidenje s kom drugim pričakovati, 3, 6.
Oves pomeni uboštvo, 14, 33, 77.
Oves jesti, slabo življenje, 79.
O y s e n kruh jesti, zadovoljnost s svojim stanom, 18.
Ovratnik si okoli vratu privezati, vrat te bode bolel; — odvezati, ozdravitev, 39.
Ovratnik imeti ali videti, sreča in blagostanje, 27.
O vratno verižico nositi, počastiti koga, 41.
Ozebline imeti, tvoje neprimerne želje se ti ne bodo izpolnile, 25.
— 125 -
P.
Padati počasi, bolezen, 78.
Pajke pobijati, vsem dobro; zmaga čez sovražnika, 23.
Pajka v sanjah videti, žalost, 22.
Palača, v njej stanovati, dobrotnike si pridobiti, 16.
Palačo videti, zavist, 41; — podirati, mogočnost, do ktere nisi pravice imel, zgubiti, 69.
Palčka videti, sovražnik, ki je pa brez mogočnosti, te bode lovil, 53.
Palec, ovire v opravkih, 9, 29.
Palica, trud, težavnost, 85.
Palico imeti, lahkomišeljno ljubico imeti; — se na njo naslanjati, bolezen in nevarnost; — z njo tepsti, sovražnike in ovire premagati, sreča, 16, 36.
P al i ca, se na njo opirati, trpljenje, bolezen ; — tepsti z njo, druge bodeš premagal, dobiček, 14, 55.
Palmovo drevo videti ali se z njenim listjem kinčati, v družbah mnogo časti vživati, 36.
Palme ali zelene veje nositi, upanje, se s kom pošteno sniti,  56.
Palmovo vejo videti, čast, 9.
Panj (ulj), ako ga vidiš, pomeni veselje in korist, 5, 79.
Papeža videti ali z njim govoriti, veselje in sreča, 90; — videti, rajsko veselje, 30, 33.
Papigo videti, nekdo te bode očrnil, 24; — govoriti slišati,   neprijetne pogovore slišati; — žviž-
— 126 -
gati slišati, nespodobno obnašanje, 86; — rediti, z blebetačo se ženiti, 16, 54.
Papir iz oslove kože (pergament), dedšino dobiti, 38, 58.
Papir delati videti, svoje znanosti dobro uporabljati; — videti belega, razkritje tvoje nedolžnosti, 48; — napisan, preganjanje; — pobarvan, zmota, goljufija, 44; — natiskan, zaupanje, čast; — o njem sanjati, sitnosti zarad tujih oseb, 28, 44.
Papir raztrgati, k jezi koga siliti; — napisati, veliko pismov dobiti; — obrezati, skrb za pri-hodnjost; — pobarvati, po nepotrebnem čas zapravljati, 4, 14.
Paprika, jeza, 29.
Parada, stroški, 6, 57, 37.
Paradiž videti, zadovoljen s seboj živeti; — v njem biti, s kako ljubo stvarjo se zvezati; — jabolke, 6, 7.
Parni voz, kako nevarno podjetje se bode pričelo, 17, 90.
P a r n i k, parobrod, na njem se voziti, kako reč hitro končati, 9, 66, 75'.
Pas, star, prazen trud; — zlat, dobiček za posestnika; — nov, čast; — srebern, korist za posestnika; — pokvarjen, nesreča; — videti, ljubezen do krasote; — na sebi nositi, v kratkem se bodeš s kom zvezal; — zgubiti, nemarnost v podjetji; — najti, si zaupanje pridobiti, 7, 8, 32, 52.
Pasje lajanje slišati, hudobneži in neumneži te bodo črnili, 58.
Past, znamenje varnosti, 36.
— 127 -
Pasti iz visočine, z drevesa, stopnic i. t. d., zguba premoženja in časti, 20.
Pasti v globočino, hudobneži te preganjajo, 70.
Pasti in zopet sam vstati, čast in slava, 44.
Pasti v rižo ali jarek, na slabem glasu biti, 82.
Pasti čez kako reč, zvedeti kaj o kaki reči; — spodtakniti se, pa vendar ne pasti, pred nesrečo varen biti; — pasti in kaj vbiti, veliko sitnosti imeti, 7, 2, 20.
Pasti videti samega sebe, dobro, 89.
Pasti na tla, se zgruditi, umreti, 8, 13, 37.
Pastirja videti z lepo čredo, tvoje premoženje se ti bode povekšalo, 7.
Pastirje videti, v prijateljstvu živeti, 22, 81.
Pastirjev več videti, dobro 66.
Paša, živino na njej videti, huda nevarnost, 35.
Paštete ali pek, ki jih peče, dobiček, veselje in zabava, 74, 8, 23.
Pav z razprostirjenim repom, se od zunanjega blišča goljufati pustiti, 4, 13.
Pave rep razpenjati videti, kolo delati videti, sreča, denar, dobrohotnost visokih oseb; — videti, prevzeten postati; — kričati slišati, na prijetnem glasu biti, 4, 57, 62.
P a ž (dvorni deček kot služabnik), zaupanje do samega sebe, 74.
Peč, v njo kuriti, gostija, 89.
Peč videti, ki je lepa, zadovoljno živeti; — razbeljeno videti, zapravljiv biti; — se opeči na njej, zaupanje do samega sebe zgubiti; — ogenj v njej videti, bogastvo, dobro in prijetno življenje, 9, 37.
- 128 —
Peč, se pri njej greti, svojega prijatelja iz kake zadrege rešiti; — za njo se skriti, se kesati zarad kake reči, 28, 76.
Pečat rabiti, brez skrbi mirno in srečno živeti, 6, 41.
Pečatnik delati ali videti, sitnosti, 87.
Pečati t i, pisma, velike opravke dobiti, 18, 47.
Pečene reči jesti ali pripravljati, velik dobiček, 66.
Pečenko jesti ali videti, pomeni dobre opravke in vesele dni; ako jo že od daleč uvohaš, imel bodeš veliko potov, a brez vspeha, 5, 18, 48, 71,
Pečenko jesti, sreča in korist; — videti, troje želje se ti bodo spolnile, 86.
Peči kruh, dobra hrana; — potico, častne službe, — videti, lakota, 3, 76.
Peči sebe videti, slabo, 89.
Pečine, trudapolno na nje splezati, tvoje reči se ti bodo malo zakasnile, 40; trudapolno z njih splezati, zguba prijateljev ali sorodnikov, 58.
Pečine   velike videti,   velikanski  namen;   na  nje
splezati in njih ne doseči, rakova pot, 83. P e g a t, zabava, 44. Pek   ali   pekarnico   videti,    vesela   prihodnjost   te
čaka, 22. P e k a r i j e jesti,   slabi,   hudi   časi   se  v dobre  in
vesele preminjajo, 32. P e k a r i j e napravljati, drugim bodeš koristil, 2. Pekarnico videti, vesela prihodnjost, 22. Pekel   videti,   preminjava v svojih  razmerah;   —
v njej   biti,   sovražniki  te   trpinčijo; —  v njo se
— 129 —
voziti, svoje posestvo zgubiti; — iz nje se rešiti, mir, rešitev iz velike nevarnosti, zvesti prijatelji, 24, 77.
P e k 1 e n i c e, slabe ljudi itd. videti, jeza, sovraštvo preganjanje, 77.
Pekovsko korito, ako je polno, pomeni velikansko premoženje, 40, 78; ako je prazno, pomeni siromaštvo in veliko silo, 56.
Pelin jesti, bolečine občutiti, kterim pa veselje sledi, 77.
Pene videti, hudo, 65.
Pene videti velike, slavohlepen postati; — v mesenem loncu imeti, dobro gospodariti; — pred ustmi imeti, rad komu se dopadati, 8, 15, 28.
Pepel videti, hudo se bodeš zmotil ali pa se žalil, 5, 12, 38.
Perilo, se ž njim pečati, hudi jeziki, obrekovanje;
—  pripravljati, nestrpljiv biti; — razobesiti, konec kake skrbi, 14, 69.
Peresa, bela nositi, dobrovoljnost, 87. Peresa, belkasta imeti, se krivega suma oprostiti,
—  leteti videti, zaman pričakovana sreča, — z njimi pisati, v kratkem dobro poročilo; — se z njimi kinčati, veliko potovati; — imeti in z njimi leteti po zraku, prav dobro znamenje; — čim, dolgo trajajoča bolest, 54, 63, 68.
P e r u t e komu dati ali zgubiti, nevarnost, 2. Pes. ga privezati k vozu,  sovražnike dobiti; —  se
z njim igrati, sitnost in izguba, 12, 18. Pes,   ga videti,   črnega,   prijatelji  nas bodo izdali,
—  steklega, zasmehovanje, bojazen, ki- ni neopravičena; — psa videti, ki grize, obrekovanje skoz slabe ljudi, 83, 89, 88.
9
- 130 -
Pes, se mu prilizovati, v nevarnost priti; — se z njim igrati, nepotrebno zapravljanje časa; — psa loviti videti, nemarnost; — psa videti, ki te napade, previdnost; — pes, ki te vgrizne, hudo znamenje; — videti, belega, prijetno tovaršijo dobiti,  6, 42, 72.
Pes, pse videti, ki se ti na poti nasproti ustavljajo, zmaga čez naše sovražnike, — ki se ti prilizujejo, nevarnost; — dražiti, sovraštvo; lajati slišati, varovati se, 4, 26, 30, 14.
Pes, pse se tepsti videti, prepir v družini zarad kake dedšine, 48.
Pes, če je gluh, škodljivo opravljanje, 52.
Peso videti, lepo, na polji, tvoje podjetje se ti bode posrečilo; — v velikih kupih videti, se z velikanskim podjetjem pečati; — zgubiti, lahkomiseln postati, 16.
Pesek videti, sitnosti imeti, 20, 45; nekaj ne vedeti, kar bi rad vedel, 51.
Pesni peti, telesno trpljenje, 50.
Pest, skrčeno videti, prepir, 88.
Pešca videti, zmaga, 50.
Peščena ura, bolezen in smrt,  61, 85.
Peto poškodovano imeti, vsakemu nesreča,   89, 88.
Peti in veseliti se, žalost, 16.
Petelin, ki jajca nese, slava, čast in sreča, 1; — če jajca znese, bolezen, 35.
Peteline loviti, v prepir priti; — se kavsati videti, pri mnogih zabavah pričujoč biti,  50.
Petelina videti, s visokim grebenom, z neslanimi ljudmi občevati, — lepega videti, pri lepem spolu priljubljen biti, 70.
Petelina peti slišati, čuti nad svojim opravilom, 40.
— 131 -
Petelina mrtvega videti, dolg mir, 6.
Petelina se ruvati videti, razprtija, 30.
P e t e r š i 1 j, notranji mir, 6.
Petje slišati, nesreča, žalost; — ptičev slišati, sreča in veselje, 3, 30.
Peti slišati, od daleč stanujoeih prijateljev in sorodnikov kako sporočilo dobiti, 56; sploh pomeni petje veselje, dobro voljo, potem pa žalost, 12; na polji peti, vesel napredek v življenji, 6; — v kopeli, izguba glasu, 70.
Peti in zaradi tega hvaljen biti, prijatelji in prijateljice te imajo zelo radi, 71.
Peti za denar, brez velikega truda lep denar zaslužiti, 8; peti in zraven še na kak instrument igrati, veliko spretnost si pridobiti, 65; peti in zaradi tega se osmešiti, da se ti drugi posmehu-jejo in žvižgajo, veliko sitnosti doživeti, 20; peti v družbi, čast doseči; — pred knezi in velikaši, rad grajati, 90.
Pijača, varuj se pred hudobnimi sovražniki, 20, 28.
Pijačo imeti, dobro, svoje zdravje ljubiti; — pripravljati, tvoji ti bodo v kratkem zboleli; — iz dobrih korenin narejeno piti, svaritev pred sovražniki, 62.
Pijačo iz dragih dišav narediti, sovražnikov se varovati, 17, 20, 39.
Pijan, vinjen biti vsled pijač, tvoje premoženje bode rastlo; ako si pa pijan, ne da bi bil kaj pil, je hudo znamenje, 7, 79, 81.
Pijan biti, tvoje premoženje se bode povekšalo; — pomeni tudi, da bodeš zopet popolnoma ozdravel, 7, 79, 81.
9*
— 132 —
Pijančevati,  dober vspeh svojega podjetja, 26.
Pijanost, dobro zdravje, 39.
P i h a 1 n i k videti, ogoljufan biti, ljubosumnost, ki je celo opravičena, 67.
Pijavka pomeni skopuha ali oderuha, 3.
Pile dobiti, svarjenje, da bi boljše delal, 19.
Pile v rokah imeti, veliko hrupa in šuma učiniti brez uzroka, 1.9.
Pipa iz morske pene pomeni goljufijo, za tistega pa, kateri kadi, darilo, 5, 8, 72.
Pipo kaditi, veselje, dobiček; — razbiti, mir pred preganjalci, 1, 28, 33.
Pipe za tobak sploh, nespodobno obnašanje, prepir in razprtija, 20.
Pipa za tobak, zdravje, 22; pipo kaditi, nič vredno blago, 89.
Pipo pri sodu videti, dobra letina; — imeti, dobro, 40.
Pisarna, jo videti ali v njej biti, velika izguba, prenehanje plače, 14.
P i s a n k o v dar dobiti, komu povedati, da ga ljubi, 48.
Pisar, se z njim prepirati, v zapletene in zmešane okolščine priti; pisarja za njegovo misel vprašati, v prepire priti; od pisarja ozmerjan biti, hude reči te pričakujejo, 28, 57, 69.
P i s a r n i c a, v njej biti, z dolžniki opraviti imeti, 43.
Pisati narobe, slabo, zvito ravnati; — ako znaš, dobro; lepo pisati, prijazno pohvalo prejeti: — slabo, kaka prošnja se ti bode odbila, 36, 48, 64.
Pisati v sanjah, dijaku dobro, 27, 50, 76.
Pisati pa vendar ne brati znati, svoj namen težko doseči, 30, 37.
Pisalno orodje, nekdo te bode ukanil in po nezvestem izdal; — imeti, kako nevarnost premagati, 24.
— 133 -
P i s e mni ca ali listnica, ko jo imaš ali če jo najdeš, to, kar ti je temno, se ti bode razjasnilo, 3, 8.
P i s m e n i c a sploh,   razkritje  kake skrivnosti,  68.
P i s k e r, glej: posoda.
Pisma prijeti, pravdo dobiti s kom, 41, 55.
Pismo delati, skrb, 8, 85.
Pismo, ako ktero dobiš ali bereš, pomeni, da se ti bodo tvoje želje spolnile; ako ga pišeš, pomeni na nevarnost; ako tujega odpreš, pomeni sitnost; ako prejmeš važna pisma, začeto delo napreduje; ako pismo zapečatiš, pomeni skrivnosti; ako koga vidiš, da pismo bere, bodi previden; ako ga raztrgaš ali ga že vidiš raztrganega, hudobni jeziki; ako ga zažgeš, slabe reči bodeš počenjal, 22, 25, 30.
Pisma, ako jih od tujcev dobiš ali pa na nje pišeš, pomenijo dobra sporočila, veselje, 16, 61.
Pisma ali sploh knjige resnega obsega citati, k časti in modrosti priti, 19.
Pisma, bukve, citati, na tihem kaj premišljevati, 15; iz njih se učiti, k časti priti, 78; — zažgati videti, pričakovano veselje zgubiti, 58; — kupiti, samemu sebi in drugem koristiti; — v knjižnicah videti, kaj nepričakovanega doživeti, 16; lepo ovezane videti, ljubezen do lepe obleke, 57.
Pismo od botra prijeti, berači te bodo nadlegovali, 6.
Pismo od kterega drugega vzeti in razkladati, resnica, 53.
P i š č e t a jesti, otožnost, 53.
— 134 —
Piščalke videti, ktere le tihi glas imajo, revščina, žalost, 41.
P i s k a t i sploh, pomeni slabo obnašanje, prepir, 20.
P i s k a t i slišati, nekdo te bode pred nevarnostjo svaril, 9, 63, 72.
Piščalko, na njo piskati, prepir, zguba, 1.
Pivo, ako je čisto na kupici, pomeni veselje, ako je pa kalno, bolezen in žalost, 42.
Pivo, ako piješ dobro, pomeni trdno zdravje, ako ga razliješ, tvoje blagostanje prenehava, 4.
Piti, iz steklene posode, tvoje skrivnosti se bodo razkrile; — iz lepe posode, oproščenje od kake težave; — iz zlate ali sreberne posode, sreča pri vseh opravkih, 33, 42, 60.
Piti  vino   iz   celo  majhne  posode,   sreča  za vse;
—  kis, prepir in razprtija-v svojej hiši; — mrzlo, dobro vodo, dobro; — olje, bolezen ali ostru-penje; — preveč, vsled hudobij v zaničevanje priti; — toplo vodo, tvoji opravki grejo rakovo pot ali pa bolezen, 73, 42, 17.
Plačati kak račun i. t. d., hitra smrt, 9.
Plačati sploh, uboštvo, 29.
Plačati  pod  90,   dvomljivi vspeh,   čez 90,   sreča
v obrtu, 89, 90. Plačilo prejeti, zguba, 65. Plahte  iz slame plesti  videti,   skrbi imeti zarad
živeža; — iz slame sežgati,   vroča  strast do kake
reči;   —   zelene   videti   in  po njih  hoditi,   sreča
in veselje, 21. P1 a j š,  novi,  ga obleči, prenehanje prejšnjih skrbi,
31; — zgubiti,  v silo priti; — raztrgati,  ločitev;
—  raztrganega nositi,  sočutje vzbuditi; — obleči,
— 135 -
konec velikih skrbi; — komu ga odvzeti videti, osramoten biti; — koga se v njega zavijati videti, hinavščina, 10, 56, 66.
Plamen švigati videti, bogastvo; ako ga pa kdo vgasne, uboštvo, 88.
Planjava ravna, velika, sreča in zabava; — biti na njej, sreča in dobro življenje, 90.
Platno, ga mnogo imeti, blagostanje, 27, 49, 59, 71.
Platno presti, bogastvo in sreča, 88.
Platno beliti, dobro; platno prati, snažnost in čednost, 48.
Plaviti in zraven utoniti, preganjanje in nesreča, ali pa tudi zarad predrznosti kaznovan biti, 80; — skoz deročo reko, predrzne reči doprinašati, 40 ; plavati in na odmenjen kraj priti, veliko željo se izpolniti videti, 33; — in v nevarnost priti, da bi lahko utonil, rešitev iz velike nevarnosti, 62; na hrbtu plaviti, če je voda mirna, svoje reči si svest biti; — s pomočjo plavanja koga rešiti, veliki nevarnosti uiti, 54.
Plavati znati čez vodo, kar želiš, boš težavno dosegel, 51.
Plavati in s hrbtom k dnu iti, posvatiti koga, 80.
Pl6če, z njim zmezevati, tvoj namen ni posebno trden, 53.
Plečetovo kost zrasteno videti, pomeni ljubezen do drugih žen, 23.
Plečetovo kost zdrobljeno imeti ali videti, nesreča in neprilike, 41.
Plečetove kosti, ako so zelo velike, ljubil še bodeš druge žene, 55.
Pleče sploh, darila prejeti; — jesti, pomnoženje družine ali premoženja, 59.
— 136 —
Plemič, zguba, 3.
Plenice, v nje zavit biti, bolezen kake noseče žene, porod sina; ubogim bogastvo, 58, 77.
Ples,   ako si zraven,   pomeni dedšino   in srečo,  3.
Ples, v šemah, pri njem navzoč biti, goljuf bodeš postal, 38.
Plesati v lepi dvorani, veselje, nagnjenje do veselic, 12, 22.
Plesati in pohvaljen biti, prilizovanje rad slišati; — in zraven pasti, prevzetnosti, ponižanje; — z lepo gospo, ljubosumnost; — se s hišniki brez tujih gledalcev, veselje in bogastvo; — na kaki visočini, strah in sila; — na vodi, ladija se bode potopila, med tujci, žalost in britkost, 15, 24, 61, 68.
Ples videti, velike zmote in nemiri, 10.
Plesno bo videti, skrb, 15.
P1 e s t i videti, bogastvo, 28.
P1 e s t i, skrbi neprilike, 47.
Plešast biti, veliko starost doseči, 58, 78.
Plešast biti spredaj, zaničevanje, 58.
Plešast biti na desnej strani, enemu tvojih sorodnikov bo drug škodoval, 37.
Pletilne iglice videti, zaljubiti se,  53.
Plevel, oviri.  19.
Plezati kviško, čast doseči, 41.
Pliskavko v vodi igrati videti, nesreča in neprilike; — na suhem videti, smrt dobrega prijatelja, 50.
Pliskavko videti, veselje, 50.
Ploho, naliv videti, prazno delo in trud; — v ploho priti, srčnost in trdno voljo zgubiti, 56.
Ploščevina (pleh), zdravje, črn, bolezen, 65.
— 137 -
P 1 o t e   videti,   upanje,    da   bodeš   nesrečo   odvrnil, 59. Plot,  pred  njim stati,   ovire,   ki se ti nastavljajo;
—   preskočiti,    odstranitev  ovir;   —   kako  osebo za plotom videti, svaritev pred poslušalci, 55.
Pij uniti na kaj, čast zgubiti, 59, 63.
Pljuvati, to, kar si vžil, nesreča vsake vrste, 8, 18, 54.
P1 u č a. ranjena imeti, nevarnost, ki nam preti; — jesti, bolezen na prsih dobiti, 31.
Plug imeti ali videti, srečen zakon ali kaka druga prijetna zveza, 31.
Plug zlomiti, prenehljaj v obrtu; — z njim orati videti, veliko služabnikov dobiti, 7, 19.
Pobarvati kaj črno, bolezen: — belo, preganjanje; — rudeče, veselje, 4, 58, 74, 81.
Pobotnico dobiti, odpuščenje kakega pregre-ška, 87.
Počesati se, mladim ljudem poroka; — zakonskim čast, 4.
Podedovati, v revščino priti, žalosti, 60.
Podgane videti, nemirne noči pričuti; — veliko prijateljev imeti; — loviti, konec kakega prepira;
—   ubijati,    svojo   hišo   slabih   gostov   oprostiti, 29, 32.
Podkev najti,   neprilikam uiti.   53; — videti,  nepričakovano potovati morati, 55. P o d I a n i e a, sreča, bogastvo, 14, 40. Podlanico belo imeti,   prepire,  neprilike učiniti;
—  videti, razprtija, prepir s slabo ženo, 54. Podoba,  ako jo moliš, žalost;   ako jo zrežeš,  za
učečega  se,   dobro;  za  hudobneže  pomeni  težko ječo,  11, 54, 67.
- 138 -
Podobe, ako jih mnogo vidiš, pomenijo dolgo življenje, 46.
Podobe, ako vidiš lepe, nesreča, nekdo te bode razžalil; ako so podobe slabe, pomenijo srečo in veselje, 7, 9, 90.
Podoba, ako tvojo komu daruješ, pomeni sitnosti in žalost; ako vidiš tvojo podobo trikrat v luni, pomeni pri ženah porod treh deklic, 3.
Podoba, ako jo vidiš od samega sebe, pomeni nestanovitnost; ako vidiš podobe zale, lepe deklice, pomeni, da se bodeš kmalu oženil ali da bodeš lepe otroke dobil, 20, 36, 46.
Podoba, ako ktero nosiš, pa jo razdrobiš, nesreča te čaka; ako vidiš podobo barvati, pomeni, stanovitnost v ljubezni; ako dobiš kako podobo v dar, kaže veliko veselja, 64, 90.
Podobo mrliča videti, mrlič med sorodniki ali znanci, 1.
Podobo poljubiti in častiti, bolečine, 45.
Podobo na steni videti, veselje, 79.
Podobe človeške delati,   tistim ki imajo otroke in
učitelje, dobro, 38. P o d r t i n o starega gradii videti, žalost; — po nji
okoli  plezati,   pogumen   biti  v   vsaki  nevarnosti;
— iz podrtine pasti, škodo trpeti, 17, 20. P o d r t i n e kakega  poslopja videti,  nepričakovana
sreča; — v nje priti  ali se v njih  sprehajati, v
veliko zadrego priti, 90, 10. Podvezek najti,   srečo v ljubezni videti,   33, 68.
Podvezki kažejo na vedno bolehanje, 41.
Podzemeljske hode videti, potovati morati na morji, 90.
— 139 —
Pogačo jesti, nevolja, 68.
Pogodbe s kom skleniti, tvoje okolščine se bodo spremenile, 21.
Pogostiti in nobenega plačila prejeti, smrtna nevarnost, 57.
Pogreb, ako tvojega prijatelja ali kterega med tvojimi sorodniki pokopavajo, pomeni dobro poroko ; ako ga zapoveš, kdor še dosedaj nima otrok, da jih bode dobil; nezakonski se bodo poročili in služabnikom kaže povekšanje njihovega stanu, 61, 39.
Pogreb videti kacega prijatelja, kaže na bolezen ali smrt, ako si pa sam zraven, žalost, 17, 50.
Pogrebno petje, sila, 64.
P o h i š n o opravo imeti ali videti, blagostanje in sreča, 88.
Pohvalo slišati, dobro delo, 1, 19, 37.
Pojedina, hitra zabava, 48.
Pok, vstrašiti se, 87, 2.
Poki a d a ti živini, blagostanje v prihodnjosti; — otroke rediti, skrbi, 51.
Poklekniti, otroka dobiti ali se pa ženiti, 70, 50.
Poklic na dvoboj prejeti, se s sovražnikom spraviti; — komu dati, novo sovraštvo, velike ne-prilike, 24, 65.
Pokopališče videti ali na njem biti, sreča te čaka; — na njem hoditi, smrt kterega izmed družine ali kterega prijatelja; — v kterem zaklenjen biti, ozdravitev nam ljubega bolnika, 7, 21, 25, 70.
— 140 —
Pokopati, ako tebe kdo živega pokoplje, pomeni da prideš v nevarnost; ako si pa mrtev, pomeni dolgo življenje, 14, 21.
Pokošenje lepe, dišeče trave pomeni dobre čase in bogastvo, 11,
Pokositi videti, sreča in blagoslov, 45.
Pokrajino videti lepo, veselo potovanje,  16.
Pokrajine videti, v veseli družbi izlete na kmete delati, 54.
P o k v e k o videti, nesreča in trpljenje; naše želje se ne bodo spolnile, 19.
Pola j sati si kaj, dobro, 81.
Poletje, zabava, veselje, 20; — videti v drugih letnih časih, dobri opravki,  3, 34.
Polica korska, šala, burka, 22.
Polič videti, veselica, pri kateri se pa le malo veselja vidi, 13.
Polje lepo zeleno videti, upanje na dober dobiček; — pusto ležati videti, prenehanje začetega dela; — orat, delavnost; — oropati videti, žalostna prihodnjost, 29, 70.
Polje,  ako je pusto, pomeni neprijeten obisk,  11.
Polje v cvetu, tvoje upanje se ti bode izpolnilo, 46.
Polje, ako je obdeluješ, pomeni velika opravila, 68.
Polje, ako čez njega jezdiš ali hitro tečeš, tedaj bodeš v kratkem kako poročilo dobil, 25.
Polje, ako je od toče in nevihte poškodovano, pomeni slab napredek, 64.
Poljedelca srečati, pomeni srečo, 39, 46.
Poljedelec sploh, 85.
— 141  -
Poljedelstvo pri lepem vremenu pomeni srečo in obilo žetev, 89.
Poljedelstvo, se z njim pečati pri grdem vremeni, pomeni revščino in sitnost, 3.
Poljedelstvo sploh pomeni nedolžno veselje, 2.
Poljubiti, kaka prošnja se ti bode odbila; — poljube prejeti, čast, 25.
Poljubiti ženo, žene te imajo rade, 67.
Poljubiti moža, se od koga posloviti; — videti, žalost; — hoteti pa ne smeti, otožnost; — zemljo, revščina in ponižanje; — roke, sreča v ljubezni in prijateljstvu; — lice, dober vspeh, 13, 17, 23, 42.
Polkovnik, tacega v uniformi videti, čast in slava, 7, 25.
Polže laziti videti, z delovanjem in počenjanjem sveta, nezadovoljen biti, 7; — videti, počasni napredek tega, kar upaš, 33; — brez hišic, preselitev; — slabo zdravje pričakovati; — vsak opravek rad opravljati; — škodo odvrniti, 20, 31.
Pomaranče jesti ali videti, kaj neprijetnega zvedeti, slabo, 24.
Pomaranče imeti ali jesti, skrbi in trpljenje, 17, 70, 80.
Pometati, plačilo, 32.
P o m i 1 o v a t i koga, nesreča, 17.
P o m i r j e, žalostna novica, 50.
P o m 1 a d i ti se, slabo, 39, 59.
Pomoli ali mostovž, ako stojiš na njem, najdel bodeš osebo, ktero ljubiš, 49.
Ponarejalec denarjev, sramota, prepir in siro-maščina, 10, 77.
— 142 -
P o n o č n o čepico na glava, dati, nezakonskim v kratkem zakon; zakonskim, otroci, 22.
P o n o č n e tiče videti, premisli dobro, preden kako delo pričneš, 46.
P o n o č n o kapico na glavo dati, prenehljej v opravkih, 22.
Ponočnega čuvaja videti, truš, ki nastaja vsled ognja te vstraši, 10, 62, 79, 80.
P o n v a za pečenko, ako jo vidiš, dobiš pogumno ženo ali jo pa že imaš, 71.
Pooblastiti koga, pomeni hitro smrt, 24.
Popek, veselje, 6, 26.
Popek (pri človeku), na njem bolečine imeti, nevarnost staršem; — videti, smrt ali revščina in sila staršem, 8.
Poper mleti ali drobiti, nevolja, 5; — jesti, hudobnost, 81; — imeti, huda domišljija, v katero je kdo zabredel, 64.
Poperjevo zelje videti ali dobiti, hudo ibodo s teboj ravnali, 57.
Popis premoženja delati ali videti, v enem kon-kurzu zgubiti,  11.
Popotovati v tujo deželo voljo imeti, nagla smrt, 19.
Porcelan videti ali imeti, blagostanje in zado-voljnost, 9, 39.
Porod, pri srečnem navzoč biti, sreča in veselje; — pri nesrečnem, bolečine in nesreče: — dečka, sreča v opravkih, zadovoljnost; — deklice, hude skušnje, 1, 28.
Porod sina ali hčere, veselje in sreča pri vseh opravkih in poslih; — nesrečen, tvoji nameni se ti ne bodo posrečili, 19.
- 143 -
Porod, zraven biti, veselje in sreča, ktera je tem večja, kolikor več otrok se porodi, posebno, ako so deklice, 37.
Poroditi videti, v silo priti, 1.
Poroko videti, ljubosumnost, nesrečni dnevi; — imeti, se rad veselic vdeleževati: — pri njej biti navzoč, nove sorodnike in znance dobiti, pa tudi v kratkem bolezen, 7, 16, 64.
Poročilo, novost, 59.
Poroštvo, dobro, 44.
Posestvo, lepo imeti, miroljubnost; — kupiti, blagostanje si bodeš pridobil; — prodati, slabo gospodariti; — podedovati, neveste ali ženin postati, 10, 60.
Posestvo dobiti, bogastvo; — obdelovati, veselje do dela, 29.
Posestva, lepa videti, veselo potovanje, 16.
Posodo razbito videti, strah prenehljej v opravkih, 68.
Posodo videti, hišni prepir; — razbiti, prepir in razprtija; — železno imeti, dober zakon ali zadovoljnost, 10, 80.
Posodo za piti ubiti, opominjanja dobiti; - imeti, lepo. oproščenje iz neprijetnih okolščin, 30.
Posode z lepimi cvetlicami imeti, pomnoženo bogastvo; — razdrobiti, prijatelja ali prijateljico zgubiti; — v dar dobiti, priljubljen biti, 5.
Posodico z lepotico rabiti, se na grd način giz-davega pokazati, 64.
Posojilnica, v njo iti, se zmotiti, 4, 6.
Posoditi, komu kaj, nehvaležnost imeti, 6, 43.
Posojilna knjižica, v njej vpisan biti, se dolgočasiti vsled lenobe, 20.
— 144 —
Postavo nage žene videti, sreča, posebno v opravkih, 63.
Postelja, ako ni poravnana, ena tvojih skrivnosti se bode razkrila; ako je pa postelja postlana, pomeni mir in varnost, 36.
Postelja, ako ležiš sam v njej, pomeni nevarnost, 14.
Postelja, ako se v njej ponemariš, te bode huda bolezen obiskala, 50.
Postelja, ako jo kdo odnese, to, kar si komu posodil, bodeš zgubil, 11.
Postelja, ako stopiš iz nje, bolnik bode ozdravel, 10.
Postelja, ako je lepa in ti jo vidiš, pomeni srečo 72.
Postelja, ako je ponemarjena in ti jo vidiš, pomeni prepire, 10.
Postelje na solnci sušiti ali snažiti, kaže na blagostanje v hiši 89.
Postelje, če dežuje na nje, pomenijo zapravlji-vost, 28.
Postiljon, ki hitro jaze in zraven trompeta, prijetna pisma prejeti; — ki s konjem vred pade, neprijetne novice dobiti, 3, 9, 15.
Postojna, na njej sedeti ali plesati, pomeni ubogim bogastvo, bogatim nesrečo, 51.
Postojna, ako pade iz zraka, pomeni se bližajočo smrt, 47.
Postojna, ako v zraku mirno visi, pomeni bogastvo, srečo v ljubezni in napredek, 80.
Postojno imeti, svoj namen doseči, 50.
Postojno leteti videti, pomeni srečo v kupčiji in obrtniji, 80.
— 145 —
Postojna, ako ti stoji na glavi, smrt, 51.
Postojna,  ako jo porodiš,   pomeni porod otroka, kteri bode velik, mogočen in bogat, 80.
Postojna,   ako   na   njo   stopiš,   pomeni   ubogim srečo, bogatim nesrečo, 51.
Postojno govoriti slišati, čast, 19.
Postojna,  ako  visoko v zrak leti,   pomeni   zaničevanje, posmeh in smešnost, 87, 15.
Postojna,   ki ima mlade,   v  kratkem porod deklice, 51. Postrvi v čistem potoku ali ribniku videti, sreča;
—  loviti,    dobiček,   posebno   pa   v   loteriji,   14, 24, 31.
Posvariti koga,  predrzen in nepreviden biti; — posvarjen biti, kaznovan biti, 69.
Posušeno grozdjiče jesti ali videti, neomahljivost, v svojem mišljenji, 85.
Pošast videti, sreča in veselje,  2.
Pošasti videti več, nesreča, uboštvo, 43.
Pošast  videti   črno,    goljufija,   skušnjava,   sleparija, 77. Pošast videti belo, velik dež, 83.
Pošast strašno videti,  nevarnosti,   ktere nam pretijo, 33. Poštni voz videti,  v kratkem potovati morati, 79.
Pošta, bolnim dobro, zdravim neprijetno, 33.
Poštupati svojo glavo,   kako hudobijo skrivati;
—  druge, pri kaki hudobiji pomagati,  54.
Pot,   na lepem biti,   sreča in veselje; — po njem hoditi, ki je ozek, žalost, bolest, 8, 27.
10
— 146 —
Pot dolg, z lepimi hišami videti, vsled kake prijetne novice iznenaden biti; — z veliko ljudmi videti, pridnost v delu, 23, 77.
Potiti se, bolezen, 40.
Potni list, o njem sanjati, zarad drugih pred sodnijo priti, 20, 39.
Potočnica, žalosten prepir, 14.
Potok, ako teče v tvojo hišo, pomeni pomnoženje premoženja, 9.
Potok, ako je zelo deroč in poln, pomeni povek-šanje, pa tudi hitro pomanjšanje dobička, 27.
Potok, ki je poln dobre, hladne vode, pomeni bogastvo in srečo, 40.
Potok, ki je kalen in teče v tvojo hišo, pomeni žalost, bolezen in škodo, ktero ogenj pro-uzroči, 16.
Potok, ako vidiš v njem kri teči, pomeni slabo kri in bolezen v njej, 5..
Potok, ako je izsušen, pomeni uboštvo in smrt, tudi pomanjkanje, 6, 48.
Potok videti, ki je poln kalne vode, pomeni izda-jalstvo, 41.
Potok, ako je globok, pomeni nevarnost, 85.
Potok poln rib, dedšina, 38.
Potok bister, obilno dobrega, 58.
P o t o n i k a (cvetlica), sreča v ljubezni, 34.
Potop, sila, 90.
Potrebo -svojo opravljati v pričo drugih ljudi, veliko ponižanje, 7.
Potres občutiti, nestanovitnost, svarilo pred zabavami, 93.
Potres, nevarnost in zguba, 23, 66, 90.
Potres videti ali slišati, prememba, 5.
— 147 —
Potovati, sitnosti čuti, 38.
Potovati peš, odložitev kake važne stvari; — z mečem oborožen, v zakon stopiti; — na vozu, stanovitna sreča; — v družbi, hudi jeziki, 16, 78.
Potovati hoteti, smrt; — izseliti se v Ameriko, zguba, strašna nesreča, 4, 69.
Potovanje, potovati, veliko premisliti morati, 18.
Povekševalno steklo; skoz njega gledati, ne glej na smet svojega bližnjega, ampak na bruno v svojem očesu, 46.
Povodenj, nesreča; zguba pri svojih opravkih, 63, 82.
P o v o d n j i se umakniti, kar se bojiš, se ne bo zgodilo, 57.
Povoje, z njimi se roke obvezati, pomeni bolezen, 58.
Povoj si okoli noge dati, pomeni tiho ljubezen, 32.
Povoj, ako ga odvežeš, pomeni da bodeš tvoje nagnjenje uničil, 39.
Povoj sploh, ljubezen; 27.
Povrhnjo suknjo obleci, se prehladiti; jo sleči, prizadevati si, se v dobrem svitu pokazati, 61.
Povrhnja   suknja   sploh,    svojo   sramoto   skriti
•   hoteti, 47.
Povžitnina, glej: dac.
Pozdraviti znance, dobro, 42.
Pozdraviti prijatelje ali sorodnike, 48.
Pozdraviti ljubico, sreča v ljubezni, 84.
Pozdrav prejeti, slabo, 89.
Pozlačene reči nositi, čast in dobiček, 78.
Požar, sreča, 35.
•   10*
- 148 —
Požar videti, velik, svoje ljubiti, 5.
Požar vgasniti, kako reč prenehati, 21; v njega pasti, velika škoda, 47.
Požar gasiti videti, bolnim smrt, 47; zdravim dobro, 48.
Prašiče rediti, varuj se pred goljufi in sleparji, 4.
Pravdati se s kom, se z mogočnim sovražnikom spraviti, 44.
Pravde, tvoje prijateljstvo bo vedno trpelo, 9, 30, 24, 40.
Pravdnik (advokat), ako imaš z njim kaj opraviti, pomeni skrbi in silo, 2, 21, 41, 79.
Pravice braniti, čast doseči, 41.
P r e č u t i celo noč v veseli družbi, sreča in veselje, 9.
P r e č u t i v spanji, skrb in preganjanje, 44.
Predi v o videti, lepa hišna shranljivost, 16, SO.
Predi v o presti v tanke niti, dobro živeti, 9.
Predpasnik imeti, podvreči koga, pod svojo oblast ga spraviti, ga trpinčiti; — si privezati lepega, darila prejeti; — prati, snažnost; — krpati, shranljiv, varčen biti ali postati; — najti, dobrega gospodarja dobiti; — svilenega imeti, veliko -premoženje si pridobiti; — zgubiti, malo paziti na svoje reči in stvari, 26, 67.
Predstojnico kake slabe hiše videti, mir, varnost, 64.
Pregled imeti ali videti pri sebi, pomanjkanje, žalost in bolezen, tudi ljubezen do svita in blišča, 10, 81.
Pregnati koga drugega, tvoje stauje se ti bode shujšalo, 29; pregnan biti, prememba v svojih okolščinah, 19.
- 149 —
Pregnanstvo, sam v pregnanstvo iti, odstra-njenje, vseh neprilik in sreča, 80.
Pregnanstvo, koga druzega v pregnanstvo iti videti, solze sitnosti, 3.
Pregrajena spalnica, ako je neporočena oseba v njej, pomeni poroko, poročenim pa sitnosti in nadloge, 3, 32.
Pregrinjalo, se za njim skriti, nekaj biti hoteti, kar je proti resnici, 59.
Pregrinjalo prezračiti, si zaradi radovednosti škodovati, 41.
Preiskava, biti v preiskavi, rešenje svoje nedolžnosti, 71.
Preiskovalec, z njim kaj opraviti imeti, muke prestati, 65.
Preiskovan biti, neprijetni stroški, 46, 79.
Preiskava, katero ima zdravnik, korist; — katero ima kdo drugi, škoda, 16, 49.
Preiskavati, neprijeten prepir začeti, 9.
Prejo vkup zviti, skop biti, 32; — razviti, k zapravljivosti nagnjen biti, 77; — zavozljati, ljubeče dražiti, 90; — razvozlati, dvombe rešiti, 18.
Prejo videti ali imeti, skrivni nameni proti nam, 49.
P r e j e d imeti, drugega napasti; — pri drugem videti, veselje in tolažba, 80.
P r e 1 u k a, po njej se ozirati, v hude okolščine priti, 39.
Premostiti videti deročo reko, sreča v tvojih opravkih,  8.
Prenočiti, se z dragimi prijatelji ali prijateljicami sniti; — prenočišče najti, mir in zado-voljnost, 3, 36, 46.
— 150 —
Prepad, ako v njega padeš, pomeni sramoto, škodo, veliko nevarnost in škodo po ognji, 68, 85.
Prepad, brezdno, v njega pasti, hudo znamenje; — v njega priti, pa ven ne znati, vsled slabih družb na slaba pota zabresti; — v njem volka videti, hudega sovražnika premagati, 36.
Prepirati se, nemir in bolezen, 10.
Prepiri med moškimi in ženskimi osebami, se zaljubiti, 35.
Prepiri med moškimi osebami, ljubosumen biti, 84.
Prepiri med ženskimi osebami, neprilike in velike sitnosti, 72.
Prepirati se, je sploh dobro, 35, 29, 66.
Prepirati, posneti, pomeni sramoto,   1, 17.
Preproge (tepihe) videti, nekdo te bode ukanil in osleparil; — delati, veselje, dobro; — goreti videti, nevarnost za gospodarja, 24, 81.
Prerokovati, skrivnost imeti, tuje skrbi, 7.
Pre rok o vat i videti, težke skrbi, 8,21; — sam, se veliko koristnega naučiti, 7, 6.
Presejevati, kako številko videti, 19.
Presti, mladim sreča v ljubezni, 5, 55.
Presti predivo ali svilo, dobro gospodinjo imeti ali dobiti, 27; — videti, dobro napredovanje v obrtu, 47; — pridnost in marljivost, denar dobiti, 66; — po noči, vse dobro, premaganje kakega sovražnika, 23.
Prešeštvo, skušnjavo premagati; — zmaga čez svoje sovražnike; prešeštvu služiti, sramota, prepir, trpljenje, 10, 26.
— 151 —
Prešita divjega videti, v straneh biti; — streljati, rešitev; — videti hudega, strašnega sovražnika imeti, 17.
P r e š i c e k, žalost, bolečina, 22.
Prešita videti, laž, ponižanje, bolezen, 77.
Prešit, te te vgrizne, škoda na životu, 50.
Prešit, te ga imaš, zdravje, 42.
Prešit, veliki, ljudem na jeziku biti, 57.
Prevrniti se z vozom, kupcem in bogatinom slabo, 87.
Prevleko za posteljo kupiti, kmalu se bodeš oženil, 13.
Pridigo slišati, bogaboječnost, 17.
Pridigovati sam, svoje k pobožnosti napelja-vati, 23.
Pridigarje videti, v kratkem bodeš zbolel; — pri mrtvem tloveku videti, dedšina, 4, 15, 68.
Prijatelji,   z njimi se smejati,   ločitev od njih;
—  umreti videti,   nepričakovane   novice; — sprejeti, v časti biti,  18, 33, 36.
Prijateljico imeti, veliko kesanje, 79.
Prijateljstvo, žalost, 7, 18.
Priklanjati se videti, zguba, 70.
Priklanjati videti, ponižanje, 70.
Prilepiti, prijateljstvo,  28.
Prilizovati se na pravem kraji, skrbi se oprostiti ; in te te kdo vidi, kriva zatožba; — za plotom,   ponižnost;   —  pred  ljudmi,   vsem dobro;
—  v cerkvi, kazen od neba, 4, 69, 37, 87. Prilizovati se komu,   vsled potrpežljivosti svojo
srečo najti; — le malo časa v časti biti, 11. Prilizovalce   poslušati,    samega   sebe   goljufati, 28.
— 152 -
P rima ž videti ali ga delati, v vseh opravkih srečo imeti, 67.
Priprave za boj videti, slabo znamenje, 54.
Priseči ali priseči slišati, žalost, huda sporočila, 50.
Prisego delati ali delati videti, pravde imeti, 28, 29; prisego oddati, da bi nedolžnost rešil, nepričakovana dedšina, 75.
Pristanišče   (luko)  zagledati,   dobra  sporočila;
—  morska pristanišče videti   ali  v  njem biti, vesele novice, 9, 41.
Pritisk občutiti, bolezen 26.
Pritok videti,   s svojimi znanci  ali  svojimi prijatelji se spreti, 89. Privo j skovati si kaj, čast in slavo doseči,   19.
P r i ž n i c o  videti  ali  na  njo  iti,   občno pohvaljen
biti, 12, 48. Prodaj al ni ca polna vina, prepir, 14, 17, 73.
Prodajalnico zgoreti videti, zguba, 11.
Proso ali rajž jesti, dobro gospodarstvo; — stati videti, veliko gospodarstvo,  69.
Prostega zidarja spoznati ali videti, si dobrotnike pridobiti, 24.
Prostor okoli cerkve, na njem biti, sreča; — po njem hoditi, smrt kakega iz družine ali kte-rega prijatelja; — v zaprtem biti, ozdravitev bolnika, kterega imamo radi, 7. 21, 25, 70.
Prošnja,  uboštvo; — odbiti jo komu, sreča, 18;
—  spolniti, nesreča, 21.
P r o t i n imeti, mladim veliki strah, starim nadloge, žalost, 45.
- 153 -
Prsi lepe kake žene videti, nadaljevanje v ljubezni, 2.
Prsi imeti z dlakami zaraščene, čast in premoženje doseči; — prav široke, visoka starost, zdravje — razgaliti, sramožljivost zgubiti; — videti iz dlakami poraščene, velika sreča v ljubezni. Ako se pa to kaki ženi sanja, pomeni smrt moža; — na katerih dojenček leži, veselje v zakonu, 71, 77, 80.
Prsi z ranami pokrite imeti, mladini dobro, starimi slabo; — ako ti jih prijatelj prebode, pri mladih ljudeh stanovitnost v prijateljstvu, pri starcih pa žalostne novosti, 17.
Prsi videti, kolikor jih vidiš, tolikrat bodeš pre-šeštoval, 2, 63.
Prsi z mlekom napolnjene, pri nezakonskih hitri porod, 66; pri starih, bogastvo in dobiček za otroke ali dediče, 78.
Prsi ovenele videti, uboštvo in sironiaščina ali smrt otrok, 47; — ranjene videti, neplodovitost ali smrt otrok, 47; — bolečine v njih imeti, nevarna bolezen, 49; — ako misli mož, da nima ženske, otroci se ne bodo obnesli, 44.
P r s n i k železen videti, častna mesta doseči, 77.
Prstan izgubiti ali komu darovati, trpljenje, bole-hanje, 27, 47.
Prstan prejeti, zlat, čast doseči; — vzeti, v varnosti biti, 9.
Prstan sploh, ljubezen, 76; — v dar dobiti, mir, zadovoljnost, 15; - zdrobljen, prepir in vsled tega ločitev za večnost, 75; — iz zlata in dragega   kamena   videti,    poroka   ali   krst,    sreča,
— 154 —
6; — kupiti,   se zaljubiti, 5;   — na  prst  natakniti, se zaročiti, 89. Prstan darovati,   ženin   ali  nevesta  postati,   34;
—   zgubiti, ločitev po zaročitvi, 89; — najti, veliko srečo imeti, 3; — železnega imeti, trdo, hudo delo, 6.
Prstani, več jih videti, hitro delo, 57.
Prstan prijeti, zvesta ljubezen, 71; — razdrobiti, ločitev, 69.
Prsteno posodo videti, smrt, 5; — za njo prijeti, dobre opravke imeti, 29; — videti s cvetlicami opleteno, vsled smrti podedovati koga, 71.
P r t i č, rjuha, huda bolezen, 70, 79.
Pšenico videti ali imeti, zaradi pridnosti in marljivosti dobiček imeti, 27.
P š e n i č n i klas, dobro, 51.
Pšenice obilo imeti, skrbi, 7.
Pšenico zeleno videti, uren opravek, 41.
Ptiče samotne videti, žalost, 68.
Ptiče v zraku leteti videti, žalost, skrb; — sam nad njimi leteti, prijateljstvo in ljubezen, 22.
Ptiče videti brez perja, žalost, skrb, 15; njim peruti   odvzeti   videti,    izguba   svoje   sreče,   63;
—  loviti, prav velika sreča, dobiček, 37; — izgubiti, sramota, škoda; — proti njim se bojevati videti, izguba, sramota, 6.
Ptiče  leteti videti,   hiter napredek  tega,   kar   si
začel opravljati, 12, 39, 44. Ptiče  na drevji sedeti videti,   vesela   družba, 38;
—   imeti v kletkah, druge ukaniti; — z lepim perjem videti, prevzeten postati; — ubiti, zguba, škoda, 30, 38, 52.
— 155 —
Ptiče videti,   ki  se prepirajo,   v  skušnjave priti;
—  ki proti sanjajočemu letijo, škoda, 47, 49. Ptičja gnjezda najti,   veliko  veselje  doživeti; —
iz njih jajca vzeti, hišni prepir; — z mladiči vred vzeti, veliko skrbi komu pripravljati, 22.
Puh, skrbi in trpljenje, 43, 88.
P u n č i c e jesti, se hudo motiti, 89.
Purani pomenijo prijateljem ali sorodnikom blaznost, 11, 56.
Puste videti,   pomeni slabo  leto za vinograde, 41.
P u š a dobra pa zlomljena, škoda, 78.   -
Puša stoječa, poštena reč, 41.
Puščava, v njej biti, svojo ljubezen do ljudi zgubiti, 14, 90.
Puščavnika videti,   s prilizovalci opraviti imeti;
—  biti, ud kakih družeb biti, 37. Puščava, skoz njo potovati, velika sila, 3, 13.
P u š i c a, z njo streljati, samega sebe v nesrečo spraviti, 19; od nje zadet biti, tvoji sovražniki te bodo premagali, 33.
Pušice videti, razprtija; zaljubiti se; — z njimi streljati, komu povedati, da ga ljubi, 67.
Puška,   z njo streljati,   lahkomiseln  postati,   58;
—  jo videti,  dobra volja, 39; — dobiti,  čast, 17.
Puška, z njo streljati, prazna uganja, sitnosti, 81.
Puško lepo videti, se zaljubiti; — nositi, veselje do lova imeti; — vstreliti z njo, v veliko zadrego priti; — z njo na lov iti, nezvestoba, 36, 63.
Pušpan, navadne potrebe, 63. P u ž a,    mladini   zabava;     odraslim,    nejevoljnost; starim kesanje ali žalost, 50.
— 156 —
R.
R a b e 1 j n a videti, pregnanstvo, 66.
Rabina (judovskega župnika) videti ali z njim govoriti, sreča, 33, 35.
Race videti, lepe, veliko čast doseči; — plavati videti, hude jezike premagati; — loviti in vlo-viti, podjetje se ti bode posrečilo; — vjeti hoteti, zguba, 3, 37, 67, 81.
Raco jesti, čast, opravljivim in jezičnim, sramota, 9.
R a č u n i t i, ne da bi kaj izračunu1, obtožba goljufija, prazen trud; — novosti slišati, 3.
Raj videti, v zadovoljnosti živeti; ■— v njem biti, z ljubo stvarjo se zavezati, jabolka, 67.
Raj sploh, veliko veselja, 79.
R a j t a t i, glej: računiti.
Raj ž jesti, tvoje premoženje se bode pomnožilo, 27.
Raka rudečega iz luknje izvleči, slabo delo, 48.
Rakova hoja, sreča, 75.
R a k e v videti z mrtvim truplom, hitra smrt; — prazno, hitro ozdravitev bolnika, ki nam je drag, 77,  17.
Rake v mrtvaška, goljufija, 12.
Rama, ako je odsekana ali odvzeta, na desnej strani, kaže na smrt kakega moža med tvojimi prijatelji ali sorodniki; ako je pa na levej strani, kaže na smrt kake žene, 13.
Rama, ako imaš veliko, pomeni delo, ako je pa majhna, bodeš ubožal, 6, 48.
Rame, jih mnogo videti, ki so ranjene, žalost.
— 157 —
Ramena kost, izraščena, pomeni, da ljubiš tuje žene, 23.
Ramena kost zlomljena,   nesreča in neprilike,   41.
R a m e n e kosti, ako so prav velike, ljubil bodeš vse druge žene,  55.
Ramo meziti, v tvojem namenu nisi posebno trden, 53; ako se komu odsekajo, bolezen, sitnosti in zapor,  10, 71.
Rame prav visoke imeti, močen in čvrst biti; — pomenijo toliko, ko bedra; — oteke imeti, sitnosti imeti z hišnimi, 35.
Rane obvezavati, z nehvaležnostjo za dobra dela plačan biti; — dobiti, zvite sovražnike imeti; — na roki imeti, dolgovi, 38, 83.
Rane na rami, veliko dolgov, 66.
Rane na vratu,   zavoljo sreče so  ti nevošljivi,   18.
Rano dobiti, ozmerjan biti, 29.
Ranjenega se videti, prav priljubljen biti, 75.
R a p i r, top meč, z njim se bojevati, razprtija, ktera se pa lahko kmalu odpravi, 36.
Rapir imeti, čast doživeti, glej tudi meč; — lepega, gladkega dobiti, gospodstvo čez druge doseči ; — zgubiti, dosedanjo čast zgubiti; —• se z njim braniti, svojo pravico braniti, 6, 20, 36, 71,' 78.
R a p i r zlomiti, slabo znamenje, 89; v dar dobiti z lepim držalom, velika častna mesta doseči, 37; videti žarečega na nebu, kazen, 31; in meč naenkrat videti, pogumnost, 36.
Rastline, še celo mlade zalivati, dobra odgoja otrok; — jesti. slabo, konec velike nesreče, 87, 90.
— 158 -
Razgaliti se, sramota, 15, 52.
Razkladava ali razkladavko sanj za dober svet prašati, ukanjen biti, 2.
Razpelo s cvetlicami okinčano videti, hišna sreča, nezakonskim v kratkem poroka; — videti zvrnjeno, zabranitev prevzetnih upanj, na glavi videti, hudi jeziki; — stati videti, sreča in veselje; — nositi videti, žalost in nesreča, 4, 9, 39, 90.
R a z p o r med prijatelji, škoda, zguba, 5; med ljubečimi, se dobro poročiti, 52.
Razpor med možni in ženami, se zaljubiti, 35.
R a z p o r med možmi,   ljubosumen postati, 48.
Razpor med ženami, neprilike in velike sitnosti, 72.
Raztopiti, veselje, 41, 62.
Razžaljen biti, pomeni, da se ti bodo dobrote in prijateljstvo izkazalo, 51, 63.
Raženj sukati, drugi te tlačijo, 23.
Razen j videti, korist in dobiček čakata na te, 78.
Rebra, človeška, veliko nesreče, 21, 47.
Rebro videti ali imeti, močno in veliko, sreča v zakonu, 8.
Rebra zlomljena,  bolna i. t. d.,  zakonski prepiri;
—  močna, otroke dobiti, 7.
R e d k e v lupiti, zasramovan biti, 19, 3. Redovnica postati, nezvestoba ljubimca, 19. Redovnice peti slišati,   malo pripadencev imeti;
—  z   njo  govoriti,   v drug  stan  priti; — delati videti, važne reči se bodo vršile, 3, 49.
Redovnice videti, s pobožnim človekom se se-zaniti, 20, 70.
— 159 —
Redovniški samostan videti, hude misli dobiti, 25.
Regij a ti slišati, dobro sporočilo, 8.
Reko čisto in bistro videti, čiste namene imetij kalno in nemirno videti,   hudobne  misli imeti, 20,
Reko močno šumeti slišati, kletvice slišati, 9.
Reka, čez njo plavati, nevarne nasprotnike premagati; — v njo pasti, nesreča in velike sitnosti, 40.
Reko, čez skalo hrumeti videti, eden iz družine bode nesrečen, 23.
Reko izstopiti videti, prenehanje svojega namena, 36, 70.
Reko čisto in mirno videti, dobro znamenje, 90.
Reka, ktero čisto in mirno čez našo izbo teče, pomeni visok obisk ali dobiček; ako je pa kalna, nesreča in prepir, 54, 78.
Reka, ki iz izbe teče, nevarna ljubezen, 49.
Reko videti, ki je deroča, slab napredek v svojih opravkih, 75.
Reka, v njej se utopiti, slabost, 6; skoz njo iti se iz nevarnosti rešiti; — se v njej kopati, delo dobiti, 2, 54.
Reka, v njo skočiti, preganjan biti; — po njej hoditi, premaganje vseh ovir, 89. 90.
Reko šumečo in hrumečo videti ali slišati, trdo-srčne sodnike imeti, 23.
Reka, v njej sem in tja tavati, siromaščina in žalost, 87.
Rep videti, razžaljen biti; — dolg, konjski, pomoč, ki jo prejmeš od prijatelja; — kratek, konjski, tvoji prijatelji ti ne morejo pomagati, 30.
— 160 -
Repo videti ali jesti, sreča v družini; sreča v ljubezni ; —lupiti videti, zasmehovan biti, 37, 80.
Repo jesti, prazno delo opravljati; — z polja domov spravljati,   dober gospodar  biti ali postati;
—   razrezati, kriv biti kake ločitve; — živini pokladati, dobre opravke vršiti, 28.
R e p a t i c e (zvezde) videti, drag čas, 4.
R e p a t i c e videti,   z   dolgimi  repi,   nepričakovane
novice dobiti, 7, 17. R e p i n e c videti,   sitneži ti ne  dajo miru,   85; —
jesti, slabo življenje, 44. Repno polje videti,   veliko  veselja doživeti,   zado-
voljnost, 1. Rešeto   videti,   kaka   prošnja   se   ti   bode   odbila;
—  imeti in kaj presejati, slabše od boljšega ločiti znati; — delati videti, nevarnih reči se veseliti; — celo tankega videti, lepe reči izdelovati;
—   kupiti, nesreča v zakonu; — z njim vodo zajemati, nepremišljena, ničvredna podjetja, 4, 10, 22, 27.
Rešiti  koga,   blagoslov   pri opravkih,   13, 33, 39.
Revnega se videti, sramota, 71.
Revščina pomeni veliko veselje, 4.
Reven biti, skrbi polni dnevi, 56.
Revščino veliko videti, zaničevanje; — komu pripravljati videti, dolgovi, 69.
Rezanci, obisk prilizunov, 21, 44.
R e z v o ali druge zelene rastline jesti ali videti, težave pri vsakem opravku, 28.
Rež, rž, žeti, dobiček, 74.
Rež videti, veliko, bogastvo, obilnost; — malo, uboštvo, pomanjkovanje; — v cvetji, sreča, dobiček, zadovoljnost, 46, 90.
- 161 —
Rež videti ali imeti, vsled pridnosti in potrpežljivosti dobiček imeti, 27.
Ribo veliko videti, prazno prizadevanje, 23.
Ribe loviti v jezeru, nemarnost,  19, 32.
Ribe majhne jesti ali videti, hitra smrt, 1, 8, 19.
Ribe pečene jesti, blagostanje doseči; — v dar dobiti, čast, katera pa le na videz velja, 81.
Ribe mrtve videti, hudi jeziki; — zboleti videti, sitne reči doživeti; — kupiti, prepirati se začeti; — poroditi, nemim smrt, 44, 54.
Ribe videti grde in različno barvane, strup, pregnanstvo, bolezen, 18.
Ribe pri sebi imeti, ako si nag, bolezen in velike nadloge, 5.
Ribe videti, zelo velike, sreča, 23.
Ribe loviti, ukanjen biti, 5.
Ribe morske videti, ustrašiti se, 8.
Ribo vjeti, moč, 57.
Riba, v nji biti, slepa sreča, 38.
Riba, ki se joka, prazno prizadevanje, 90.
Ribjo juho jesti, bolehnost, 64.
Ribjo kupčijo videti ali se sam z njo pečati, nečisto veselje, 87.
Ribnik, ki je kalen, pomeni bolečine, 7, 16; M je miren in čist, mir, 77.
Ribnik videti, neveste ne dobiti,  18.
Risa vstreliti, zvitega človeka ogoljufati; — videti zvitega človeka spoznati, 51.
Risa vloviti, zmaga čez sovražnike, 15.
Risati  ali  risati videti,   čast in slavo doseči,   15.
Risanja lepa videti, veliko prijetnega slišati in doživeti, 12.
ll
— 162 -
R i ž a (jarek),   čez njo  skočiti,   drugi   te  bodo  izdali, 75. Rjovenje, tulenje živine, hudo sporočilo, 41.
R u j o v e t i slišati leva, strah in trepet, 42.
Roditi se, možu zguba svoje žene; ubogim dobro, obrtnikom in služabnikom slabo; potujočim vrnitev v drago domovino, 14.
Roditi videti, v sile in stiske priti, 1.
Roditi, smrt dobrega prijatelja, 2, 64, 89, 90.
Rog sukati, iz slabih okolščin si pomagati; — kozla, z njim bosti videti, zelo prazen strah; — od jelena ga dobiti, konec kakega prepira na prizadevanje kake tretje osebe,   7, 46, 90.
Rog, če ti na glavi raste, smrtna bolezen, 61.
Rog zgubiti, slabo, 67.
Rogača videti, dobiček, 33.
R o g a t o živino videti, ni posebno dobro, 89.
R o g a t o živino imeti, dobro gospodarstvo, 90.
Rogove imeti, ukanjen biti; — volovske imeti, huda, težka smrt, 27.
Rog, gozdni, nanj tuliti, nemir, sitnosti, nepri-like, 39, 90
Roj čebel, ogenj, 37.
Roj čebel,   če  te pikajo,   varuj  se sovražnikov, 43.
Roj čebel videti, bolezen, 36.
Roka, ako je odsekana ali odvzeta, na pravej strani, umrl bo mož iz tvojih prijateljev ali sorodnikov; — ako je pa na le vej strani, žena bo umrla, 13.
Roka, ako imaš veliko, pomeni delo; ako imaš majhno, bodeš ubožal, 6, 48.
- 163  —
Rokave prav široke imeti,   veliko znancev imeti;
—   zgubiti,   rakova  pot  pri   svojih  opravkih;   — parati videti, razprtije, 15, 16.
Rokavi dolgi,   čast,   25;  — kratki,  sramota, 37;
—  ozki,   veselje, 61; — široki in veliki,  jeza in sitnost, 78, 89.
Rokavice imeti, veselje, ples; — zgubiti, prepir in razprtija,  62.
Rokavice na rokah imeti, sreča in čast,   31, 84.
Roke, veliko jih videti, neprilike in sitnosti, žalost; ako ima kdo odsekane, bolezen sitnosti in ječa, 10, 71.
Roke, ako suhe postajajo ali ako se zlomijo, tistim, ki imajo kako službo, splošna nesreča, tistim, ki nimajo službe, sitnosti v družini, bolezen in trpljenje; pri ženi: udova bode postala ali se bode pa od svojega moža ločila, 25, 38, 64.
Roke, ako jih vidiš ali jih imaš umazane, kaže sitnost in bolezen; ako so otekle, pomenijo bogastvo prijatelju ali sorodniku, 70.
Roke, ako imaš čvrste in močne, kažejo srečo, konec vsake revščine in tvoje premoženje se bode pomnožilo, 9.
Roke razprostrte pomenijo milost in dobrotnost, 16, 61.
Roke, obraščene z dlakami, pomenijo pomnože-vanje tvojega premoženja, 42.
Roke nečiste, šum, 66.
Roke z mrzlo vodo umivati, veselje, 7.
Roke zgubiti, desna pomeni očeta,   leva mater, 30.
Roke si pogledovati, trpljenje, revščina: odrezane, posušene ali  zažgane,   nesreča,   nezvestoba svojih
n*
— 164 —
najboljših prijateljev ali služabnikov; — lepe in močne imeti ali videti, konec kakega dobrega opravka, 12. Roke prav majhne, nezvestobo prijateljev ali služabnikov; — zaraščene, nesreča, premoženje, čast; — zgubiti obe, velika nesreča; — levo, smrt matere;   desno, smrt   očeta,   20, 23, 30, 37.
Roke umivati videti ali si jih sam umivati, čast doseči; — ranjene videti obe, škodo imeti, 13; ki pa zopet ozdravijo, bogaboječ biti, 36, 49.
Roke otekle in črne imeti, nestrpljivost, 66.
Roko svojo veliko videti, prepir, 58.
Roko svojo majhno videti, veselje, 68.
Roko zažgati, zavidežni; — pred oči držati, komu kaj spregledati morati; — umazane, grde imeti, se slabim se pečati, zaničevanje, 3.
Romar biti, trdovratnost, 90; videti ga, novice iz daljnih dežel prejeti, dobro, 35.
Roparji, njim v pest pasti, kaj zelo dragega zgubiti; ako te ubijejo, dedšina te bode všla, 24, 26, 74.
Rožo na kapi videti ali nositi, ljubezen, 19.
Rože, ako si z njimi okinčan, tvoje veselje ne bode dolgo trpelo, 12.
Rože, ako vidiš lepe, veliko veselja v svojem življenji imeti; ako dobiš rože v dar, pošteno življenje, 40.
Rože, ako jih sadiš, bodeš dobro delo opravil; ako jih nabiraš in vkup vezeš, kmalu se bodeš poročil, 49.
Rože, ako jih imaš in ti dišijo, pomenijo spomladi in poleti veselje in srečo; v jeseni:; in v zimi žalost, in če so rudeče, smrt, 84, 85.
— 165 —
Rože trgati, kaže na dobiček; ako jih se silo trgaš, zametuješ svojo srečo; ako rože trosiš, kaže na nemarnost, 7, 17.
Rože lepo cveteče, veselje in zabava, 30; — zelo rudeče, veselje, zadovoljnost, 40; — videti, veliko prijateljev imeti, 60; — zlomiti, ljubici priljubljen biti, 19; — v dar dobiti,  v dobrem spominu biti;
—  ovenele videti,   nestanovitna ljubezen,   nesreča;
—  vtopiti, ponižnost in dobro obnašanje,   60,  90. Rožni šopek delati, bližnja zveza, 51.
Rožni grm z mnogimi cvetlicami videti, pomno-žitev družine; — se pičiti na njem, zarad nepo-rednih reči kaznovan biti, 80.
Rožni popki, lepe videti, kako ljubo reč najti ali imeti, 60.
Rožno zelje dihati, žalost, žalostni, nesrečni časi, 1.
Rožmarin,   na dobrem glasu biti;  veselje imeti,
—  vohati, žalost in revščina, 63. Rudarji, delajoči, nesreče, 31.
Rudarja videti, neprijeten obisk, sitnosti, 6, 29, 50.
Rudeče trake videti, v prepir priti; — trake nositi, k poroki priti, 51.
R u d e č o brado videti, se z judom seznaniti; — tašice rediti, dobiček zgubiti; manjši dobiček imeti, kakor kdo drugi,  6.
R u d e č a barva ali sploh kri, ako spečemu teče, škodo boš trpel; ako jo pljuvaš čisto, pomeni bolezen; ako jo pljuvaš gosto, pomeni trpljenje in bolezen; ako jo nabiraš, je dobro za te, 9, 18.
R u d e č a barva, kri, ako komu drugemu teče, razprtija; ako je veliko teče, bogastvo;  ako jo piješ,
— 166 -
je dobro  za te;   rudečo   barvo  na  zemljo  padati
videti, je dobro za te, 1, 31, 70. Rudeča barva,   ako vidiš  lepo in  čisto,   veselje;
ako je kalna, pomeni bolezen, 7, 73. Rudeča barva, ako jo vidiš na živini, tvoji opravki
vrlo napredujejo ;   ako sebe vidiš z  rudečo barvo
namazanega,   nekdo te bode ranil;   ako se kopaš
v njej,   tvoje  premoženje  bodeš  zgubil   ali   otrok
ti bode umrl, 11. Rudnik,   ako   kterega   vidiš,   tvoje   premoženje
raste, 70. Rum piti, vsakovrstne reči opravljati, 57. Rum razljivati, škodo trpeti, 75. Rum z vodo mešati, nezadovoljnost, 80. R u m v čaj vlivati, zdravje, 65. R u š n a t a klop,   na  njej   sedeti,   kaka te  ljubeča
oseba ravna s teboj lepo, 19. Rušiti, podirati hiše, škodo trpeti, 18.
S.
Sabljo v rokah imeti, veselje, čast, 12.
Sablja, z njo se boriti, zguba prijatelja; zlomiti videti, prenehati to, kar si začel, smrt, 18.
Sabljo kot znamenje kake časti nositi, po naključji srečen postati, 36, 88.
Sabljo komu darovati, veselje, 2.
Sablja, če te kdo z njo zbode, v službo stopiti pri osebi, ktera to stori, 19.
Sablja, če te kak princ ali deželni gospodar z njo rani, sreča in čast, 20.
— 167 —
Sablja, ako noseča žena o nji sanja, porodi otroka, in sicer dečka, 49.
Sablja, z njo kakega tujca prebosti, sreča, zmaga čez sovražnike; — jo zgubiti, žalost, 3, 21, 50.
Sablja, z njo okoli hoditi, sreča in odlikovanje, 29.
Sablja, z njo sekati ali ranjen biti, skrbi dobiti, 80.
Sabljo svitlo imeti, mogočnost, 61.
S a b 1 j o držati, posvetna čast, 30.
Sabljo gorečo na nebu videti, kazen, 86.
Sabljo zarjovelo imeti, sovraštvo, 44.
Sabljo komu dati ali zgubiti, boj iz siromaštva, 76. .
Sabljo rujavo iz nožnic zgubiti, sovraštvo bode minulo, 7, 36.
Sabljo zdrobiti na kosce, slabo znamenje, 89; — z lepim držalom v dar dobiti, veliko čast doseči, 37; — videti ognjeno na nebu, kazen, 31; sabljo in meč na enkrat videti, pogum, hrabrost, 36.
Sadje iz raja jesti, um in pamet, 90; — trgati gnjilo, neprilike in sitnosti, zguba, nezadovoljnost, 5.
Sadje kislo jesti, bolezen, 30; — sladko jesti bogastvo, 28.
Sadje saditi, dober napredek v svojem poklicu, 90: — obrati z drevja, dobro znamenje za kako podjetje, 66.
Sadje na drevju videti, dobro znamenje; — jesti, se veselju udati, 11.
Sadje tresti ali pobirati, dobre sosede imeti, 18, 77.
Sadje komu dati, prijatelje in dobrotnike si pridobiti, 83.
- 168 --
Sadje v košaricah shranjeno imeti, dober napredek, 12.
Sadje grenko jesti, bolezen, 79.
Sadni vrt, v njem biti, bodisi dedšina, bodisi srečen zakon ali hitra poroka, 52.
Sadni vrt, bogastvo, 10, 41.
Sadno drevo, njegove korenine z gnojem zakrivati, pomeni lehko živeti, če postopaš, 56, 70.
Sadu j o drevje v vrstah posajeno videti, veselo življenje 7.
S a f i r videti ali prstane iz njega imeti, sitneži ti ne dajo miru, 26.
Saje iz dimnika padati videti, drugo vreme; — v jedi najti, neprilike, 28.
Saje, se z njimi namazati, nesnažnost, 83.
Saje, se z njimi umivati, prazen trud, 43.
Salato sajati, nepotrebne reči popustiti; — jesti, dober vspeh, 89.
Salato pozno sajati, kaj zgubiti, 13; — jesti, lahkomiseln postati ali pa tudi mimogredoča bolezen, 17.
Salato videti, ki lepo raste, upanje na boljši dobiček, 24; — čistiti in prati, dobra gospodinja postati, 47, 53.
Sam biti, veselje, 5, 19.
Samogib, tvoje slabosti se bodo razkrile, 17.
S a m o g i b, ako pleše, kaj novega se bode zopet uvedlo, 80.
Samokres, pogum, 25, 89.
Samokrog, nesreča, 31, 64, 88.
Samostan, mir, 63; — v njega iti, obilen blagoslov, 11, 69.
— 169 —
Samski stan, zakonskim kesanje, nezakonskim zakon,  18, 28.
Sani, goljufija, 17, 73; z naloženimi voziti se, dobiček, 26.
S ar del je jesti, stanovitna sreča; —jeza, prepir v svoji hiši, 41, 60.
S c a t i v zid,  hiter konec kakega opravka,   30, 60.
S c a 1 n i c o spustiti, nečistost; — morati, preganjanje;    —   piti,    v   velike   stroške   zabresti.
■    13, 49.
S c a 1 n i c o piti, smrt, 5; v njo segniti, dobre opravke vršiti, 29; videti s cvetlicami obdano, vsled smrti dedovati, 71.
Sejati, zdravje bogastvo, 77; žito, dobiček, 13.
Sekati videti, velika sreča, 86.
Sekiro videti, nesreča, 21.
Sekira, ako se z njo drva cepijo, pomeni ločitev, 90.
Sekira, kaže na smrtno nevarnost, 31.
Sekirico videti ali imeti, težko delo, 2.
Seme čistiti, dober napredek, 13.
Seme sejati, v dobrem upanji živeti, 14; seme prodajati, dobri opravki, 18.
Seme videti, da ga tiče zobljejo, zvestega prijatelja zgubiti; — nabirati dedšino pričakovati; — trositi, sejati, prihodnja sreča, 13, 88.
Seme proč metati, veliko dela, 63.
Semenišče videti   ali obiskati,   ukanjen biti, 48.
Senco videti, prememba; — se pred njim bati, strah in trepet, 78.
Senca, v njej se sprehati, se velikim sitnostim odtegniti, 43.
— 170  —
S e n i, na praznih s svojo ženo po kaj potrebnega se peljati, vse dobro upaj od prijatelja, kateremu ne zaupaš, 72.
Se ni, na zlo obloženih se peljati, dobiček, 27.
Seno lepo in lepodišeče, resni prigodki; — videti, sploh ni dobro; — slabo smrdeče slab napredek vseh podjetij, 42, 89.
Ser a jI, v njem biti, neumnosti počenjati, 22.
S e r b e ž imeti, bodeš se v čem pregrešil, 58.
S e s a 1 k a, prijetna iznenadenost, 17, 69.
Setev z rumenim nezrelim klasjem videti, vesel bodeš, če doživiš, 29.
Setev lepo zeleno videti, veliko upanje na dober dobiček; — kali gnati videti, novo razmero vstva-riti,  76, 84.
Sesati videti, veliko,  prešeštovati, 5.
Sesati, ubogim sreča, bogatim nesreča in revščina ; — neoženjenim hitra poroka, oženjenim vdovski stan, 6; ako ima žena veliko mleka, pomeni to bolezen otrok, 2.
Sidro videti, naše želje in upanja se ne bodo spolnila,   14.
Sidro v morje spustiti, nevarnost, 51.
Sidro videti, ktero je zdrobljeno, hudo se motiš, 58.
S i j solnčni videti, resnično srce, 68.
Sin, njegovo meso jesti, hitra smrt tega, kteri sanja, 74.
S i r gnjil, nemarnost, 49.
Sir jesti, zdravje, dobiček; - rezati videti, zdravnik te ima v pesteh; — jesti, še le napravljenega, dobiček; — jesti, mehkega, nemir, 5, 24, 74.
— 171   -
Sirastega konja videti, skrb, 15.
S i r a t k o videti, zdravnikovo pomoč potrebovati; — piti, skrbeti za svoje zdravje; — razliti, dober svet je drag, 63.
Sir op jesti, prilizoval« te obdajajo, 15, 76.
S i t videti, tvoja prošnja se ti bode odbila; — ga imeti in z njim kaj presejati, boljše od slabšega razločevati znati; — delati videti, nevarne reči se veseliti; — z zelo majhnimi ljuknicami videti, lepe reči izdelovati, 4, 10.                                  ,
S i t kupiti, nesreča v zakonu, 22.
Sit, z njim vodo zajemati, neumna ničvredna opravila, 27.
Sivka, žalost, 48.
Skala, na njo zlesti, dobro, 9.
Skalo, s trudom na njo splezati, zamuda v svojih opravkih, 40; težko doli plezati, zguba svojih prijateljev ali sorodnikov, 58.
Skale visoke videti, velikanski namen; — na nje splezati in njih ne doseči, rakova pot,  83.
Skedenj videti, ki je z žitom napolnjen, dobra poroka   ali  bogata  dedšina   ali   kako   pravdo do-
^ biti, 19.
Skedenj velik videti, škoda, 19.
Skledo videti, na gostijo povabljen biti, 22; — zdrobiti, prsteno, neprijetno vznemirjen biti, 48, 81.
Skledo veliko videti, hišni prepir; — imeti, prepir in razprtija; železna, dobra poroka ali za-dovoljnost, 10, 80.
Skočiti, skrb in žalost, 16.
— 172 —
Skočiti, dobro, preteči nevarnosti uiti; — skočiti   in   zraven   nesrečen   biti,   nevarno   podjetje;
—  v vodo  skočiti,   v  veliko   nevarnost  priti, 16, 33, 66.
Skrbi, veselje, 11.
Skrb imeti v sanjah, veselje, 63.
Skrb, pa ne vedeti zakaj, slabo, 4.
Skrinjo videti, napolnjeno, bogastvo; — videti prazno, pomanjkanje, 2, 26.
Skrinjo kupiti, starodavno posnemati, 14, 38.
Skrit biti, sreča, 37.
Slab biti, prost biti vsake bolezni, 10."
Slabe videti, bolezen, žalost, 5.
Sladke reči jesti ali vzeti, ogoljufan biti,   63.
Sladkor neočiščen kupiti, denar zapravljati; — jesti, dolgočasni govor ali branje, 80, 46.
Sladkor jesti, sladkosneden biti; — drobiti, veselje imeti do svojega obrta; — cele kose v dar dobiti, prilizovalce imeti; — z njim kaditi, bolnim ozdravitev, 1, 15, 21. 43.
Sladkor zdrobiti, zaničevan biti, 14, 42.
Sladkor v dar dobiti, prilizovalci te bodo vedno nadlegovali, 8, 28, 50.
Sladkorjev kos videti, prilizovalci te obdajo, 62.
Sladkosned biti, sreča v opravkih, 61.
Sladčičarica,   v njej   biti,   bolezen   v želodci;
—  videti, se dolgočasiti, 66.
Slama v  snopih,   sreča,   bogastvo;  — raztresena,
pomanjkanje, siromaštvo, 89, 55. Slama, na njej spati, nesreča, uboštvo; — prazno
mlatiti,    kaj     dobrega   nevrednim   darovati;    —
- 173 -
v snopih videti, ljubezen do reda imeti; — zažgati videti, slabo obnašanje,  10, 25, 55, 89.
Slamnato  streho videti,   vsled  nesreče ubog postati, 71. Slamnata postelja, rad delati, 85.
Slane ribe jesti, trpljenje, siromaščina, 72.
Slanino jesti, zadovoljnost, 32; — videti, po nevarnem potu hoditi, 36; — rezati, smrt kake druge osebe, 72; — rezati in spušati, skrb za prihodnjost, 73.
Slanino videti ali jesti, slabo, 5.
Slava, pomeni pogubo, 65.
Slavo si pridobiti,   z gosposko opraviti imeti,   53.
S lav ček pomeni sploh srečo; — ga v roki imeti, dobre in zveste služabnike dobiti; — rediti ga, si vsled blebetanja škodovati; — si gnjezdo zazidati videti, pripravljanje na poroko, 17, 87.
S lav ček a peti ali žvižgati slišati, svoji ljubici zelo udan biti; — njegovo gnjezdo videti, sreča in blagoslov, 5, 23.
Slavčeka vjeti, zapeljivost, 89.
Slavčeka v kletki imeti, nečiste namene imeti, 17, 88.
Sleči se, slaba poročila, posebno zarad dolgov, 68, 80.
Slečenega moža videti, strah in groza; ako je prav lep, dobri opravki, 12; slečeno videti lepo ženo, čast in sreča; ako je stara in grda, sramota in zasmehovanje, nesreča, 18; hudo slabo ženo, nesreča, katere je mož kriv; — prijatelja, neprilike, prepir, 12, 77, 88.
— 174 —
Slečen biti, uboštvo in siromaščina; — okoli letati, sleparje in goljufe za sorodnike in prijatelje imeti; — kot mož z ljubico v kopeli biti, zdravje, blagostanje, 2, 23, 80.
Sleči se, sramota, 15, 52.
Slep od poroda sem, v sanjah bodeš kako hudobijo dovršil, 21.
Slep biti, krivi prijatelji te bodo goljufali, 7.
Slepe, ako jih vidiš, imaš priložnost, ubogim ljudem pomagati; ako vidiš slepe ljudi, pomenijo ovire; ako si sam slep, bodeš v nevarnost prišel, 14.
Slepec ranjen, slabo, 63.
S1 e z e n o videti, nevoljo zarad svojega obnašanja vzbuditi; — zdravo imeti, svečanosti, veselje, 29.
Slikarja delati videti, visoko starost doseči, 5, 76.
Slikati samega sebe, nevesto ali ženina iskati, 15.
Slike ali podobe sploh videti, dolgo življenje; — nositi, malomarnost, 30.
Sline svoje videti, veselje doživeti, 55.
Slive jesti ali videti,   sitnosti   in slabi dnevi, 41;
—  suhe, dolg čas, 39, 85.
Slive na drevji viseti videti, vesela, se smehljajoča  prihodnjost,   39;   —   tresti,   zadovoljnost,   7;
—  jesti, ozdravitev, 16.
Slive sladke jesti, figamož biti, 30; — videti na di-evesu, stanovitno zdravje, 17; — zlomiti, drugim škodovati; — v dar dati, dobro voljo imeti, 17.
— 175 -
j S1 o n a videti, velikanske namene imeti; — ubiti videti, konec kakega namena; — na njem jezditi, čez mero plačilo dobiti,   17, 53.
Slone videti, bogatim dobro, revežu slabo, 6.
Slonova kost, uboštvo, 20, 61.
Slovesnost, zmaga, velike gospode videti, 51.
Slovo vzeti, v sile priti,  7, 32.
Slovo vzeti kaže na zvesto prijateljstvo in srečo v loteriji, 1, 10, 70.
Služabniška obleka, služabniku dobro, gospodarju troški,  29, 63.
Služabnika videti, skrivaj se veseliti; — na kočiji videti, ljubezen do lepote, 45.
Služabnikov mnogo videti, bolezen, 59, 80.
Službo dobiti ali imeti, skrbi imeti in zgube trpeti, 22.
Službe pri gosposki  imeti, nesreča v hiši, 21.
S m a r a g d toliko pomeni kakor safir, 72.
Smejati se, hiter pad; — slišati, nepričakovano veselje doživeti; — glasno, neprilike, — in nemiren biti, hitra nesreča, 4, 21, 84.
Smetana, dobro, sreča, 40, 87.
Smeti, v nje stopiti, v neprilike priti, 29.
Smeti, sploh z njimi kaj opraviti imeti, vsled slabih družb samega sebe ponižati, 54.
Smet i videti, sitna dela opravljati morati; — iz hlevov spravljati, se slabemu obnašanju odreči; — dihati, ne da bi jih videl, hudobne namene svojih sovražnikov razkriti; — na voz metati, dolg čas služiti, 3, 26, 44.
Smeti, cel kup jih videti, ubogim in bogatinom dobro, 81.
— 176 —
S m o d k e kaditi ali   pušiti,   stanovitno zdravje; —
videti jih mnogo, živ biti, 10. Smodnik,   dokaz,   da se   s  premišljevanjem   kaj
doseči zamore, 27, 58. S ni o k v e  suhe,    premoženje  se zmanjšuje;   —   v
dar dobiti,   prijazno obnašanje;   —   jesti v boljše
okolščine priti, 4, 75. S m o k v a,    njene    liste    trgati,   osramočen   biti,
55, 58. S m o k v e jesti, dobro, 15.
Smolo videti ali z njo opraviti imeti,   nesreča, 57. Smrad, hud, pri drugih nezvestoba,   sleparija, 72;
pri   prijateljih   zvesto   prijateljstvo,   36;   ako  se
sanja ženi, da smrdi, tedaj se bode svojemu možu
izneverila, 35, Smreka,   za  njo  stati,   sleparjem   in goljufom v
roke priti,  1, 27. Smreka, vedno veselje, 63. Sneg padati   videti,   dobre  obljube   dobiti;   — v
njem   okoli   tavati,   neprijetne   reči   doživeti;   —
v njem ležati,   v svojih  opravkih  zmešan biti; —
o njem sanjati, ovire v opravkih, 1, 50, 89. Sneg padati videti, veselje, 50. Sneg na gorah videti, dobre novice, 20. Sneg prav gost videti, dobiček   6. Sneg velik in debel videti, nevošljivost, 29. Sneg,   čez  njega  se  po  zamedeni  poti  voziti   in
se ne pogrezniti, žalost, 89. Snežene kepe delati  in jih v koga metati,  škodo
trpeti na svojem telesu, 85. Snežene  kope  v   mestu  videti  in  mimo  njih v
hudem vremenu iti, dober odgovor, 5.
— 177 —
Snežene gosi leteti yideti, nepričakovano sporočilo prejeti, 74.
Snežene plaze videti, žalost. 46.
S n i d n i c o obiskati ali v njej delati, sitnosti in telesne muke, 20.
Snope videti, sovražnika ponižati; — vezati, se s kom seznaniti; — na voz devati in domov voziti, svoj trud poplačan videti; — mlatiti videti, v začetem delu boljše spoznati; — videti, ki so polni klasja, sreča in blagoslov, 8, 43, 88, 90.
S n o p ,* zvezan, bogastvo, 17.
Sobola loviti, nesreča, 13.
Sod videti, ki je brez dna, prazen trud; — na-vrtati, pijanec postati; — pred seboj valiti, dobro delo dobiti, 36, 86.
Sodi, pomnožitev premoženja, 19.
S o d i 1 n i c a, nesreča, 43.
Sodni j a, pred njo stati, svojo pravico iskati; — od nje obsojen biti, zmešnjave, 71.
Sodnijskega služabnika videti, svaritev pred" sovražnimi ljudmi, 88.
Sodnijsko osebo videti, stroški, 80.
S o d n i j a, pred njo stati, s sovražnikom v prijateljstvu živeti, 1, 30, 68.
Sodnika videti, boječnost, 89; sodnik biti, sitnosti, revščina, 50.
Sodnik, pred njim stati, za nedolžnega spoznan biti, tudi preganjanje, nezadovoljnost in nesreča, 8, 12.
Sok dober jesti, ozdravitev; — pripravljati, skrb za prihodnjost; — bolniku dati, dobrote prejeti, 71, 21.
12
- 178 —
Sokol, ga nositi, čast; ga.leteti videti, sleparjem in goljufom v pest pasti, 25, 80.
Sol drobiti ali mleti, zanesljivost; — raztrositi, " sitnosti imeti; — v ogenj vreči, veliko reč delati, 16.
Sol od tujcev vzeti, se s tujimi šalami ponašati hoteti, 32.
Sol, sploh o njej sanjati, čez kako žalostno reč solze točiti, 39.
S o 1 cla t, glej: vojak.
S ol n c e videti, pomeni tistim, ki so na očeh bolni, ozdravitev; jetnikom prostost, drugim dobra poročila, 12.
S o 1 n. c e vshajajoče, dobro poročilo; — zahajajoče, škoda, zguba; svojo glavo z njenimi žarki obdano videti, čast in bogastvo; — izbo lepo raz-svetljajoče, korist in dobiček, 90, 81.
S o 1 n c e in naenkrat tudi mesec videti, prepir; vojska;   —   na   zemljo   stopiti   videti,    sramotno
■   oderuštvo, ogenj, 90, 83.
S o 1 n c e krvavo videti, po kneževsko poplačan biti, 1.
Solnce temno videti, slab napredek svojih opravkov, 22.
Solnce naenkrat zginiti videti, nesreča in žalost; — od neba pasti videti, smrt svojega visokega gospodarja, 16.
Solnce v posteljo sijati videti,   dolgo bolezen, 74.
Solnce, krvaveče, vshajati videti, bližnja nesreča, 17.
Solnce lepo zatoniti videti, mirno življenje imeti ali dobiti;   — v  vodi  ga  videti,   prazne   obljube
- 179 —
delati;   — od   njega v kopeli  obsijan biti,  trdno
zdravje doseči, 1, 24, 80. Solnce od neba   pasti videti,   cesarjeva smrt, 77. Solnce omračeno videti, cesarjeva nevarnost, 9. Solne več videti, veselje, 83. Solnčnico  videti,    tvoja   vroča  ljubezen   se  ne
sprejme, 27, 37. Solnčnik  ali  dežnik videti,   podporo prejeti,   51. S o 1 č n i mrk videti,   vsled  hudih jezikov  na slab
glas priti, 8, 12, 23. S o m e n j, nanj iti, bolehati,   31. S o m e n j, na njem kolibo postaviti, težava, 69. Somenj,   na   njem   prodajati   ali   kaj   zamenjati,
nov prijatelj, 68. Somenj, na njega iti, ako dežuje, slabo, 55. Soseda   ali   sosedo videti   ali   z   njima   govoriti,
bljižnja nevarnost, 7, 40. Sove videti, nezadovoljnost, smrt; —■ kričati slišati,
siten biti, 11, 27. Sovražnike  imeti po svojem mnenji,   v družbah
se slabo obnašati, 8, 17. Sovražnik,   ga posebno sovražiti,  trpljenje,  nesreča, 9, 87. Sovražniki,    z   njimi   govoriti,   varuj,   se  pred
škodo in zgubo, 50. Sovražnik tvoj, če se huduje, da bi te razdražil,
bo zavoljo tebe, ponižan, 2. Spalnica,   ako je  samska oseba v njej,   pomeni
poroko;   —   zakonskim   pa  sitnosti   in   neprilike,
32, 3. Spalnica,  v njo skozi   okno stopiti,   na hudobijo
misliti;   —  lepo   okinčano   imeti,   devicam   in že-
12*
— 180 —
nam priljubljen biti; — čistiti ali snažiti, za svoje zdravje skrbeti; — z ogledali in cvetlicami okinčano videti, izbirljiv biti, 62, 68, 74.
Spalnica, v njo se zapreti, nevarnost, 88.
Spanje, v njem vznemirjen biti, sitnosti in nadloge, 52, 60.
Spati v veži,   prihodnjost polna  sladkega   upanja;
—   na trati ali ledini, Bogu zaupati; — v vozu, nemirne čase doživeti; v cerkvi, zdravim bolezen, bolnim zdravje, 30, 61.
Spati  pri ljubljencu,   s skrbmi pomešano veselje;
—  in zraven žalosten biti, veselje; — z jokanjem se zbuditi, 4.7.
Spati pri grdih ljudeh, bolezen in skrbi, 17; — pri lepem možu, nesreča in trpljenje, 71; — pri lepi deklici, nezvestoba, 8; — pri starših in možu, ljubezen, čast in slava, 41.
Spati z majhnim dečkom, sreča, 9.
Spise raztrgane imeti, zgubil bodeš svojo pravdo, 12,  17.
Spisi, ako v njih sem ter tja pregleduješ, pomenijo pravde, 35.
Spletke, na nje igrati, zaničevanje, 13, 87.
Spodlezovalnika   videti,    nesreča   v   svojih
opravkih, 89. Spoj  ali telesna družba z ljubico, tvoje želje se ti
bodo izpolnile,   sreča,   22; — s ženo,   siromaštvo,
uboštvo, 17.
Spominek si napraviti pustiti, zaničevanje, 17, 87.
Spoštovanje drugim skazati, ponižanje; — prejeti, dobro sprejeti koga, 89, 90.
— 181 —
Spovednika videti, čas je že, da svoje reči v red spraviš, 22.
Sprava, dolgoletna bolezen, 25, 43.
Spraviti se s sovražnikom, sramota, 8.
Spraviti se s prijatelji, prepir, 69, 86, 80.
Spraviti se s znanci, sramota, 69, 86.
Spraviti se, prepirati se, 8.
Sprebledeti, bolezen ti preti, 5.
Sprehajati se iti, veselje in sreča, 12.
Sprehajati se na samotnem kraju, nestanovitna sreča; — s prijatelji, trdnost in zvestoba, 11.
Sprehod, sam na njem biti, mir, brez skrbi biti;
—  dva se ljubeča, nestanovitna sreča; — s prijatelji na njem biti, trdno prijateljstvo, blagostanje,'35.
Spremeniti se, potovati, svojo domovino zapustiti, 37.
Spremljevalec, škoda, 16.
Srako lepo belo videti, tolažba pomoč, 19.
Srako videti, goljufija, 12, 62.
Srajco sleči pomeni grenko zmoto; — oblečeno imeti, dobro; — obleči,   snažnost v svojem poslu;
—   oblečeno imeti, ki je umazana, nemarnost, 6, 71, 77, 89.
Srajce prati  ali gladiti videti,   priljubljen biti, 4,
31, 64. Srajco lepo belo obleči, tolažba,  19. Sramežljivost zakrivati, poštenost,  ljubiti, 40. Sramežljiv biti,   zarad nepoštene stvari odgovor
dajati, 19. Sramovati se kake reči, čast, 40; — se človeka,
škoda, zguba, 4, 33.
— 182 -
Sramotni steber, pod njim stati, ubogim dobiček in korist, 80.
Srce 8 žalostjo napolnjeno imeti, bolezen; — ranjeno imeti, hudo za bljižnje sorodnike; — nobeno imeti ali je zgubiti, sreča našim sovražnikom; — videti, srčno ljubljen biti; — krvaveti videti, koga razžaljenega videti, 63, 71, 81, 18.
Srce razrezati, ločitev dveh se ljubečih oseb; — jesti, se od nasprotne ljubezni prepričati, 21, 87.
Srce mrtvecev, bolezen, 5.
Srčno skrb imeti, hitra smrt, 75.
Srebro videti, nezvesti prijatelji te hočejo izdati, 10.
Srebro v velikem denarju videti, dobiček pri denarju in posestvu, 50.
Srebro delati, bogatinom zviti sovražniki, ubogim pa dobro; — še v rudi, koga častiti, 30.
Srebro topiti videti, vsled zgube zvit postati in se poboljšati; — kovati videti, z malim velikansko začeti, 34.
Srebro najti, škoda na živini, 28.
Srebro, z njim kupčevati, dobiček, 69.
S r e b e r n o posodo imeti, v dobrih okolščinah biti ali pa v nje priti; — kupiti, veliko premembo doživeti; — prodajati, upanje na dober dobiček, 45, 63.
S r e b e r n o posodo nositi, v službo stopiti: — v dar dobiti, komu velike dobrote skazati, 80, 90.
S r e b e r n denar, mali, zguba in sitnosti, 5.
S r e b e r n rudnik imeti, sitnosti na več strani; — prodati, povzdiga kakega opravka, SI.
— 183 —
S r e b e r n trak videti, čast in slava, 37.
Sreberno uro imeti, zguba, 50.
S reber no uro najti, zadovoljnost, 61.
S r e b e r n ključ, potratljivost, 90.
Srečati kakega prijatelja,   dobro;   srečati kakega
sovražnika, slabo, 35, 8. Srečko vleči, dobiček, 18, 28, 39, 73. Srečko  videti   ali  brati,   dober   napredek   svojih
podjetij, 67. Srečko videti  ali  številko ne brati znati,   zaprav-
ljivost, 68. Srno skakati videti,   veselje  v kaki družbi; — jo
ubiti, dedšina, 11, 50. Srnjaka ustreliti,   svoje sovražnike premagati, 1,
46, 49. Srp, z njim žeti, dobiček; 15, 54. Srpi,   z njim kupčevati,   dobre  opravke vršiti; —
z  njim  žeti videti,   pridne .ljudi imeti; — brusiti
videti, prijetne novice, 19, 21, 56. Staniče videti,   dolg čas, jeza,   sitni znanci; —
jesti,  prepir,  neprilike; — ako   te  vgriznejo, bogastvo, 3, 21, 90. Stanovanje pregledati, v kratkem si bodeš zveste
prijatelje pridobil, 89. Star biti pomeni prostost, 89. Star postati pomeni hudo, 69. Starčega videti, veliko starost doseči, 48. Staro pohištvo, zaničevanje, 34. 80. Stara obleka, ogenj, 4, 13, 62. Stari ljudje se sivimi lasmi, velika sreča, 26. Starost, ako je častiš, pomeni blagoslov, 85.
— 184 —
Starost, ako si sam star ali pa vidiš stare ljudi, veselje in zabava,  18, 69.
Stara žena, 2, 11, 31, 77.
Starin ar, daleč priti, 19, 90.
Starši, se starši in prednamci govoriti, ponovitev prejšnjih obljub, 19.
Starše zamrle videti, dobro sporočilo, 9; z njimi se prepirati, slabo znamenje, 89; videti ali z njimi govoriti, veselje, sreča v vseh opravkih, 90.
S t a r š e svoje videti, ponovljenje nekdajnih reči, 47,
S r e b r e se podreti videti, hitra smrt; — videti, čast doseči, 33, 44.
Stebrišče videti, ali v njem se sprehajati, čast in bogastvo, 60.
Steči, jeza in sitnosti,- 12, 82.
Steklenico videti, veselje; ako je razbita, žalost, 14, 22.
Steklenico z vodo napolniti, mirnim zdravje, nemirnim prepir; — z vinom natočiti, veselje, zabava; kupiti, zapravljati; — z vodo, porod ali poroka; — sploh porod, 46, 77.
Steklenico videti zdrobljeno, iz ktere voda teče, materi sreča, otroku smrt, 3.
Steklenico drago imeti, dar dobiti; — razbito imeti, razprtija; - zdrobiti, strah in groza; — brusiti videti, kaj novega. izmisliti; — komu darovati, v dobrem spominu stati, 39, 74.
Steklo videti, zdrobljeno, nesreča, 3.
S t e z a t i se, smrtna nevarnost, 55.
S t i k o delati, svoji ljubici na ljubo kaj storiti: —■ brati, druge se seboj primerjati; — prednašati slišati, veselje do gledišča imeti, 32, 44.
— 185 —
Stiska, sila, v njej biti, kolikor večja, tem večje veselje bodeš doživel,  76.
Stisko veliko videti, zaničevanje; — komu pripravljati, dolgovi, 69.
Stiskati, se, lahka postelja,  19, 38.
Stol, gospodarstvo dobiti, 12, 57.
Stol videti, v njem sedeti,   dolga bolezen,   otrpnje-
nost udov, 14. Stole  lepe v svoji izbi imeti,   bogastvo;  — črne
videti, smrt, 28. Stol,   se  v njem zibati,   nestanovitno zdravje, 71. Stole,  raztrgane  in  umazane  videti,   razdrt hišni
mir;   —   iz   slame   spletene   videti,   stanovitnost,
14, 54. Stol,   če te na njem nesejo,   čast od. tistih,   ki v
tebe zaupajo, 63. Stol sveti, pred njim se bojevati, poklicanje, 78. Stolček popravljati,   se celo  k  svojemu opravilu
obrniti, 13, 80. Stolp  olepšan videti,   veliko  koristi   imeti; — se
podreti videti,   nesreča  te  pričakuje; —  z njega
pasti, neumen svetu ubogati. 28, 35. Stopati   kvišku,  sebe videti,   pomeni veliko   čast
in srečo, 19. Stopati   kvišku   po   stopnicah,    zaničevanje,   17,
83, 80. Stopati na čem kvišku,   srečen izid težavnih razmer, 66. Stopnice  videti,    veselje   doživeti;   —   po   njih
kvišku stopati,. nesreča, revščina, 48. Stran oteklo imeti, bogastvo in sreča, 23. Strašilo videti,   težka nesreča;   prazno upanje v
srci imeti, 46.
— 186 —
Strašilo za tiče videti, sitneža imeti, 59.
Strašiti, veselje, 66.
Straža, komu ne prav zaupati, 11, 32.
Streho videti, častna mesta doseči, 14; z strehe pasti, neprijetne novice, 20.
Strešni kap, pod njim stati, v neprijetnost priti, 33.
Strel slišati, se zaljubiti ali vpijaniti, 69.
Strel videti, slabo, 79.
Streljati sam, sreča, 64.
Strel iz topa slišati, preteča zguba ali "pogin, 27, 72.
Streljati, prav dobro, vsem sreča; — videti, ni dobro, 8, 69, 36.
Stremena videti,  kmalu bodeš moral potovati, 7.
Strežnik, strežaj, bolezen, 59, 80.
S t r g a č o (krhljač) imeti, osoren odgovor dobiti, — na njem kaj strgati, zadovoljnost se svojim stanom; — se na njej raniti, hudobne žene te nadlegujejo, 23.
Strica videti, razpor v družini, 10.
Stročje jesti, z malo pametnim človekom se seznaniti; — odpreti, kaj novega najti; — odpreti tako, ki je prazno, prazen trud in prazno delo, 45.
S tr uga r, zdravje, 11.
S t r u g a r s k o klop videti ali na njej igrati, velika nesreča,  22.
Strup vzeti in na njem umreti, hudoben svet komu dati; — komu dati, pri slabi volji biti, 18.
Str u p piti in umreti, smrt prijatelja ali sicer nesreča, 90.
Studenec, iz njega piti, od kake bolezni ozdra-veti, ali tudi zdravim razsvetljenje pameti, 28.
— 187 -
Studenec, v njem se kopati, se krivega suma očistiti; — čez zelene livade in travnike leteti videti, upanje boljših časov, 2.
Studenec videti,   kalnega,   bolezen   in   uboštvo;
—  videti  v svojem   stanovanji,   dobiček  in   čast;
—  v lepem kraji, upanje boljših časov,  2, 29, 54. Studence  čiste videti,   dobro  zdravje imeti,  bogastvo, 54.
Studenec, v njega pasti, skrb, 76.
Suh postati, prepir, škoda, siromaštvo, 21.
Suh biti, nevarnost,  67.
Suh človek, ki težko nese, tistim dobro, ki za sebe skrbe,  75.
Suh ar, mlince jesti, zdravje in blagostanje, 52.
Suho grozdje, trpljenje, siromaštvo, 49.
Suknjo ozko imeti, bolezen, 5; — nositi, ki je ozka, nesrečo pretrpeti, 20.
Suknja, lepo in novo dobiti, tujec te bode srečnega storil, 19; — prati videti, pridno hišno gospodinjo dobiti, 50; — polno prog imeti, hudi jeziki, 73.
Suknjo s zlatim obšito in s kožuhovino podloženo nositi, bogastvo; — raztrgano imeti, nepazljivost na svoje telo, 27; črno nositi, pri pogrebu, ded-šina, 70.
Suknjo, bolj ko je tanko, boljše je, 18; belo ali debelo nositi, bogatim sitnosti, ubogim prijetno, ženam strah, 37.
Sulico imeti, prepir te pričakuje; — sukati videti v rokah, k prepiru primorati koga, 51, 70.
Sulico videti, sovraštvo, 42.
Sulico, dolga, čast, 31.
- 188 -
S u ž n a videti, siromaštvo in nesreča, 34, 44.    .
S u ž n i k na galeji, pogum in predrznost dobiti,  46.
S v a k a videti, razprtija, 48.
Svakinja, primera med sorodniki; — ako je umrla, dobro življenje,  4.
S v a 1 e k jesti, zdravje, 1.
Svečo svetlo goreti videti, k gostovanju povabljen biti: — iz voska ugasniti videti, škoda, 44.
Sveče, ki ugasnejo, znance zapustiti; — delati, ljubeznjivost in postrežljivost; — goreče nositi, smrt, 44, 18.
Svečo voščeno najti, sreča, 7.
Svetiluica, skrivni sovažniki, 19.
S v e t i 1 n i c o vžgati, komu o čem razložiti; — vgasniti, drugim srečo pokončati, 46; vžgati videti, se zaljubiti; — vgasniti videti, ljubezen vgasuje; — videti, delo zgubiti; — videti goreče, sitnosti, neprilike, 32; videti, vgasnjeno, zmešanje pameti, nesreča, 60, 68.
S v e t i 1 n i c e nositi, varen biti, 57.
Svetilni c o nositi, previdnost; — zdrobiti, se zmotiti, po krivih potih hoditi; — z njo hoditi, zvestega prijatelja zgubiti; — sveteti videti, dobro komu svetovati, 38, 54.
Svet dati, veliko veselje, 49.
Svetinje najti ali dobiti, čast, odlikovanje doseči; zgubiti, rakova pot; — videti, drugim zarad odlikovanj nevošljiv biti, 24, 47.
Svetnike videti   in   z   njimi  govoriti,   veliko posestvo, 62. Sveto pismo, srečen zakon, 18, 78.
— 189 —
Svetovati, fse od prijateljev posloviti, 16; — si pustiti, varnost svojih namenov; — svet dobiti, sleparjem in goljufom v pest pasti, 90.
Svetovalna hiša, v nji biti, vsled škode pameten postati, 77.
Svetovalce videti, iz zadrega si pomagati, 12, 24.
Svetovalnica, se v nji vse spremeni, velika sila, spreobrnjenje tvoje dobre reči, 28, 29.
Svilo rabiti, dober napredek v opravkih; — delati, nestanoviten biti v svojih opravkih; — videti sirovo, daljno razvijanje tvojih vednosti; — presti, potrpežljivo svoje delo vršiti; — rudečo imeti, ranjen biti, 10, 82, 83.
Svileno obleko imeti ali nositi, blagostanje, katero si si želel, doseči; —• raztrgati, ponujani sreči ne zaupati, 29, 50.
Svilene gosenice rediti, pripravljati se na prihodnji poklic: — videti, zvesto prijatelje imeti, 7S 22.
Svinčena krogla, dobra sporočila, 51.
Svinčene krogle, ako jih v puško nabašeš, pomenijo slabo vest, 31.
S "v i n e c pomeni sploh ovire in dolgo bolezen; ako svinec topiš, se ti bodo dnevi pohujšali; ako se na svincu opečeš, skušnjave te bodo nadlegovale, 10, 28, 35.
S v in e c bel in črn, bolezen, 70.
S v i n č e k e, sovraštvo, 50.
Svinjo videti, lepo, veliko veselja doživeti, 63.
Svinjo rediti, dober gospodar biti; — v blatu se valjati videti, slabo gospodarstvo; — videti, hudobnemu   počenjanju   hrbet   obrniti;   —   divjo,
— 190 -
ako  te napade,   hudobni  ljudje te napadejo,   22;
—  divjo streljati videti,   oproščenje iz velike sile ;
—  darovati komu, skrbi in revščina, 61.
Svinje v čredah skupaj videti, nesrečen biti pri izvolitvi družbe; — imeti ali videti, lizuni, ki le ob naših troških žive, 4, 33, 61.
Svinjsko meso osoliti, skrb za prihodnjost; — jesti, v navadnem stanu ostati,  7, 28, 71.
Svinjski hlev, slabost, 41;   peči  svinjo,   zdravje,
76; — pastir, škoda,  90. Svinja, če te ugrizne, škoda na životu, 50. Svinja, če jo imaš, zdravje, 42. Svinja divja, ljudem na jeziku biti, 57. S v i š č videti, uboštvo in lenoba, 88. Svit videti, sreča hišne gospodinje, 49. Svit mesečni, zadovoljnost, 50. Svit,  ki nastane pred solnčnim vshodom,   kaže na
lep dan, 54. Svit solnčni, zdravje in zdravo pamet.
v
s
Šah igrati, se z igralci prepirati, 80.
Šajtrga,  na nji se voziti,   čast,   popotniku pa ne
prav dobro, 54. Šajtrgo ali voz peljati, bolezen, 75. Šantati videti ali sam šantati,   pomeni hudo,   pri
bogatih ljudeh kaže na velik požar, 4. Š a n t a v biti ali šantave videti,   siromaščina in ne-
sreča, 11, 47.
-  191 —
Š apel j si na glavo dati, veliko čast doseči; — zgubiti, nekdo te bode razžalil, 76.
Š a p e 1 j imeti, gizdavost, 33.
Ščetine videti, ovire, ki te v delu motijo, 72.
Ščetine jesti, bolezen, 50.
Ščetine najti, mali dobiček, 45.
Š em a, ples, 12.
Š e m o, maškaro, videti, sleparija, prepir in razprtija, 77.
Seme, ki jih vidiš plesati, slepar postati, 38.
Šiba, z njo koga pretepati, sovražnike imeti zaradi svoje resnicoljubnosti, 86.
Šibati  videti, 18.
Šibo videti, neprilike; nezvestoba prijateljev in znancev, 33.
Šiba, za njo prijeti, dobitek y loteriji ali dedšino dobiti, 2.
Šiba, na njo se naslanjati, trpljenje, bolezen; — z njo tepsti, zmaga čez druge; korist imeti, 14, 85.
Šibo imeti, lahkomišeljno ljubico imeti; — se na njo naslanjati in pasti, bolezen in nevarnost; — z njo koga pretepati, sovražnike in ovire premagati, sreča, 16, 26.
Šipe videti, zdrobljene, materi sreča, otroku smrt, 3.
Šipe, tanke imeti, kak dar dobiti; — zdrobljene imeti, razprtija; — zdrobiti, se vstrašiti; - brusiti videti, kaj zvitega izmisliti; — v dar dati komu, v dobrem spominu biti, 39, 74.
Šipečje  jagode jesti,   star postati,   ne da bi se
bil oženil, 17. Šiške jesti, zasramovan biti; — trgati, neprestano
pisariti,  12, 54.
— 192 —
Š i v a n k e v dar dobiti, prijateljstvo prelomiti; — imeti ali videti, preganjanje, obravnave in pravde, 10, 45, 64.
Š i v a n k a, z njo se pičiti, mali dobiček, velika nesreča,  15.
S i v a r s k e reči zgubiti,  svoj zaslužek  zgubiti,   63.
Škarje videti, dobro, dobri opravki, dobiček, večkrat tudi hudi jeziki, 16, 70.
Škarje brusiti videti, prepirati se zaradi kake hudobne osebe; — od daleč videti, bolezen v ušesih dobiti, 69.
Š k a r 1 a t, tako obleko imeti, čast, slava in odlikovanje, 57.
Škatljo imeti ali videti, rakovo pot iti, 8,. 85.
Š k a 11 j o zgubiti, majhen dobiček, zguba, 50.
Š k a 11 j i c o sreberno imeti, dobro znamenje; — lepo pobarvano  imeti,    veliko   veselje   doživeti;   —   z lepo podobo videti, v kratkem prijetna zabava; — ' zgubiti, razpor, nesloga, se seboj samim, 41.
Š k r j a n č k a videti ali slišati, hitro povišanje, 1,,8.
Skrjančka v zraku viseti videti, žalost, 22.
Škrjančka na drevji sedeti videti, dobri, zvesti prijatelji, 38; — imeti v kletkah, druge oslepariti; — ubiti, zguba, nesreča,  30, 38, 52.
Škrjančekovo   gnjezdo   videti,    veliko   veselja doživeti; — jajce iz  njega vzeti,   hišni prepir in revščina; —, z   mladiči   vred vzeti,   veliko  žalost -pripravljati komu, 22.
Školjko polno imeti, dober vspeh svojih podjetij; — prazno, zguba na premoženji, trud ali čas, 14.
193 -
Školjke videti,   žalostne   novice  iz dalnjih,   tujih
dežel, 49. Škofa  videti,  velike   dobrote   prejeti,   22;    škofu
roko poljubiti, ponižnost, 50.
Škorca imeti,   vjeti,   videti i. t. d.,   v   neprijetne
okolščine priti, 54, 71. Škorpijona,   ščipalca videti,   nesreča po  zvitih
sovražnikih, 12. Škorpijon, š&ipalec, skrivni sovražniki nas hočejo
pogubiti, 12. Šola, v njej biti, kaj neprijetnega doživeti, 88. Šolo   ali šolske otroke videti,   nekdo te bode osle-
paril, 50. Šola,    v    šolo    hoditi,    ljubeznjiv,     postrežljiv
biti, 3. Šolo   z   otroci   napolnjeno    videti,   veliko   skrbi
imeti; —   v njo otroke voditi,   se skrbjo  za svoje
skrbeti, 3, 87. Šolati se, veselje, zadovoljnost, 32. Šopek,   ako  ga daš kaki deklici ali ženi,   pomeni,
da   te   ljubi;   —   kaže   tudi   na   kratko  veselje,
5, 81. Šopke delati, hitra zveza, 51. Šopek cvetlic dobiti, komu svojo ljubezen razodeti,
prijateljstvo, 3, 90. Šotor, v njem biti, velikim dobro, malim izdajalstvo
in nezvestoba, 33. Šotore videti,   hitri prepir ali vojska,   24, 25, 76. Špargelj   videti,   vesele   dni   doživeti;   — jesti,
dobro zdravje, 36. Š p e h, glej: slanina.
Špikavnico videti, h gostiji,  povabljen biti,   41. Š t e n g e, glej: stopnice.
13
— 194 -
Številke videti: 1 pomeni družbo; 2, blebetanje; 3 delo; 4 prazno delo; 5 prepir in razprtijo; vse druge številke pomenijo zmote.
Številke videti, srečo v loteriji imeti, veliko dela dobiti; — izbrisati, samega sebe oslepariti; — vleči take, ki se komu dopadejo, velik dobiček pričakovati, 13, 33, 78.
Številke pisati, dober račun napraviti, 3; — videti, sreča v loteriji, 53.
Šticeljne nositi ali videti, hudi časi, 67.
Štiri noge imeti, tvoji sovražniki te preganjajo, 44.
Štiri konji, z njimi se voziti, čast in slavo doseči, 19, 28.
Štorklje videti v zraku, tatje roparji ali sovražniki te hočejo pogubiti, 6.
Štorklje po zimi videti, nesreča,   17.
Štorklje, po dve skupaj leteti videti, sreča; — hitra poroka, 70.
Štorkljo jesti, veselje, 8.
Štorklje v vodi videti, zakonska zvestoba, 89.
Š t r i g 1 e videti, prijateljstvo s kakim zvitim obre-kovalcem, 30.
Študirati, veselje, zadovoljnost, 32.
Š t u p a t i svojo glavo, kako hudodelstvo hoteti zakriti: — druge, pri kaki hudobiji pomagati, 54.
Št up o kupiti, zapravljivost; — raztrositi, po polz-kih potih hoditi, 50.
Šuma, se v nji skriti, v nevarnost priti, 57.
Šuma, v temni biti, žalost, 19.
Š u m o s lepimi cvetlicami videti, boljše čase pričakovati, 37.
— 195 —
Š u m a, v njej se sprehajati, bogastvo si pridobiti, 47.
Šuma, v njej prepevati, vesele čase preživeti; — šumo goreti videti, veliko škodo trpeti, 59.
Šumenje vetrov, nesreča, 21, 73.
Šumenje vode, nesreča na potovanji, 21, 69.
T.
Tačko,   teljego videti,   bolezen;   —  samega  sebe
voziti, škoda in sramota, 56 58. T a f e t   imeti,    bogastvo   si  pridobiti,   ki   pa  hitro
mine, 4. Taljigo ali voz vleči, slabe okolščine, 57. Taljigo videti, nič dobrega, 71. Taljiga, z  nje stopiti,   zguba časti,   prostosti ali
premoženja, 58, 71. T a p a t i okrog po travnikih in gozdih, dobro; — na
gorah in dolinah, slabo, 58. T a p a t i   okrog   po   njivah,    dobro,    v   šumah   in
grmovji, slabo, 2, 12. Tate vlomiti videti, sreča in mir, 8, 19, 69, 71. Tatinski ključ,   vetrih  videti,   okraden biti;   —
najti, tatvino zabraniti, 8, 10. Teči znati, veselje, 75. Teči in na odmenjen kraj priti, dobro, 36. Teči z vozom vred, ovire; — za sovražnikom teči,
zmaga čez nje, 5. Teči  nag,    naši   najboljši   prijatelji  in  prijateljice
so nam nezvesti, 39.
13*
— 196 —
Teči več oseb ena za drugo, prepir in velike skrbi, 66.
Teči, bolnim slabo, 50.
Teči sebe videti, zguba na premoženji in časti, 5, 39, 66.
Teči in namenjen kraj doseči, pobožne želje se ti bodo spolnile; — in vedno na enem mestu ostati, se brez uspeha truditi; — in zraven pasti, prenehljej v začetem delu; — in kam zadeti, nesreča, 20, 71, 86.
Tehtnico v roki držati, ne vedeti kaj bi začel, 10, 30.
Tekočine piti ali imeti, ničvredne, kratke zabave, 56.
Tele, z njim se igrati, z neumno igro se bavati, 3.
T e 1 e g e videti, vsem dobro, 2.
Teleta videti, nepremišljene reči doprinašati; — kleti videti, ozdraviti, 9, 44.
Teleta pasti, sreča, bogastvo, 76; — bela, zveste prijatelje imeti; — se biti videti, trud, bolezen, 52.
Teleta, jih mnogo videti, zadovoljnost se svojim stanom, 23.
Teleta skakati videti,  v družbi se zabavljati,   74.
Telesna družba z ljubico, spolnitev svojih želj, sreča, 22; — z ženo, nesreča, 17.
Telesno škodo imeti,   drugim se čuden zdeti, 80.
Telo blatno, bolezen, 17.
Telo, iz kterega kaj raste, skrb, 49.
Telo svoje jesti, vsem tistim sreča, ki se preživijo od dela svojih rok, 68.
Telo lepo in veliko imeti, v vsaki družbi prijeten biti, 90.
— 197 -
Telo svoje razgaliti, sramota, 32; — kterega dru-zega razgaliti, rad dobro živeti, 9.
T e 1 o z dlakami zaraščeno videti, surovost, 6.
Telo umivati, smrt ali snažnost, 7.
Telo raniti, v veliko stisko priti, 43.
T e p e n biti, se rad prepirati; koga tepsti, se braniti morati, 36, 47.
Tepsti koga, ljubezen med možem in ženo; nezakonskim zakon, 29.
Tepsti, mož svojo ženo, ljubezen moža; žena moža, bati se pred ženo, 51, 56, 71.
T e p e n biti, škoda, 21.
Tema, temota, ako te obdaja, pomeni, da boš dobrega sveta potreboval, 7, 66.
Tema, bolezen, 30, 83, 87.
Tema, mirno in brez strahu v njej dalje potovati, dober napredek v svojih opravkih, 69.
Tema, iz nje na svitlo priti, iz nevarnosti otet biti, 23.
Temo na solncu videti, vojska ali bolezni, ki se človeku, lahko primerijo, 81.
Te moto zginiti videti, rešnje iz silne nevarnosti, 14.
Tempelj, v njega stopiti, lepemu spolu udan biti, 90.
T e r d n j a v a, glej: trdnjava.
T e r n e k, glej: trnek.
Teto videti, prepiri v družini, 69.
Teta, z njo govoriti, priljubljen biti, 79.
Težo veliko nositi, težki jarem nositi, 26.
Teža, z njo obložen biti, hitro svoje opravke dokončati, 13.
- 198 —
Tiče same sedeti videti, žalost, 68.
Tiče v zraku plavati videti,   žalost,  skrb; — sam
nad njimi plavati, prijateljstvo, ljubezen, 22. Tiče videti brez perja, trpljenje, bolest, žalost, 15;
njim peruti odvzeti videti,   zguba svoje sreče, 63;
—  loviti, prav velike, sreča, dobiček, 37.
Tiče zgubiti, sramota, škoda; z njimi se bojevati, zguba, škoda, sramota, 6.
Tiče leteti videti, hiter napredek svojega podjetja,
12, 39, 44. Tiče leteti videti, visoko v zraku, dobro, 55. Tiče  na drevji   sedeti  videti,   vesela   družba,   38;
—  imeti v kletkah, druge oslepariti; — z lepimi peresi videti, prevzeten biti; — ubiti, zguba, škoda, 30, 38, 52.
Tiče videti, ki se prepirajo, v skušnjave priti; — ki proti sanjajočemu lete, škoda, 47, 49.
Tičja gnjezda najti, veliko veselje doživeti; — iz njih jajca vzeti, hišni prepir; — z mladiči vred vzeti, veliko žalost pripravljati, 3, 15, 36.
Tico kakor pava leteti videti, škoda, 81.
T i c o nad glavo leteti videti, sovraštvo, 54.
Tico nazaj priti videti, prepir, 41.
Tico držati, dobiček, 3.
Tico zgubiti, nevarnost, 77.
T i c o v nebesih videti, šum, 5.
Tico videti in z njo govoriti, nevošljivost, hudi jeziki, 39.
Tico na drevesu samo videti, skrb, 24.
Tico s prirezanima perutama videti, kaj zgubiti, 6.
Tico preganjati, skrbi, 14.
— 199 -
T i c o, ki po noči leta, videti, premisli dobro, česar
se lotiš, 66. T i c a gola, skrb, 88. T i c a brez nog, bolezen, 90. Tiče videti, ki ena drugo love, nevarnost, 67. Tiger, hudega sovražnika imeti ali dobiti, 82. Tilnik okinčan videti, čast in slava, 41. Tilnik,   debelega  videti,   37;   golega,  z   ubogimi
usmiljenje imeti, 44. Tilnik, mastnega imeti, dobro življenje, 11. Tilnik z ulesi.   zdravnika v kratkem potrebovati,
—    z   dlakami   obraščenega   videti,   malo    časti
imeti, 16. Timian videti ali vohati, skrbi in žalost, 46. Tkalca videti, v družbi preveč govoriti, 55. Tkati,  sreča,   premoženje,  bogastvo;  — videti ni
posebno važno, 63. Tkalnico videti,   umetno,   velika sreča pri svojih
opravkih, 42. Tla,   ki   so   uglajena,   veselje   in   žalost   menjata,
49, 51. Tobak,  komu  v dar dati,  sitni znanci,  7;   tobak
kaditi ali pušiti videti, zapravljivost,  6. Tobak sploh,  zaničevanje; — pušiti, dolg čas; —
tobak  razsipati,   neprilike   doživeti,   13;   škatljico
za tobak imeti, dobro, 42. Tobak, duhan, jeza, 78. Točo videti, prazne želje, 8. Toča, žalost in skrbi, 17, 68. Toča sploh, žalost, 65. Točo    padati    videti,    mala   nevarnost,   ki   hitro
mine;   — veliko   med  dežjem   in viharjem padati
— 200 —
videti,   dobra  dela uničiti videti;   — ki ti škodo
napravi,  nesreča;   — ki ti okna pobije, hišni prepir, 8. Toča in sneg, če škodo naredi, jeza, 37. Tok,    vlagališče,   imeti   ali   videti,   vkradene   reči
nazaj dobiti, 22. Tolarje šteti, veliki stroški,   29, 82. Tolažbo pobiti, hudo, 86.
Tolovaj, ako te napade, hudi jeziki in sleparija, 73. Tolovaji, njim v pest pasti, kaj dragega zgubiti;
— ki te vbijejo, dedšino zgubiti, 24, 26, 74. Tolst, debel biti, sreča delavnemu, 33, 38. Tolst postati, umreti, 56. Topi meč,   z njim  se bojevati,   prepir  ki  se   pa
kmalu odstrani, 36. Top, z  njim  streljati  ali streljati videti, žalost in
skrbi. 70. Topova krogla pomeni žalost,  10. T o p n i č a r, veselje, 40. Toplomer ogledovati,   dvombe   o   mišljenji  kake
nam ljube osebe, 64. Torte   videti   ali   peči,    veselje   in   dobiček,   20,
30, 38. Tovariše videti, se pred njimi varovati, 7. Tovariši, z njimi se smejati, ločitev od njih; —
mrtve    videti,    nepričakovana   novica;   —   dobiti,
čast doseči, 18, 33, 36. Tovariši j a, žalost, 7, 18. Tožba, veselje, 21. T r a k, vezilo,  če ga imaš ali če ga vidiš,  bojiš se
za čast in si prizadevaš drugim dopasti, 15. Trak i,   ako jih   vidiš   veliko,   pomenijo   srečo  in
zadovoljnost, 90.
- 201 -
Trak delati, v svojem obrtu ali delu spreten biti, 75.
Trake na vse načine vezati, gizdavost; — videti, trud in težave, 59.
Trake zamotane videti, se v sitne reči vtikati; — zamotane razmotati, dvomljive reči razkriti, 31.
Trake sreberne videti, čast in slava, 37.
Trake zlate imeti, potrata, gizdavost, 73.
Travje ali pernico iztrgati, svarjenje pred sit-neži, 31.
Travnik, po njim hoditi, gospodarju dobro, drugim pa slabo, 10.
Trato zeleno videti, po zimi slabo, po leti dobro, 4.
Travo iz telesa rasti videti, smrt; — na njej počivati, se lažnjivemu upanju udati, 16, 20, 69.
Trava, po njej hoditi-,-dolgo življenje,  84.
Trdnjavo videti, sovraštvo, 50, 83, 90.
Trdnjava, v njo streljati videti, usmiljenje imeti se svojimi bljižnimi, 8, 19.
Trdnjavo (grad) videti in vanjo  iti,   bolezen, 47.
Trdnjavo obsedati, sovraštvo, 49.
Trdnjava, v nji sedeti, skrb, 88.
T r dnj a v o .goreti videti, laž, 8, 18.
Trdnjava zaklenjena, rešenje iz nadlog,  75.
Trdnjavica, dobro sporočilo, 87.
Trebuh, če ti raste, čast, 28, 88.
Trebuh, ako imaš velikega, pomeni blagostanje, 7,  28.
Trebuh, ako je majhen in suh, dolgo trajajoča pravda, 44.
Trebuh, ako imaš oteklega, kaže na tiho žalost in nesrečo, 64.
— 202 —
Trebuh in drob, ako ga vidiš, otroke bodeš dobil, 36.
Trebuh, ako ga imaš praznega, zguba, 11.
Trepalnice, ako so velike in lepe, čast in slavo bodeš  dosegel:  —  ako so male   in   zaprte,   sra-
. mota, zaničevanje, 66, 13.
Trg videti, ki je poln ljudi, nove prijatelje si pridobiti; — po njem hoditi, dolgotrajna ' bolezen; — na njem kako blago prodajati, se truditi in mučiti, da imaš od česa živeti; — na njem biti, darovi ljubim osebam; — veliki troški, 48, 61.
Trganje po udih imeti, pri mladih velik strah, pri starih žalost,   siromaščina  in velike skrbi, 54.
Trgovec, dobiček, 75.
Trgovnica, mimo nje iti, skušnjavo premagati; — v njo stopiti, kako delo začeti, 35.
Tri, to številko videti, velika sreča, 3, 30, 33.
Trn, na njem se zbosti, znance zgubiti, telesne muke, nevarnost, 14.
Trnje videti, varuj se hudodnih sosedov; — ki nas zbada,  pomeni,   da se bomo zaljubili,  47, 77.
Trnek videti, nezvesti ljudje, te bodo osleparili in preganjali, 3.
Trnek, z njim ribe loviti, dar, 90.
Trnek, nanj loviti, v domovino se vrniti, 5.
Trobente slišati, snidenje ali začudenje; — na nje piskati, na službo čakati, 60.
Trobljenje slišati, bolnim smrt, 73.
Trpinčen biti, velika stiska, 53, 64.
Trs poln grozdja videti, bogastvo in velika sreča, 26.
Trse saditi, drugim veselje pripravljati, 7.
- 203 —
T r s t n e strnade peti slišati, neumno, nespodobno blebetanje, 20.
Trte, dijakom kazen, gospodarjem dobiček, gospodinji škoda, 31.
Trud prinese slednjič veselje, 33.
Tržiti se svojim blagom, nepričakovana sreča, dobrohotnost visokih, oseb, 31.
Tržiti s železom, škoda, hudi opravki; — z drobnim blagom, dobri opravki, dobiček, 44, 78.
Tržiti, nova, važna tovarišija, 40.
T r ž i t i z različnim blagom, izdan in preganjan biti, 44.
Tuje dežele ali mesta, v njih biti, prememba svojega stanovališča, 72.
T u 1 i c o z pušicami napolnjeno imeti, se zaljubiti, 82.
Tulipan trgati, lepo ženo dobiti; — videti, se v lepo deklico zaljubiti, ki je pa neumna; — raztrgati, ljubiti prenehati; — zalivati, neumni deklici se vklanjati, 7, 23, 72.
T u 1 i p e trgati, lahkomišeljno obnašanje; — v izbi imeti, v dobre okolščine priti, 25, 7.
Tuliti slišati živino, hudo sporočilo, 41.
T u r n, glej: stolp.
T ur š i ca, dobiček, 5.
Turek, žene so ti vdane, 12, 46.
Turka premagati, dobro delo storiti, 50.
U.
Ubog biti, vsem dobro, 84. Ubog biti zelo, zaničevanje, 66. Uboge ljudi videti, nesreča, 4.
— 204 -
U b o š t v o veliko videti, zaničevanje; — komu pripravljati videti, dolgovi, 69.
Ubogega ali suhega se videti, veliko dolgov imeti, 30.
Učene može videti ali z njimi govoriti, osleparjen biti, 80.
Učitelj borilni, sovraštvo, 2, 36.
Učitelje otroke učiti videti, dobro razsojevati znati; — učitelj biti, veliko jeze doživeti,  40.
Učiti se, kaj novega doživeti, 21, 26.
U d zgubiti, revščina, 3.
U d a r j e n biti, dobiček,  8.
Udarjen biti z železom, razžaljenje,  4.
Ude videti zdrave, bogastvo, čast, 27.
Ude ranjene ali kaj tacega videti, zasramovanje in sramota, 27.
Ude videti, ki rastejo, sreča z otroci: — ki prosto tukaj leže, zakritje hudobnega dejanja, 27.
U d zgubiti, pa zopet najti, se sovražnikov oprostiti, 39.
Ugriz kake živali ali kače pomeni ljubosumnost, 2.
Uhani, 64, 83, 89; uhane najti, sreča in dobiček, 13, 33, 90; — zgubiti, sitnosti imeti, 8, 28.
Uho, ako te kdo zanj vleče, opomin; — sam za njim segati, opomin na pozabljeno dolžnost: — v njega govoriti slišati, obrekovalce spoznavati, 10.
Uiti, slabo, 69.
Ujet biti, nesreča se spremeni v veselje, 3.
Ujeti koga, sleparija, 19, 39, 51.
Ujetega se videti, poboljšanje, 54, 61, 78.
— 205 —
U k a t i, vriskati, slaba družba ; — slišati, pobolj-šanje samega sebe, 38.
U1 e s a na rokah pomenijo žalost in slabi čas; — na hrbtu, zmage čez svoje sovražnike; — na nogah in rokah, trpljenje, prenehljej v opravilu, 13.
Ulične popevke slišati, seznaniti se s prijatelji, ki malo veljajo, 12.
Umazan biti, sreča, 10; samega sebe umazati, bolezen, 10, 52.
Umetni ogenj, pri njem biti, zmote, 89.
Umirajočega tolažiti, na dober glas priti: — umirajočemu sveto Rešnje Telo podati videti, v dobrem upanji živeti, 60, 70.
Umivalnica, ako jo vidiš iz bakra ali medenine, pomeni zvestobo; ako se v njej umivaš, tvoj dolg bodeš poravnal; ako iz nje ješ ali piješ, pomeni nestanovitnost v ljubezni: ako imaš sre-berno ali zlato,   oženil se bodeš z deklo,  4, 8, 6.
Umivalnica, ako je voda v njej, bližnja smrt, 40, umivati se, bogatejši postati, 2, 49.
Umoriti koga videti ali sam umoriti, varnost, dolgo življenje, 56.
Umoriti samega sebe, nesreča, ktere si je sam kriv, 50.
Umorjen in prehoden biti, strah, 7, 88.
Umorjen biti, strah in trepet, 7, 88.
Umorjen biti vsled Ijubosumnoti. skrbi, ki te vedno strašijo, 33.
Umreti sam, dolgo na enem in tistem kraji ostati; — in zopet nazaj priti, dobro; - hoteti, zdravje in dolgo življenje; — videti, žalost, nezadovoljnost, 39, 71, 76, 79.
— 206 —
Umreti in oživeti, čast, 64.
Unesti koga,   tvoje želje  se ti bodo spolnile,  41.
Uniformo imeti, čast in slavo doseči, 53.
U n o s kake osebe, zakonske obljube, prijateljska zveza, 15, 39.
Upniki, ako te obiščejo, pomenijo srečo v tvojih opravkih, 77.
Uro biti slišati, sreča, 44.
Ura, ki ne teče, kak opravek zamuditi, 1.
Uro zlato nositi, naraščenje premoženja, 28.
Uro sreberno nositi, dober napredek; — naviti, tvoja ljubezen se usliši; — biti slišati, dobro svoj čas uporabljati; — narazen vzeti videti, pri kaki volitvi biti; — na tla pasti pustiti, v straneh biti,  1, 28, 57.
Uradnika videti, sitnost, 23.
Usnje, dober tržen dan, 37, 76; kupiti, potovati, 56.
Usta ne znati odpreti, smrtna nevarnost; — veliko večje, kakor je navadno, pomnoženje premoženja in časti; — izpuh na njih imeti, sramota in grdo izdajalstvo, 55.
U s t a j a, zraven biti, jeza. in sovraštvo, 56.
Ustnice, cvetoče, blagostanje vsem prijateljem, ki so na tujem, 3.
U š najti, dvomiti in ne zaupati, 42.
Uši, ako te nadlegujejo, pomenijo sitno potovanje; ki cvilijo, bogastvo; veliko v obleki imeti, vsakemu trpljenju uiti; — imeti, denarje dobiti; — ubijati, hudobnim ljudem uiti; — videti, koga zaničevati, 13, 23, 71, 87.
Uši loviti, bogastvo si pridobiti, 40.
U š i najti in ubiti, nepokoj, 2.
— 207 —
U š i veliko vkup najti in pohoditi ali pomesti, sramota,  15.
Ušesa umivati, priljubljen biti, 67; — imeti, v katerih se mrčesi nahajajo, skrb za zdraje svojih, 9.
Ušesa zamašena imeti,   samosvoja volja, jezičnost;
—   tvoje in še več imeti,   zveste služabnike imeti;
—  ranjene, drag prijatelj te bode osleparil, 25. Ušesa s sadovjem napolnjena,   nepričakovana ded-
šina; — imeti lepa in velika, velika sreča za zveste prijatelje; — imeti od kake zvei'ine, nezvesti prijatelji, te bodo izdali; — jih veliko imeti, služabnikom slabo, vsem drugim pa dobro; — imeti oslovske, podložen postati, 22, 77.
Ušesa, volčjim podobna, težave, 34.
Ušesa,   če rž  ali pšenica v njih raste,   dobro, 3.
Ušesa, če se na nje udariš, slabo, 12.
Ušesa si trebiti, dobre novice, 38.
U t o 1 a ž i t i se, prepir, 8.
Utopiti samega sebe. sreča in veselje; — utoniti --- sam, zguba na premoženji, nesreča, 77, 85.
Utopljence videti, veselje, 88.
Utruditi se, bolezen, 38.
U tri n j al o, dobra pomoč, 12, 41.
Uzdo zgubiti, jezdečim smrt, 37.
Už i g a 1 n i k (steklo za užiganje), skozi njega gledati, o čem krivo misliti.
V.
Vadljati,   lahkomiselnost    in    zapravljivost,   8,
50, 59. Vagan napolniti, prazen, svarjenje pred ženami, 54.
- 208 —
Vajet, gospodarstvo, 12.
Valove videti, tvoje želje in upanja se ti ne bodo
spolnila, 4, 88. V a in p i r j a videti, v pest kakega oderuha priti, 22. Vas videti lepo,   dober zaslužek;   — ubogo,   slabo
življenje,   pomanjševanje premoženja;   v njej   biti,
nedolžno, veselje, 4, 25, 90. Vatel videti, dar pi-ejeti, 54. Vbogajme delati, tvoje podjetje se ti bo posrečilo,
tudi dobiček, 69. Vbogajme  prejeti,   dober  zaslužek,   1,   38;   ne
prejeti, prevzetnost, 50. Vdovo  videti  ali   pri njej spati,   dobra sporočila
prejeti, 18. Vdovo  ali   vdovca videti,   nepričakovano   veselje;
—   tvoja   ženitvena    ponudba    se    bo   zavi-gla,
36, 59. Večerja  ali   greš večerjat,   pomeni   blagoslov in
srečo v vseh opravkih, 14. Večerja, težke sanje, 52. Večerno    zvonenje   slišati,    mirno   srce   dobiti,
75, 40. Večerno godbo slišati, bližnje trpljenje, 50. Večernico (zvezdo) videti, prazno upanje, 7, 70. Vednoživ (cvetlica) trgati   in   v   venec  spletati,
zveste prijatelje imeti, 11, 41. Vedro videti, utolažen biti, 89. Vejo zeleno videti,   sreča; — suho videti, nesreča,
14, 86. Vejice (pri  očeh)  ako  so  dolge,   pomenijo srečo
v vseh opravkih, tudi v ljubezni;   ako ti pa izpadejo, bodeš nesrečen, 19.
— 200 —
Vejice,   ako jih imaš  malo,' pomenijo  zgubo in
veliko Škodo, 56, Vejice, črne videti, tvoje  želje se ti bodo spol-
nile, tudi zdravje, 27. Vejico videti, kaj  nepričakovanega   doživeti,  bogastvo, 9, 34,' 70. Velik in debel biti, sreča, čast,   7. Velikan, preteči pogin, 82. Velike gosli zdrobljene videti, prepir,  54. Velike   gosli,  na  nje  lepo  igrati   slišati,   prava
ljubezen med pravimi prijatelji, 17. Velike gosli se slabimi glasovi, hudobni jeziki in
prepiri v hiši, 28. Velike gosli, ki  na nebu  vise,   pomenijo veliko
srečo, 67. Velika maša, pri njej  navzoč biti,  veliko veselje
nas pričakuje, 89. Veliko   noč  praznovati,   žalost   in   žalostne   dni
imeti,   15, 54. Venčanega se videti, žalost, 10. Venec nositi, čast doseči, tudi čast komu skazati;
—    videti,   zlat,   bolnim   smrt,   bogatim   dobro,
ubogim slabo, 71. Venci  iz  palmovih   ali   oljkinih   vej,   poročenim
dobri in pridni   otroci,   nezakonskim   v   kratkem
zakon, 20, 89. Venci iz zdravilskih korenin, slabo; — iz cvetlic,
vsem ljudem dobro, bolnim pa smrt, 47. Vence   iz   voska   na   glavi  nositi,   bolnim  smrt,
drugim pa slabo, 70. Vence delati, delavnost, izpolnjene želje; — iz ber-
šljana videti, poroka, 70.
H
— 210 -
Vence pri pogrebu* ali   na grobih videti,   dedšina
ali zguba svojih, 60. Ve n e c na dan godu komu  dati,  ljubeznjivost, po-
strežljivost;   —  iz bršljana delati, dolgo in trdno
zdravje, 29. Venec  iz cvetlic   imeti,   nekaleno   veselje;   —   iz
mrtvaških kosti,  smrt ali pa vsaj smrtna bolezen;
— vzeti, čast in slava; — šrebernega   ali  iz   katere  bodi si   kovine  na glavi   imeti,   dar  prejeti,
19, 71. Venec, zlat, na glavi imeti,   gizdavost; — iz mirt
nositi, k poroki  priti ali jo  sam  imeti, 76, 80. Venec zelen iz vejic nositi, tistim, ki imajo živino,
dobro, 12. Venec na čelu imeti, gizdavost, 33. Verige videti, ječa ali zapor;   — vklenjen biti, • mir, prenehanje kakega opravka;   —   nositi,   ža-'
lostne   čase  doživeti,  — zdrobiti, trpljenje,    21,
26, 33. Ver t, glej: vrt.
Veseliti se, žalost in trpljenje, 17, 50. Veselo igro videti, 16; hudi jeziki, 49. Veseliti se, žalost; slab  napredek opravkov,   13,
14, 69. Veselica, pri njej navzoč biti, skrbi in žalost, 67. Veseliti se v spanji, žalost in bolečine, 70. Veselje, nemir, 14, 78, 84. Vesela novica, smrt in bolezen, 7. Ve trik videti, tatje ti bodo vse pokradli; — najti,
tatvino zabraniti, 8, 10, V e s 1 j a t i, težko delo dobiti, 60. Veternica, dobrohotnost visoke osebe za kratek
čas si pridobiti, 50.
— 211 —
V e v erico .videti,  nezakonskim  zakon,  zakonskim otroci, 78.
Veverica, ako te ugrizne, hudo ženo ali hudobne otroke dobiti, 20, 36, 48.
V g r i z n i t i, veliko sitnosti imeti, 2, 15, 59.
V i ce, grešiti, 7, 13. Vidro vjeti, sreča, 90.
Vihar videti, izguba svojega premoženja, 86. Vijolice trgati, srečen zakon;  — videti v spomladi, sreča; — v kakem  drugem  času,  nesreča;
—   se z njimi kinčati, ponižen biti, 73, 88. Vilo videti, preganjanje in izdajalstvo, 5.
Vila, z njo kaj opraviti imeti, sleparija in goljufija,
47. Vilice, lizune imeti, 8, 14, 30. Vime kravje, blagoslov, dar, 11. Vinar svoj šteti, skopuh biti;  — videti ali vzeti,
veselje,   zabava;   —   prejeti,   malo   čast  vživati;
—  ubožcu dati, osveta;   — vzeti od koga, skopo obnašanje, 1, 18, 48.
Vino, se z njim upijaniti, v sramoto priti; — piti, ubogim hudo, bogatim dobro, 5, 40; — razliti, zguba časti; — v steklenicah najti, dobro in blazno spoznati, 58, 12, 23, 56.
Vino belo ali rudeče, veselje, 35.
Vino črno videti, delo, 90.
Vino kupiti, potovanje, 25.
Vina dosti piti, dober opravek, 86.
Vinograd, v njem biti, veselje, 82.
Vinski kis (jesih) piti, prepir, razprtija, 54.
Vinski kis videti, tatvina, 47.
14*
— 212 —
Vinsko kupico videti, bolan biti; — zdrobiti, hitra smrt, 42.
Vinsko juho jesti, sitnosti imeti; — videti, bolehati, 9.
Vinska soba, v njej biti, neumno blebetati ali upijaniti se, 37, 70.
Vinsko trto, polno grozdja videti, bogastvo in sreča, 26.
Vinsko trto saditi, drugim  veselje pripravljati   7.
Vinjen biti vsled pijač, tvoje premoženje narašča; ako si pa vinjen, ne da bi bil kaj pil, ' slabo znamenje, 7, 79, 81.
V i n t a, glej: vretenica.
Vir, iz njega piti, ozdraviti; ali zdravim razsvetljenje pameti, 28.
Vir, v njem se kopati, se krivega suma očistiti, 2.
V i r, skoz zelene travnike teči videti, boljše čase pričakovati, 29.
V i r videti ki je kalen, bolezen in velika siromaš-čina, 54.
V i r videti v svoji izbi, dobiček in čast; — v lepem kraji, boljše čase pričakovati, 2, 54.
Vire, čiste, videti,   dobro zdravje pričakovati, bogastvo, 54. Visoko skočiti, zguba svoje službe, 5. Vitez, zguba, 3.
Viteza videti, veliko čast doživ«ti; — bojevati se videti, rane, 66.
Viteze, ranjene, videti, ločitev od kake ljube reči; — v svojem kinču videti, prevzetnost; — z njim govoriti, čast in dobrotniki, 66, 89.
— 213 —
V j e d o videti,  se slabimi in hudobnimi ljudmi se sniti, ljubosumnost, 25.
Vk 1 a n j a t i se, ponižanje, škoda, 70. Vladati, bogatim sreča, 3, 33. Vladati, zguba, 16, 50.
Vne til o videti,   trpljenje,   žalost,   15;    —   goreti videti, veselje, 19.
V m e t e n o jajce jesti, gledišče obiskati, 79.
V m i v a t i se v studencu, skrbi zgubiti, 24.
V m i v a t i se, bogatejši postati, 2, 4, 9. Vnuke videti,  svoje   ali  njihove  noge,   stanovitno
blagostanje, 58. Vodo čisto videti, snažnost ljubiti, 1;   — pit, slabost, 6;   — v njej utoniti,   sužnosti podobno življenje;   — čez   njo  iti,   se  iz  nevarnosti   rešiti, 2, 54.
V o d a v njej  se kopati,  delo  dobiti, se opravičiti, 2, 54.
Vodo, toplo piti, bolezen, 5;   —   vrela,   se  z  njo
opeči,   vsled  nepazljivosti  si škodovati, 7;   v njo
skočiti,   preganjati  koga;   po  njej   hoditi,   zmaga
čez vse ovire, 89, 90. Voda blagoslovljena, zdravje, pobožnost, 10. Vodo šumečo videti ali slišati, trdosrčne  sodnike
imeti, 23. Vodo, kalno   imeti,   trpljenju   sledi  veselje,  v  nji
onemagati, siromaščina, žalost, 87. Vodo,  reko, z  krvjo   pomešano  videti,  bolezen  v
prsih, 54. Voda, druge v njej kopati se videti, se sovražniki
se spraviti, 69. Vodo, šumečo in globoko prebresti, sovražnika pre-.magati, 6.
— 214 —
Voda, v nji skakati, žalost, 76. Vodo videti, ki narašča, sila, 90. Vodne kače videti, v nevarnost priti, 12. Vodne tiče videti, bolnim zdravje, 45. Vodne valove videti, prazno upanje, 4, 88. Vodnjak,   v njem  vodo videti,   med  tem  ko jo nikjer ni, pomeni srečo, 39.
Vodnjak, vodo iz njega vleči in drugim piti dati, ako je čista, bodo tisti, ki jo pijejo, srečni, ako je pa kalna, nesrečni, 89.
Vodnjak, prepoln, videti, veliko zgubo v kaki hiši videti, slabo,- nesreča; — videti z bistro, čisto vodo, odkritosrčno razodenje; — močno teči videti, previdnost zarad ognja; — z lepimi cvetlicami videti, lepa darila prejeti, 30.
Vodnjak, v njega pasti, hudi časi se bližajo; — iz njega vodo zajemati, dobri opravki, za neože-njene in device dober zakon; — ako je čist dobro, slabo, ako je kalen; — delati videti, globoko misliti, 67.
Vodomet videti, posušenega,   trpljenje, žalost, 25.
Vojak, topničar, nemir, ropot, 77. Vojaka videti, trud, žalost in zguba, 13, 80.
Vojaško   jestvinarico   videti   ali   z   njo   govoriti,
rešenje iz velike sile, 57. Vojaški krič slišati, sreča, želje se ti bodo spol-
nile, 76. Vojaške    novince   videti,    veliko   truda   imeti,
17, 76. Vojsko videti, jeza in razprtija;  — v njo iti, s
oblastnijo   kaj   opraviti  imeti;   — ji  zapovedati,
veselje .doživeti, 9, 44, 73..
— 215 —
Vojskovati se v sanjah, sovražnika premagati, 48.
Volčje mleko trgati, se z nezvestimi, nestanovitnimi ljudmi seznaniti, 67.
Voli, ki se bodejo, ljubezen, veselje, 7.
Vole pasti, veselje in zabava; — se prepirati videti, ljubezen in mir; — videti ki te preganjajo, nezvesti služabniki; — ki so brez rogov, zmaga čez svoje sovražnike; — imeti, dušni mir, zvesti prijatelji in služabniki; — videti debele, hitra sreča, lepo vreme, 5, 1'8, 87.
Vole videti, suhe, glad, dragota, 68.
Vole videti na vlaku, prav dobro; — ki pijejo, ni dobro; ki se bodejo, sovraštvo, 22; — rudeče videti, smrtna nevarnost; — črne, slabo, nevarnost; bele, dobro, dobiček, čast, 37, 89.
Vole delati videti, hvaležnost; — skakati videti, v nevarnost priti; — jih gnati videti, korist v trženju imeti; — klati videti, svoje vsakdanje delo previdno opravljati, 5, 18, 87.
Voli, za katerimi kdo teče, tovariši ti hočejo škodovati, 19.
Vole se pasti videti, veselje, 57.
Vole spati videti, dobiček, 40.
Volk, z njim se igrati, veliko veselje, 13.
Volka premagati, svojega sovražnika celo premagati; — od njega ranjen biti, sleparjem v pest priti; — videti jeznega, mogočnega sovražnika dobiti, 44, 51, 58.
Volkodlaka videti, neumna, prazna boječnost, 16.
Volna, iz nje obleko imeti, dobiček, 78.
Volno imeti je dobro, 71, 74.
Vosek bel videti, za nedolžnost govoriti, 55.
— 216 —
Vosek rumen beliti, na boljši pot iti, 06.
Voščene sveče videti, blagoslov,  13.
Voščene sveče goreti videti, velikega truda se oprostiti, 7, 58.
Vozove, lepe videti, z višimi ljudmi občevati začeti, 71; v njem se voziti, čast; — hitro se voziti, čast; — hitro se voziti videti, težko odpoto-vanje, 37, 41.
Voz prevreči videti, nesreča te bode zadela; — naložen in lepo nadevan, dober napredek v opravkih; — na njega iti, previden biti; — z mnogimi konji videti, svoje želje spolnjene videti; — videti, ki se prevrže, zguba svojega imetja, 34, 81.
Voz, na njem se peljati in spredej sedeti, pomoč dobiti, 57.
Voz, na njem se v mesto peljati in tam imenitnega moža srečati, sreča, 87.
Voz, z njega se na sani vsesti in po ledeni poti peljati, dobre novice, 77.
Voz, če se ti polomi, škoda na poti, 70.
Vozel j videti, v zadrego priti; — razvozljati, druge iz zadrege rešiti; — delati, druge v zadrege spraviti, 26.
Voziti se v kočiji, velika zguba, 50.
Voziti se na vozu, k poroki ali h krstu priti, 1,  14.
Voziti videti, zavist, 89.
Voziti in zvrniti se, bližnja nesreča, 64.
Voznike videti, jeza, razprtija,  32, 88.
Vožnja skozi vodo, nesreča, 23, 28, 29.
Vožnja na saneh, zabava, ktera pa srci ne zadostuje, 36.
- 217 -
Vrabci, jih veliko skupaj videti, pogubljenje; — jih streljati, sebi in drugim koristiti, 20, 48.
Vrabca videti ali čivkati slišati, nestanovitna ljubezen ali prijateljstvo, 21.
Vrag, z njim se bojevati, hude strasti premagati, 4.
Vraga videti  pri sebi,   dobiček,   dobra  opravila;
—   premagati,   dobri  opravki,   ki   mnogo   dobička prinesejo, 48.
Vraga videti z rogrni, kremplji, repom i. t. d., nesreča, siromaščina,   54.
Vrane loviti, žalost, nemir; — videti smrt kterega izmed družine, 29, 71.
Vrane videti, posamezne, dobiček, 10.
Vrane na drevesih videti, snidenje sorodnikov; — kričati slišati, hude novice slišati, 17.
Vrane videti, sovražniki na vseh straneh, žalost, 52.
Vrane krokati slišati, razkritje kakega hudodelstva, 60.
Vrane okoli sebe letati videti, smrt; — videti, ki kradejo, v velikem strahu biti, 71.
Vrane okoli glave letati videti, tvoja in. tvojega prijatelja smrt; — nagnati, tatvino ali goljufijo zabraniti, 27.
V r a n c a videti, grozovitost, 27; — jahati, jeza in neusmiljenje, 89.
Vrat, otekel, sreča, 2.
Vrat videti, dobro znamenje, debelega in velikega imeti, sreča, 5.
Vrat, majhen in tanek, nesreča, 15.
Vrat,   kdor  ga nam stiska,   ta bode naš gospod;
—     na     stran   vganjen,     zasmehovanje,     si"a-mota, 30.
— 218 —
Vrata se silo odpreti, v ječo priti, 6, 10. Vrata videti,   zažgane,   tvoja ali tvojega prijatelja
smrt, 7. Vratar, na slab glas priti, 13. Vrč,   dobro sporočilo,  iz njega piti, veselje 41, 74. Vrč  videti,   vsled  okornosti   drugih,   škodo   trpeti,
27, 86. Vreča,   težko nositi,   nesrečni časi; — z luknjami • jo    videti,    zguba;    —   videti,    oslepariti    se,
9,  55. Vreče, jih  veliko  na vozu videti,   dobro kupčijo
imeti;   —   s   sadjem napolnjene  na   svojem   odru
imeti,   dober  napredek pohištva; —  nesti videti,
veliko stroškov imeti, 46. Vreme,  lepo,  prevelika varnost  te  bo  v nesrečo
spravila, 20. Vretenico videti, drugi te zasmehujejo, 28. •Vrezati se, zguba skoz družino, 2, 15. Vrt, v lepem se sprehajati, veselje, 11.
Vrt  zapuščen   videti,   krivi   svetovalci   želijo   tvoj
pogin, 51. Vrt  z velikim plotom videti,   tvoja  prošnja   se ti
bode odbila, 82. Vrt, zelen videti ali v njem biti,   veselje,   zabava,
27, 56. Vrt se zelenimi cvetlicami, veselje, 18. Vrt, vanj, iti, domače skrbi, 71. Vrt,  v njem  se sprehajati  in nič zelenega videti,
žalost, 26. Vrt zelen videti, vanj iti, dobro, 14. Vrt prodati, pridnost, 29. Vrtilna stolica, konec zamotanih okolšein, 75.
— 319 -
Vrv   delati videti,   blagostanje,   ki  pa' gre  rakovo
pot;   —  na nji se v globočino spustiti,   nevarno
početje;   —   razrezati,   drugim  škodovati,   8,  17,
65, 69. Vrv imeti ali videti, v zadrego priti, 69. Vrv   debelo,   na   ladiji   videti,    v   sitne   okolščine
priti, 27. Vrvoplezeca  videti,  z lahkomišeljnimi  se sni-
deti, 17. Vsekati se videti, sreča, 86. Vstati iz postelje,   bolezen, 6; — iz stola,  dobro
sporočilo, 2, 38. Vstati   od   mrtvih,    nesreča   te   bode   zapustila,
12; 71. V v o d i c a, upaj na novo, 90. Vzeti   za  svojega  otroka,   ako   kdo  tebe   vzame,
pomeni prepir in trpljenje, 3, 5, 4.
Z.
Zabavljati se z velikaši, sreča in čast, 37. Zaboj,   se   v   njem  bati,   pri snidenji vznemirjen
biti, 47. Zaboj  imeti ali videti, poln,  bogastvo; — prazen,
uboštvo in skrbi, 12, 19. Z a d n i c o, rit, videti, svojo sramoto; — kake žene
videti, kratka nesreča; — črno in zaraščeno videti,
nesreča in sramota, 10. Zadovoljen biti, sitnosti in nesreča, 3. Zadrega, v nji biti,   tem večja je,   tem lagje bo-
deš svoje namene dosegel, 10. Zadušiti se, ozdravitev,  1, 4, 7.
— 220 —
Z a g o z d a, težko delo, 72.
Zagrinjalo imeti, se drugačnega delati; — koga drugega pod njim videti, svaritev pred lahko vero; — si pred oči obesiti, drugim svoje namene zakrivati, 60, 61.
Zahodnjak, v njem biti, se v sitnosti, zamotati, 42.
Zahodnjak, v njem biti in nič več ven priti, dolgo trajajoče skrbi; zopet iz njega pot najti, odstranjenje vseh ovir, 17.
Zaiti na poti, prazno vpiranje, 51.
Zajca jesti, zadovoljnost; streljati, srečen biti, boječnost, 19, 42.
Zajca videti, slabost na naši strani; — jesti, blagostanje; — bele, veselje; — črne, žalost; — ubijati, zguba, sleparija, 42, 20.'
Zaklad najti, z mnogim denarjem srečno živeti, 48.
Zaklad kopati, nepremišljen se maščevati, 55.
Zaklad iz zemlje vzeti, tvoji najzvesteji prijatelji te bodo izdali, 69, 88.
Zaklad videti, če je majhen, dobro, če je velik, nevarnost, smrt, 49.
Zaklan biti, nepokopan biti, strah in velika sila, 64.
Zaklati živino, škodo na telesu trpeti, pad, 63.
Z a k 1 a t i, sreča, 33.
Zaklet biti ali se samega zakleti, bolezen in skrb, 39.
Zakon, z lepo osebo, v njem živeti, dobiček, sreča; — z grdo osebo, siromaščina, bolezen in smrt; — 47, 90.
Zakon, zakonska pogodba s kom skleniti, žalost in bolezen, 17.
— 221 —
Zakon,   v   njem  živeti  z   devico,   sreča  in čast;
—   z ženo, korist in dobiček;  —  se sestro,   nesreča, nevarnost, 19, 78.
Zakon v njega stopiti, bolezen, križi in težave, 32, 81.
Zakrvaveti, bližnja velika nevarnost in revščina, 9, 47.
Zalezovati koga, pomiriti ga, 31.
Zaljubiti se,   mnogo žalostnega zvedeti,   54,- 60.
Zamorca videti,   zaman  za  kako reč se truditi;
—  se mu smehljati ali z njim govoriti,   se svojim sovražnikom se spraviti, 47, 76.
Zamorca videti, bojevati se morati; — videti, nagega, žalost, revščina in škoda, 42, 7, 44.
Zanjke imeti ali videti, prijatelji te bodo izdali, 3.
Zapah,   z njim opraviti  imeti,   skrivne skrbi,   89.
Zapečatiti pisma, veliko opravkov dobiti, 18, 57.
Zapeljati koga, v ječo priti; ako pa kdo tebe zapelje,   tedaj  bodeš  nedolžnega spoznan,  18, 50.
Zapeljiva pot,   hudobni ljudje hočejo uničiti, 21.
Zapestnica ako jo odložiš, tvoje nagnjenje se bode zadušilo, 39.
Zapestnica, ako jo dobiš v dar, ljudje te bodo ljubili, 27.
Z a p o n a, ljubezen, 34, 52, 87.
Zaporna ranta, lesa, pred njo stati, na ovire zadeti, 30.
Zaprt biti, zguba kterega uda, 45.
Zapustiti, svoj stan, škoda; — svoje stanovanje, srečni opravki, 89.
Zaročni stan, v njem biti, pomeni na mnogo lju-beznjivosti, 17.
- 222 -
Z o r a k o najti,  dober zaslužek; — nje se udeležiti kako drago osebo zgubiti, 67.
Zaseda, v njo priti, dober napredek svojih opravkov, 89.
Zasedo pripravljati komu,   varuj se,   če  ne se ti bo slabo zgodilo, 90.
Z a s 1 i š b a,   ako jo imaš pri visoki osebi, nesreča in bolest, 14.
Z a s 1 i š b a  pri cesarju  ali' kralju,   sreča  in velik dobiček, 78.
Zasmehovati, sovraštvo,- 65.
Zasramovalno pisanje napraviti  ali videti, sitnosti, 97.
Z a s r a m o v a t i, veselje, 19.
Z a sramovan  biti,   pomeni  prepir   z   domačimi, 30, 60.
Zastavilnica, čast in slava, 8, 11.
Zastav na igra,  od nje sanjati, prijetno novo znanje, 46.
Zastaviti svoje reči, sila in žalost, 50, 63.
Zato ž i ti koga, sovraštvo, 17.
Zaušnico dobiti, v slabo tovarišijo priti; — komur dati videti, prepirati se, 81.
Zaver niča, sreča, 27, 38.
Zavetja iskati proti vetru,   skrivna revščina, 42.
Zavetje najti  proti dežju,   viharju,   sovražnikom,. itd. nesreči, žalosti uiti, 90.
Zavetje iskati proti burji, kaj hudega slutiti, 89; — iskati proti dežju, tihe, globoke dušne bolečine, 14.
Zavezo   imeti,    bogastvo   v   nevarnosti   uživati, 16, 27.
Z a v i j a č o   (havbo)   si   na   glavo   dati,   hitra poroka, 39.
— 223 —
Zavir alnico videti, vsakovrstne ovire, 7, 20. Zavratnik   imeti   ali   videti,    sreča   in   blagostanje, 27. Zazidati videti, kako službo zgubiti, 6.
Z b o s t i  se s trnjem ali  s čim drugim,   škoda ali
bolezen,  47, 77, 89. Zbuditi se, zgodaj v jutro,  bogastvo in zadovolj-
nost, 42.-Zdravilne  rastline,   ako jih  vidiš ali ješ,   tvoji
sitni opravki se h koncu prigibajo, 83. Zdravilo porabljati, pri igri bodeš zgubil, 46, 85. Zdravilo, ktero ti zdravnik naroči, tvoja bolezen
še bo dolgo trpela,  15. Zdravilo vzeti, nesreča 12. Zdravilo   rad   piti,    pomeni    bolezen    in   revščino, 5. Zdravilo,   ako ga daš komu,   kaže na srečo pri
igri in opravkih, 9. Zdravilo piti in potem poljevati,  pomeni nesrečo
in kant,  14, 27, 38. Z dr a v nik a. videti, ki ranjenega človeka zavezuje,
eden iz družine se bode poročil, 2. Zdravnik,  ako z-bolnikom prijazno govori, slabo
ti bode, 35. Zdravnika videti, stanovitno zdravje, 17. Zdravnik za oči,   tvoj  pregrešek   se bode zopet
popravil, 17. Zdravnik za zobe, sleparjem in Iažnjivcem v pest
priti,  37. Zdravnika za zobe videti,   bolnim zdravje; zdravim bolezen, 21, 83. Zeli iskati,   svoje  ali drugih  zdravje varovati; —
stiskavati, dobro; — jesti,   ki so polne soka, do-
— 224 —
biček,  korist;  —   kuhati,   strah in sila; — lepo-
dišeče imeti, gizdivost, 11,. 53, 55. Z e 1 e n i k    videti   zelenega,   trdno   upanje  imeti;
dolgo življenje;   sploh žalost, in revščina mnogim
ljudem, 4. Z £ 1 e n j e jesti,  bolezen, nesreča,   — navadno, trud
in  trpljenje;  —   ostro,   razkritje. žalostne   skrivnosti, 83. Želj e pomeni čast in dobiček, 19. Zelje jesti, žalost, revščina; — videti, sitnosti, 20. Zelje novo jesti, dolg čas, 47. Zemljo črno videti, revščina in žalost, 17, 50. Zemljo  rumeno ali lepo razsvetljeno videti, zvesti
prijatelji, sreča, 90. Zemljo videti  ali imeti,   bližnja srečna poroka.ali
potovanje, 38. Zemljo pokujeno videti, v nevarnost priti, 14. Zemlja, njo obdelovati, pomnožitev družine, 70. Zemlj o, celo videti, strah in trepet, 71. Zemljepis, potovanje, tudi skrbi, 80, 25. Zibati,   otroke  videti,   rodovitnost,   pojedina   pri
krstu, 36, 48. Zidarja imeti  ali  videti,   tožba,   revščina,   slaba
volja, jeza, 11,31, 48. Zidarski mojster,   ako ga vidiš, nesreča te čaka;
ako stoji na trameh,   pomeni  nevarnost;   — ako
ga vidiš,  ko zapoveduje,   pomeni dober napredek,
39, 13. Zidati hišo,   bolezen ali smrt,   kaže tudi škodo in
nesrečo, 64, 82. Zidati videti hišo, usmiljenje tvojih bližnjih, 1, 13. Zlat,   cekin videti,   dobra volja; —  najti, srečen
postati;   —   topiti   videti,   zguba   dobrohotnosti;
— 225 —
imeti in z njim plačati,   pomnoženje   svoje  časti; — dobiti, zanesljivost in veselje, 6, 39, 60.
Zlato delati, prazen trud; — najti, sreča; — jesti, težka nesreča, 82.
Zlato imeti krivo, sreča in bogastvo; — ako je kovano, nemir, 55.
Zlato na sebi nositi, prenagliti se; — točiti, čiste namene imeti; — ukrasti, čast zgubiti; — v dar dati, k poroki priti; — zgubiti, pomanjševanje premoženja, 51, 67.
Zlate in sreberne reči imeti, prilizovalce okoli sebe imeti, 61.
Zlate ribe loviti,  prenehljej v svojih opravkih, 42.
Zlat rudnik najti, zagotovljen dobiček, 5.
Zlatenico imeti ali videti, hitra sreča, 50.
Z 1 e c a t i se, strah, 55.
Zmagati, žalost, nezgoda, 9.
Zmaje (baziliske) videti, revščina in velika žalost, 42.
Zmaje leteti videti, kriva sreča; — ki sanjajo-čemu kaj da, bogastvo; — visoke osebe te imajo rade; sreča, bogastvo; — hudobnega videti, , nič dobrega doživeti, posebno bogatim slabo znamenje, 34, 90.
Z m e r a svoje hiše ali vrta pomeni pravdo, 28.
Z m e r a svojega telesa pomeni smrt, 73, 88.
Zmotiti se, prazen t;rud imeti,  38, 51.
Znamenje na nebu videti, škoda, zguba, 9.
Z n a j e, ako se s kom seznaniš, pomeni sitnosti, 46.
Zob zgubiti, dragega, zvestega prijatelja zgubiti, 86.
Zob dobiti, o kaki dvomljivi reči bolj natanko poizvedeti, 14, 26.
15
— 226 —
Zob snesti, smrt prijatelja, 56. Zob spodnji zgubiti, pozabljivost, 24. Zob gnjil, če izpade dobro, 46. Zob bel ali pozlačen, dobro, 46. Zob voščen, smrt, 78. Zob cinjast, ponižanje, 41. Zob posrebren, bogastvo, 49, 83. Ž o b e iz ust vzeti, žalost, 36, 63, 9. Zobe si snažiti, škoda, 55. Z o b e z jezikom podirati, dobro, 49. Zobe steklene imeti, težka, smrt, 7.
Zobe pomenijo najpoprej zveste prijatelje in znance, 33.
Zobe izpasti videti zdrave, zdravim hudo, trdi upniki; bolnim ozdravitev, 22, 86.
Zobje, ako drugemu rastejo, dobro; — jesti, bogastvo, 69.
Zobe z jezikom omeziti, dober konec svojih reči, 48.
Zobje, ki na novo rastejo, pomenijo izpolnitev tvoje želje, 47.
Zobe lepe bele imeti, gizdavost ljubiti, 54.
Zobe enega nad drugim imeti, zmote napraviti, 42.
Zobe zlate imeti, vsem dobro; — sreberne, bogatim zguba, ubogim dobiček; — bakrene imeti, zasmehovanje in sramota, 90, 22, 3.
Zobe zgubiti, sprednje, kaj hudega zvedeti; — umivati, hitra smrt, 13, 61.
Zobje, če ti vsi izpadejo, zdravemu hudo, bolnemu
zdravje, 48. Zobje, če ti zarastejo, zmota, razprtija, 79. Zobje v drugo raščeni, dobro, 84. Zobje, če pred te padejo, smrt otrčk, 68.
— 227 -
Zobje, ako te bolijo, žalost, kteri pa kmalu veselje sledi, 48.
Zobotrebec ni dober, 23.
Zrak videti, čistega in svetlega, sreča v prijateljstvu, ljubezen v vseh opravkih; — meglenega, skrbi, revščina; — lepodišečega, milega, mir, prijetna družba; — dobrodejnega občutiti, skrivne novosti zvedeti, 12, 23.
Zrezano podobo videti, v zadrego bodeš prišel; ako je podoba- zvrnjena, ovire v tvojih podjetjih, 56.
Z v e n č e t i pomeni strah, 88.
Zverino videti, ubogemu dobro, 34.
Zverina divja, sovražnik, 30.
Zverino divjo učiti, preganjanje, 18.
Zverina, z njo se bojevati, kmetu dobro, 82.
Zvezanega se videti, ovire, sitnosti, 47, 81.
Zvezdo svitlo in čisto svetiti videti, luč dobiti, 4, 68, 61.
Zvezde številne videti, srečno znamenje, 18.
Zvezde od neba. pasti videti, smrt, žalost in revščina; — videti,   ki slabo svetijo, velika nesreča;
—  v hiši svetle videti, smrtna nevarnost hišnemu gospodarju; — na nebu videti, sreča v ljubezni, dobra sporočila, 86, 60, 73.
Zvezdi podobne reči videti, sreča v igri, nesreča v ljubezni, 56.
Zvezdo se utrniti' videti, se kake sitnosti oprostiti, 60.
Z v e z a t i kaj, pravde, 2. .
Zvonove zvoniti slišati,  pri  pogrebu navzoč biti;
—   videti, nevarno podjetje; — delati, zaničevanje, 26, 74, 90.
15*
— 228 -
Zvoniti   slišati,   pri kaki svečanosti,   smrt enega
svojih, 51. Zvoniti slišati in se vstrašiti, ogenj, 32. Zvon vlivati, gnjus, 25.
v
z.
Ž a b e v ribnikih videti, veliko denarjev prejeti, 26.
Žabe regljati slišati, pohvaljen biti, 49.
Žabe ubijati, sebi samemu škodovati, 49.
Žabe pod kako rečjo najti, sreča, čast, 90.
Žabo umoriti, čast, 8.
Žago videti ali imeti, mir; srečen konec kake reči, 50, 74, 76.
Žalost, kratko trpljenje, kteremu veselje sledi, 8.
Žalosten biti, ne da bi vedel zakaj, je prav slabo, 7.
Žalosten biti, zvesti prijatelji se te bodo usmilili, 15.
Ž aloigr o videti, zguba dobrega, prijatelja, 16.
Žalovati za kom, čast, 3, 54.
Žamet, čast in premoženje, 25.
Žarke od nebes videti leteti, zmaga čez svoje sovražnike, 3, 54.
Žejo občutiti, žalost in nemir; — si preveč vgasiti, bogastvo in čast, 20.
Žejen biti in ne si žeje vgasiti, prazen trud v kaki reči; — jo vgasiti, prošnja se ti bode spol-nila, 7.
Žejnemu piti dati, hvaležnost, 90.
Žejen k studencu priti in ne piti znati, neprilike, prazen trud, 72.
— 229 —
Želez je videti ali imeti, dolg zapor,  18, 79.
Železni prsnik videti, častna mesta dobiti, 77.
Železni prsnik oblečen imeti, se pred sovražniki varovati, 59.
Železnica, po njej se voziti, hiter napredek svojih opravkov, 17.
Železo kovati, prepir in razprtija; — žareče videti, vroča ljubezen; ako te kdo z njim pretepa, težka revščina; v njega se premeniti, revščina in uboštvo, 44, 67.
Želod brati, dobiček, veselje; — videti, uboštvo in nesreča, 18, 50.
Želodec videti, zguba, 32.
Želva, skrivnega sovražnika imeti, 16, 49.
Želve jesti, zarad velikega truda dobiček imeti, 36.
Žena, ktera svojega moža s kom drugim se poročiti vidi, bode hčerko porodila, 2.
Žena, ako se mož v ženo spremeni ali narobe, zakon, 89.
Žena noseča, vesele novice, 80; — svojo se prikazati videti, blagostanje in sreča, 9.
Žena, s svojo živeti, jeza, 81.
Žena, s svojo igrati, pravda zavoljo dedšine, 6.
Žene, ako jih je veliko skupaj, obrekovanje, 71.
Žene, ki te imajo rade, pomenijo prepir, 54.
Žene mlade nage videti, zaman poželjenje, sramota, 17.
Ženska oblačila nositi, skrbi in nesreča. 30.
Ženi se vklanjati, prilizovalci te bodo oslepa-rili. 11.
— 230 —
Ženina   objeti,   pomeni   zvestobo   tudi   na   tu-
jem, 37. Z e n i t e v,    na   nji   biti    in   plesati   videti,   ža-v lost, 33.
Ženo staro videti, nesreča. 2. Ženo  vzeti,   veselo   snidenje,   12;   —  imeti  lepo,
ljubosumen biti, 31. Ženo tepsti,   v nemiru živeti, 77;   —   nosečo, od-
puščenje, 48. Ženo svojo s kom drugim se poročiti videti,   pre-
memba svojih okolščin, 20. Ženo navadno videti, malo trpljenje, 72. Ženo poljubiti, dobiček, 49,78; — vzeti, prepir, 89. Žena z lepimi dolgimi lasmi, sreča čast, 7. Ženo lepo videti, zaljubljen biti, 55. Ženo  z rudečimi lasmi videti,   preganjanje, 44, 71. Ženo moliti videti je prav dobro, 15. Ženo s  črnimi ali rujavimi   lasmi videti,   bolezen
ali smrt, 5, 7. Ženo gologlavo videti, smrt v žlahti, 67. Žerjave leteti videti,  dobro sporočilo; — videti,
nezvesti   prijatelji;    —   jesti   ali   kričati   slišati,
veselje doživeti, 27, 74. Žerjava videti, dobro, 85. Žerjava slišati, bolnemu dobro, 27. Ž e s 1 o    imeti,    pomanjkanje,    revščina   in   velike
skrbi, 18. Žetev, pri dobri navzoč biti, tvoje želje se ti bodo
v kratkem spolnile, 68. Žetev domov voziti, dedšina, 60. Žeti pri slabem vremenu, hudo znamenje, 89. Žeti visoko   žito,   pomeni   si-ečo   v   svojih   opravkih, 45.'
— 231 -
Žganje pomeni nepostavno, nedovoljeno veselje; ako žganje piješ in se ne upijaniš, pomeni, da te nekdo ljubi, 17, 79, 90.
Žid, sam biti, škodo trpeti, 45.
Žid, ako ti je kako dobroto storil, nepričakovano veselje in sreča; — z njim govoriti, na časti zgubiti, tudi ljubeznjivost, 34, 67, 69.
Žide videti, v nevarnost priti; — z njimi občevati ali tržiti, zguba tega, kar si že pridobil, 13,' 80, 27, 49.
Žile videti, velik dušni nemir, 3, 87.
Žile odpreti videti, tvoja volja se bode prevrgla, 8, 14, 79, 81.
Žilo se odpreti videti pomeni prepir, tudi smrt nam dragega sorodnika, 25, 23, 81.
Ž i m n i c o videti, nemir; — kupiti, pomiriti se, 42.
Žito kositi, dobiček, 84.
Žito videti, bogastvo, obila mera; — pa malo, uboštvo, pomanjkanje; — v klasji, sreča, bogastvo, 46, 90.
Žito dobiti, bolehati, 76, 79.
Žitno klasje trgati, dobiček, 66.
Žitno polje videti, dobiček, veselje, 41.
Žito žeti ali suho videti, škodoželjen biti; — dobiti v dar, dobiček, 3, 90.
Žitni sad jesti, dober glas, 90.
Žito sam žeti in vezati, veselje. 49.
Žito v vrečo stresati, bolezen, 89.
Živ zažgan biti, slabo, grajanja vedno obnašanje; — v vodo pahnjen biti, veliko skrbi in revščine prestati;  — pokopan biti, nesreča, 9, 65.
- 232 —
Živali, ako te preganjajo, razžaljen biti od svojih sovražnikov, 51.
Živali toditi videti, huda revščina; — govoriti slišati: kar govorijo je resnica; — se pasti videti, s tujimi ljudmi občevati začeti; — udomačiti videti, težave potrpežljivo prenašati, 32, 49, 68, 90. .
Živino pasti videti, sitnosti pripravljati, 8.
Živino tepsti, veselje, 7.
Živino se bosti videti, razprtija, 27.
Živino suho videti, draginja, 8.
Živino debelo videti, dobra letina, 9.
Živino gnati, veselje 80.
Živino na gori videti, slabo, 6.
Živino jesti, sovraštvo, 44.
Živine več plemen imeti, dobra letina, 52.
Živo srebro, z veternjakom se seznaniti, 25. Žleb videti, svetel, dobro; — kalen, slabo, 4.
Žlico videti,   k gostiji povabljen biti,   18, 26, 38,
53, 76, 82. Žolč   v   sebi   občutiti,   zguba,   jeza,   hišni   nemir,
napad razbojnikov,  39. Žolč videti, ženam denarje, možem bolezen, 38.
Ž r e b c a  rujavega videti,   obrekovanje,   23;   rude-
čega videti,   sreča;  - videti razrezanega,  skrivna
sramota, 6. Žrebec, na njem po mestu jazdariti, na slab glas
priti, 20. Žreb ca iz morja skočiti videti,   iz vsake okolščine
srečno ven priti, 90. Ž r e b c a  utoniti   videti,   v  silo   priti;   —  lepega,
črnega   videti,    zadovoljnost;   —   (fuksa)   videti,
- 233 —
nestanovitno zdravje; — belega videti, nedolžnost častiti in slaviti; — pisanega videti, samosvoj
v biti, 30, 36, 27.
Žrebec, na njega stopiti, baharija; — na njem jahati, se v nevarnost podati, 2.
Ž r e b c a uiti videti, en del svojega premoženja zgubiti; — rediti videti, blagostanje doseči; — vpreči videti, potovati; — plavati videti, kaj doseči;   — prodati videti,   dobro kupčevati,   24, 31.
Ž r e b c a starega, sivega videti, težke dni doživeti, trud in delo; — učiti ga videti, z visokimi ljudmi se seznaniti; — poginiti videti, konec kakega dobrega upanja, 77, 26.
Žrelo lepo videti, tvoje želje se ti bodo spol-nile, 90.
Žuganj e, prepir, 4, 19.
Župnik, slabo znamenje, posebno za bolne in hudodelce, 17.
Žužke videti, nestrpljivi blebetači, zguba ali bolezen, 5.
Žuželke videti, v svoji prevzetnosti se čez druge ljudi povzdigniti, 72.
Žvenk pomeni žalost, 79.
Žveplo ali smolo videti, zmota, 30.
Žveplo vžgati, hudo bolezen pričakovati: — uvo-hati, ovirati svoja podjetja; — porabljati, ozdravitev; — delati, mali zaslužek pričakovati, 15, 49, 84.
— 234 —
Kazalo srečnih in nesrečnih dni.
Srečni   dnevi   so:
V  januarju:     L, 3., 19., 27., 31. v februarju:    7., 8., 18.
v  marciju:      5., 9., 12., 14., 16.
v  aprilu:        5., 17.
v  maju:          L, 2., 4., 9., 14.
v  juniju;        3., 5., 7., 12., 25.
v  juliju:         2., 6., 10., 23., 30.
v  avgustu:      5., 7., 10., 14., 20.
v  septembru:  6., 10., 13., 18., 39.
v  oktobru:      15., 16., 25., 31.
v  novembru:   1., 15., 25., 30.
v  decembru:   10., 20., 29.
Nesrečni  dnevi  so:
V  januarju:    13., 23.
v februarju:   2., 10., 17., 22.
v marciju:      13., 19., 23., 28.
v aprilu:        18., 20., 29., 30.
v maju:         10., 17., 20.
v juniju:        4., 20.
v juliju:         4., 11., 25.
v avgustu:     5., 13., 27., 31.
v septembru:  13., 16., 18., 26.
v oktobru:     3., 9., 27.
v novembru:  6., 23.
v decembru:   15., 26., 31.
— 235 —
Tablica o skrivnem kockanji.
Sem postavljena, da bi našim bližnjim služila.
Pomeni prvo igranje.
I	i—i 1—1	(-H	&!>		i—i >	>	1—1 >	X H-1	X	i—< X	t—i X
II	46	0	i	62	28	0	57	14	69	0	37
m	13	89	0	17	70	33	0	60	12	61	0
IV	71	10	27	0	21	2	32	0	72	83	54
v	0	47	53	31	0	56	9	39	0	4	25
VI	58	0	36	7	49	0	16	59	74	0	66
VII	40	64	0	35	3	41	0	75	85	24	0
vin	76	20	77	0	15	0	, 8	0	19	78	90
rx	0	38	30	45	0	63	11	86	0	84	34
X	52	0	43	51	5	0	55	68	79	0	44
XI	80	42	0	65	81	29	0	48	87	50	0
XII	6	22	•67	0	18	82	23	0	88	73	26
— 236 -
Tablica,
ki kaže, kaj vsaka črka cele abecede v številkah znanja in kako se mora na sanje in besede v loterijo staviti.
5  59 A 66 26	29 64 B 17	18 80 C 47  6	89 50 Č 13 82	36 48 D 11 19
37 44 E 6  55	2  26 F 11  78	30 57 G 1	81 66 H 25 72	58 35 I 7
42 76 J 20	14 75 K 74 43	71 28 L 12	85 31 M 4  46	64 10 N 5  57.
55 69 0 5  57	55 69 P 38	23 54 R 9	33 68 S 15 78	39 80 Š 15 78
41 25 T 86	16 35 u 67 77	62 52 V 40 10	21 70 Z 63 34	59 84 Ž 51 85
Po kabalističnem računjenji urejeno.
— 237 -
Umetnost
Iz kvart prorokovatl.
Igralec vzame vseh 32 kvart, jih dobro zmeša ter jih pusti dvakrat z levo roko prevzdigniti. Pri tem si zapomni prevzdignjeno kvarto na sledeči način: Oni trije kupčeki, kateri vsled dvakratnega prevzdiganja nastanejo, se tako eden vrh drugega položijo, da zadnji kupček na prvega in oba na drugega prideta. Sedaj se kvarte nič več ne mešajo, pač pa se v štiri vrste vsaka po osem kvart obsegajoča, razpoložijo. Kaj kvarte pomenijo, kaže sledeče:
Križ (tref).
Sedem:	Jeza, prepir in razprtija.
Osem:	Žalost, smrt.
Devet :	Nezvestoba.
Deset:	Kazen od sodnije.
Fant:	Sodnijski sluga.
Kraljica	: Kriv prijatelj.
Kralj:	Nezvesti ljubček.
As:	Pravda.
Pik.
Sedem:    Znanje, prijateljstvo.
Osem:     Pismo od ljubice, razkritje ljubezni.
Devet:     V kratkem otroci in poroka.
Deset:     Srečno potovanje.
Fant:      Zvesti ljubček, prijatelj.
Kraljica: Nenavzoč prijatelj (prijateljica).
Kralj:     Visok dobrotnik (dobrotnica).
As:         Dobro urejeno gospodarstvo.
— 238 —
Karo.
Sedem:	Pomnoženje svojega premoženja
Osem :	Blagostanje in dober zaslužek.
Devet:	Čast doseči.
Deset:	Srečen pot, bogastvo.
Fant:	Sreča v loteriji, dedšina.
Kraljica	: Mož, ki ima denar.
Kralj:	Obisk visoke osebe.
As:	Dobro snidenje.
	Srce.
Sedem:	Spodlezovalec.
Osem :	Veselje, vesela novica.
Devet:	Spolnitev skrivne želje.
Deset:	Prihod ljubčeka.
Fant:	Povabilo.
Kraljica	: Zveza proti svoji volji.
Kralj:	Srečen zakon.
As:	Poroka.
	Pomen kvart
v zvezi ena z drugo,
Štiri fantje blizu skupaj prinesejo prepir in hudobne jezike. Štiri kraljice: ljubosumnost, prepir, vojsko, boj. Tri d e v e t k e ali d e s e t k e: srečen vspeh.
— 239 -
Dozdevne misli,
kakšen bo človek, ki je o tem ali onem znamenji rojen.
Januar.
Rojen biti v meseci januvariju v znamenji vodnika kaže na človeka, ki ima prav lepe in dobre lastnosti. Posebno ljubi red in natančnost; zaradi tega je cela zunajnost in občevanje z tako osebo prav prijetno in ljubeznjivo. K temu veliko pomaga vedno dobra volja in večkrat zvito obnašanje. Vsled različnih prijateljskih zvez se sreča možkega spola na dober način pospešuje, med tem ko mu bogatih žen ne manjka.
Ženski spol dopade pred vsem zarad snaž-nosti telesa, perila in še bolj vsled čistosti svojega obnašanja. Kot hišna gospodinja bode varčna in delavna, kot prijateljica ljubeznjiva in vesela.
Februar.
Rojen biti v meseci februvariju v znamenji r i b pomeni veliko in slavno življenje. Spretnost in izvrstno obnašanje privedejo moža v imenitne družbe, kjer se pa njegova odkritosrčnost in naravnost zaničuje. Večkrat je primoran najhujše boje prestati, pa slednjič zmagajo njegove dobre lastnosti.
Ženski spol se posebno za poezijo, gledališče in godbo zanima. Kot gospodinja bode zaradi svoje modrosti in dobrosrčnosti povsod hvaljena in ljubljena, čeravno se večkrat zgodi, da se domišljija in resnica nič kaj ne vjemata.
— 240 —
Marec.
Rojen biti v meseci m a r c i j u v znamenji ovna pomeni tih in ponižen značaj, ki vse rad prenaša in se drugih rad usmili. Ako ga pa raz-žališ, si pripraviš hudega sovražnika, ki noč in dan ne miruje, da bi se maščeval. V družbi je dobre volje, drugače pa žalosten in otožen ter rad naravo ogleduje.
Možje so zvesti varuhi in dobri delalci, kateri svojo ženo in otroke pošteno preživijo. Žene bodo kot matere veliko veselja nad svojimi otroci doživele. Device se bodo zgodaj poročile.
April.
Rojen biti v meseci aprilu v znamenji bika kaže na mogočnega, ne samo za delo, ampak tudi za druge reči pripravnega človeka. Njegov značaj se lahko prevrže v grdo predrznost, prevzetnost, škodoželjnost in zavist; ljubi tudi v srčnih zadevah male premembe.
Ženski spol, ki je v tem meseci rojen, je sicer ob času poroke prav razposajen in svojevoljen, pa v zakonu se celo spremeni. Kot žena postane pridna, modra in svojemu možu vedno zvesta.
Maj.
Rojen biti v meseci maju v znamenji dvoj čekov znanja sploh telesne lastnosti: lepa, tanka koža, lepi, polni lasje, zapeljive oči, prijazno, prijetno obnašanje, za kterim včasi zvitost čepi ali pa vsaj prizadevanje, drugih oči nase obrniti. Posebno je to pri ženskih navada. V zakonu, kateri se že v mladosti  sklene,   se  prikažejo večkrat na-
— 241 —
mesto prijaznosti, ktera se v družbah pokaže, zvitost in sitnost, posebno če je tudi žena sitnega značaja.
Deklica v tem meseci rojena je celo za ljubezen in prijateljstvo ustvarjena, se kmalu omoži in srečno in bo možu in celi družini v veselje in čast; kot mati porodi lahko dvojčeke.
Junij.
Rojen biti v meseci juniju v znamenji raka pomeni previden in z največjim mirom delajoči značaj, kteri ne more z hrumečimi valovi časa enako stopinjo držati. Sreča mu ni posebno mila, kajti vse se mu ponesreči in marsiktera zvijača ga premaga! Pa vse to ne more zabraniti, da bi ne dosegel svojega namena. V zakonu bo srečen in z nadarjenim dečkom obdarovan.
Deklica, ki je v tem meseci rojena, bo nesrečna v svoji ljubezni. Prvi in drugi ljubček jo bode zapustil; ona ljubi sicer goreče, pa prenaglo; v zakonu bode svojega moža trpinčila, ako se ne obnaša spodobno; zadnja polovica njenega življenja bo mirna in zarad tega tudi srečnejša.
Julij.
Rojen biti v meseci juliju v znamenji leva pripravi možu trdno zdravo telo in predrzen pogum. Ima bolj jezen značaj; vsled tega se večkrat spre se svojimi prijatelji in znanci; bdi rad celo noč, ljubi pa po dnevi počivati, in ako je mogoče, je rad dobra jedila ter pije preobilo.
Deklica, ki je v tem meseci rojena, ljubi prosto   naravo   in   plete   rada  venca   zase   in   za
16
- 242 —
druge. Ljubi le črvrstega mladenča in moža, posebno vojaka, nikoli hlinavca in strahopetca. Se hitro razjezi, pa vendar se zna premagovati in velikodušno odpustiti; ljubi tudi vihar in burjo.
Avgu s t.
Rojen biti v meseci avgustu v znamenji device pomeni pri možkem spolu živ razum; postane večkrat prav slaven mož in si prizadeva, drugim s svojim svetom pomagati. Dela rad tudi za obč-ni blagor, brani se pa vsake hvaležnosti. Bogata vdova se zaljubi v njega, pa on vzame raje modro in lepo devico za ženo ter postane oče mnogih otrok.
Deklica v tem meseci rojena ima vse dobre lastnosti, ktere devica imeti mora; zarad tega postane pridna žena in hišna gospodinja; ako se pa do 30. leta še ni omožila, tedaj bo najhitreje- do njene smrti sama ostala.
September.
Rojen biti v meseci septembru v znamenji tehtnice pomeni pravičnega moža, ki bo zvest in dober obrtnik in izvrsten državljan; zraven tega pa ima le majhno bogastvo, a še po smrti dobro ime in mirno vest do svojega groba.
Deklica v tem meseci rojena je v vseh rečeh prav natančna, zarad česar, dokler služi, veliko hvale uživa; ako pa komu zapoveduje, je skoraj nestrpljiva, neče nobenega darila, da ji ga ni treba proti prepričanji hvaliti ali grajati, ter je previdna v vseh svojih delih.
— 243 —
Oktober.
Rojen biti v meseci oktobru v znamenji škorpijona kaže na neprimišljeno, neumno ravnanje, zarad česar drugi večkrat škodo in sitnosti imajo. Vendar je tak mož rad potrpežljiv in vse povrne, kar je poškodoval; obnaša se večkrat preveč očividno, še celo grdo in nespodobno; kdor ga pa dobro pozna, najde v njem milega in zvestega prijatelja; pije rajše vino kakor vodo.
Deklica v tem meseci rojena mora se dobro varovati, da si ne pripravi vsled slabega jezika in slabe volje sovražnikov; nagnjena je k zavisti in trdnosrčnosti, ljubi tudi vino in kavo, pa ne potroši nič za to; v zakonu je prav prijazna, a kot mati stroga.
November.
Rojen v meseci novembru v znamenji strelca pomeni nevarnega ljubčeka, ki se že zgodaj zaljubi v vsako lepo lice ali tudi v lepo obleko; on je strasten lovec in strelja kozle z in brez smodnika; kot vojak je sovražniku in deklici enako nevaren, poslednji posebno pri plesu, kterega zelo ljubi; skrbi redno za svoje gospodarstvo in živi zmerno.
Deklica, ki je v tem mesecu rojena, je predrzna ter se večkrat v velike nevarnosti poda; ljubi najbolj vojake in lovce; veliko mladeničev jo ljubi, pa le enemu se posreči, njeno srce premagati ter v srečnem zakonu svoje dni preživeti.
December.
Rojen biti v meseci decembru v znamenji   divjega   kozla   kaže   pri   obojem   spolu
16*
— 244 -
dober značaj, kteri se pa večkrat pohujša. Mož ne prenaša veliko mraza, ljubi zarad tega kožuh in peč, zraven pa veselo družbo; ljubi klobaso in pleče ter deli kot prijatelj, kot mož, kot gospodar rad draga in lepa darila; veseli se še kot starček svojih vnukov.
Deklica v tem meseci rojena ima veliko moškega na sebi, pa vendar ne zgubi svojih ženskih čednosti; je rada navzoča pri veselicah, ki zadevajo vojske; prejme rada o božiči kaj novega, skrbi pa leto za letom marljivo za svojo družino in gospodarstvo ter ljubi iskreno svojega moža.
— 245 -
4
Tablica,
ki kaže, ktere številke se morejo staviti, da se naredi amba in tema.
1. 13	2. 17	3. 12	4. 16	5. 1	6. 15	7.  8. 19 10 14		9. 18
10. 22	11. 26	12. 21	13. 25 29	14. 20	15. 24	16. 28	17. 23	18. 27
19. 22	20. 35	21. 22. 39 30 34		23. 38	24. 33	25. 37	26. 32	27. 36
28. 31	29. 35	30. 48	31. 43	32. 47	33. 42	34. 46	35. 41	36. 45
37. 49 4C	38. i 44	39. 48	40. 52	41. 56	42. 51	43. 55	44. 59 50	45. ! 54
46. 58	47. 53	48. 57	49. 52	50. 65	51. 52. 69 60 64		53. 68	54. 63
55. 67	56. 62	57. 66	58. 61	59. 65	60. 78	61. 73	62. 77	63. 72
64. 76	65. 71	66. 75	67. 77 7C	68. i 74	69. 78	■ 70. 82	71. 86	72. 81
73. 85	74. 75. 89 80 84		76. 88	77. 83	78. 87	79. 82	80. 5	81. 90 9
82.   83.   84.   85.   86.   87.   88.   89.   90. 48       3        7       2       6       15       18
Ta tablica se naj na sledeči način uporablja: N. pr. 21. januarja 1852 so bile v Lincu vlečene številke: 33, 67, 51, 10, 58. Vzaraeš te številke n. pr. kot za zadnjikrat v Lincu vlečene, tedaj piši na tej tablici debelo tiskano številko 33;   pod tisto
— 246 —
najdeš številko 42; potem poiščeš drugo številko, ktera se je vlekla, tukaj n. pr. 67, pod katero stoje številke 77 in 70, ravno tako tudi tretjo številko 51 s številkami 69, 60, potem četrto 10 in pod njo 22 in slednjič peto številko 58, pod katero 61 stoji. Iz tega se razvidi, da moraš pri prihodnji stavi številke:
42. 77, 70, 69, 60, 22 in 61 staviti.    Tako   izvoljene   številke   prinesejo   večkrat srečo,   samo da se morajo le v tisti loteriji staviti, v  kateri   so   bile  vlečene.    N.  pr.  iz  linške   zopet v linško, iz praške zopet v praško itd.
Drugi način je sledeči: Igralec vzame številke, ki so se zadnji- in predzadnjikrat vlekle, ter eno vrsto pod drugo zapiše. Potem zapiše k številkam drugega klica 19, k številkam tretjega klica 31, četrtega 41, petega 88 in šestega te številke skupaj.
N. pr. dve zadnji srečkanji kake loterije prinesejo številke:                16 27    31    15    5
3 19    42    88    6 Tem se torej prištejejo          19    31    41 88
19 65 104 144 99
Zdaj mora igralec številke prvega klica s številko 2 deliti, vse druge pa s številko 3, kakor sledi:                    10 22 36 48 33
Ostane pri delitvi ena ali dve čez, tedaj se prištejejo številkam, ki so vsled delitve nastale.
Ta način je posebno važen za ekstrato ter je že marsikateremu igralcu veliko koristilo.
— 247 -
Skrivnost
ambo zadeti.
Igralec si vzame celo  abecedo  ter jo prestavi v številke kakor sledi:
abcčdefghi     j     k     lm     n 1    2   3    4    5    6   7   8    9    10   11   12    13   14   15
oprsštuvzž 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25. Sedaj  si izvoli kako ime,   n. pr. „Marija", ter vzame številke namesto črk. M    14 a     1 r    18 i    10
j    H jt___1_
55
90 krat pomnožena da
4950:  skozi  5 deljena  da 990.   Ako to številko delim: 9, 90, tedaj imam številki 9 in 90.
In   ravno   tako   pri  vseh   drugih   imenih,   pa imena morajo cela v črkah biti.
Umetnost
iz zdrobljene kuhane kave (zoo) prorokovati.
Zdrobljena kuhana kava (zoc) obsega neštevilno množino najlepših in najčudovitih podob, katere nam marsikateri čudež razkriti zamorejo, ako se po sledečem ravnamo.
— 248 -
Da dobimo tako kavo, ktero potrebujemo za prorokovanje, mora se kava iz posodice izliti; potem pustimo zdrobljeno kavo (zoc), ktere mora prav veliko biti, eno uro dolgo stati, da se posuši. Uporabi se lahko tudi ostala kava prejšnjega dneva in je sploh vse eno, ako je bolj stara ali bolj nova, da se le zamore dobro posušiti., Ako je že zelo suha, moramo hladno vodo na njo vliti, in sicer na 15 gramov kave pol kupico vode. Ko se je to zgodilo, postavimo posodico k ognji, ktero pa ne sme preveliko biti, ter jo tam tako dolgo pustimo, da se zopet celo premoči. Potem jo z žlico dobro premešamo in v malih kupčekih na celo čiste, dobro posušene okrožnike vlijemo, da se do srede napolnijo. Tukaj naj zdaj to kavo, kakor hitro se da, na vse strani premešamo in potem v drugo pripravljeno posodo vlijemo tako, da le majhni deli kave na okrožnikih ostanejo, kteri se sedaj v čudne in skrivne podobice preinenijo. Ako so podobe pokvarjene in slabe, kar se navadno zgodi, če je bilo preveč kave, tedaj moramo še več vode na njo vliti, jo segreti in vse še enkrat ponoviti, kajti le tedaj zamoremo prihodnjost odkriti, ako so podobice vsaka posebej.
Najimenitnejša znamenja, katera se v taki kavi napravijo, so v sledečem razložena:
1.) Čveteroogelne podobe pomenijo tem več sitnosti, kolikor več jih je.
2.) Posamezen trikot naznanja dobro službo ali sploh koristne opravke. Ako je več tri-kotov blizo skupaj, pomenijo veliko srečo. Trikoti so sploh v vseh okoliščinah prav dobro znamenje ter obljubijo v malem številu dobro službo, v velikem pa mnogo denarja in imetja.
— 249 —
3.) P o s a m e z n e krogle pomenijo v vseh opravkih dober vspeh, posebno ako so lepe in številne.
4.) Prav srečno poroko nam obljubi krogla, ki je iz več se zedinjajočih kotov nastala.
5.) Dolg cveteroogelnik, ki se celo dobro pozna, pomeni nemir in razprtijo v svoji družini. Ako leži blizu njega več križev, tedaj kaže na nezvestobo žene. Ako je pa več kotov okoli njega, tedaj bode mož nezvest.
6.) Lep križ v sredi okrožnika pomeni dolgo življenje in mirno smrt.
7.) T r i j e križi obljubijo mnogo častnih mest.
8.) Štirje križi, kteri so blizu skupaj, da se celo dotikajo, pomenijo ženam težko bolezen, možem nepričakovano nesrečo, ktera jih pogubi.
9.) Veliko križev pomeni, da se bodemo po dolgih strastih vendar enkrat umirili in srečno starost doživeli.
10.) Srečno starost obljubijo tudi številne kratke in dolge črtice; ako jih je malo obljubijo mirno, lepo življenje in pristojno srečo.
11.) Venec križev pomeni hitro smrt naših staršev.
12.) Venec iz triko to v in cvete roogelnik o v obljubi smrt enega med sorodniki ali smrt zvestega prijatelja.
13.) Revščina in skrbi nas čakajo, ako se kava v žival s tremi nogami ali tacami premeni.
14.) Male ribe na okrožniku nas pripravljajo na to, da bodemo v kratkem h kakemu obedu povabljeni.
— 250 —
15.) Vidimo li na okrožuiku kače, martinčke in enake živali, tedaj nas bodejo naši prijatelji izdali in grdo zapustili, da se bodemo le se silo rešiti zamogli.
16.) Podobe tic pomenijo nepričakovano nesrečo.
17.) Tiči, ki so v mrežah ali v čem drugem, nam naznanjajo, da se bodemo v sledečem času v pravde zamotali.
18.) Ako vidimo na okrožniku okno ali druge podobe, ki so okrogle in čveterooglate, pa vendar oknu podobne, tedaj nam preti tatvina in ulan.
19.) Kovček pomeni v kratkem novo pismo.
20.) Voz, v katerega so konji vpreženi, naznanja silno smrt nam dragega sorodnika ali prijatelja.
21.) Kolo pomeni primerljej, ki ni ravno žalosten.
22.) Številka, ktera se dobro vidi, bode v loteriji, ako jo staviš, zadela. Mnoge primere so pokazale, da se taka številka vselej v treh srečkanjih vleče. Ako številka ni celo dobra, se ne smeš na njo zanesti; ona mora celo dobra in nepokvarjena biti.
23.) Črka L pomeni brezvspešno, težko delo.
24.) Črka G pomeni veliko veselje.
25.) črka H pomeni ječo in nemir.
26.) Črka S pa sreča v svojih opravkih, opro-ščenje iz ječe i. t. d.
27.) Ako se vidi glava pasja ali celi život zraven krogle, ki obstoji iz več delov, tedaj imaš zvesto ženo.
28.) Tri ženske osebe, ki so blizu skupaj, pomenijo srečo v svojih opravkih.
— 251 —
59.) Tri m o ž k e podobe, ki so blizu skupaj, obljubijo prav častno in dobro službo.
30.) Ako je na okrožniku cvetlica, tedaj pomeni zdravje.
31.) Cipresa pomeni veliko žalost.
32.) Germovju podobne reči kažejo na prenehljej prav važnih opravkov.
--------■»««•---------
Tablica,
iz ktere se razvidi, kaj pomenijo sanje po nebeških znamenjih.
Mnogo in mnogo sanj nahajamo, ktere imajo, neodvisne od časa in kraja, vsaka svoj poseben pomen. — Razven tega pa moramo na to opozarjati, da imajo večkrat ene in tiste sanje različen pomen. ako se nam v kakem drugem nebeškem znamenji sanja. Sledeča tablica pove o tem prav natanko. Hoče kdo pomen kakih sanj videti, tedaj si jih mora prav dobro zapomniti in drugo jutro v koledar pogledati, v katerem znamenji je zemlja stala, ko se mu je sanjalo. Ako to najde, tedaj gleda ravno proti desni strani do tistega mesta, kjer do-tično nebeško znamenje stoji. Ako se komu n. pr. na dan, v katerem zemlja v škorpijonu stoji, sanja, da je žalosten čas in da se joče in jokat vidi, tedaj pride napovedan način v predelce, v kterem beseda „zabavanje" stoji, toraj pomenijo sanje veselje in zabavanje. Ali če sanja v znamenji bika o konjih, tedaj pride na predelce, na kterem stoji besedica „čast", v katerej so toraj sanje razložene i. t. d.
— 252 —
Način sanj.	1. v	2. v	3. v	4. v	5. v
Ako sanjamo	ovnu	biku	dvojčkih	raku	levu
1. 0 denarjih in	Bolezen.	Kazen.	Zguba	Obisk.	Denar.
drugih   različnih			prija-		
kovinah.			telja.		
2. 0 ribi i vodnih	Strah.	Tolažba.	Častna	Duševne	Strah ali
živalih.			mesta.	bolečine	škoda.
3.   0   podzglavji	Ne-	Poto-	Obisk.	Prijatelj.	Dobiček
ali ljubeznjivosti.	prijetno.	vanje.			ali korist
4.  0 skupnem	Novice.	Hud	Omečiti	Veselje.	Dar.
bivanji veliko		prepir.	koga.		
ljudi.					
5.   0  bolezni  in	Vesela	Veselje.	Sle-	Zguba.	Visoki
telesnem trp-	iznena-		parija.		pri-
ljenji.	denost.				jatelji.
6. 0 jedi in dru-	Obisk.	Obisk.	Veselje.	Sitnost.	Dolgo
gih jedilih.					življenje.
7. 0 nesreči vsake	Prazna	Laži.	častiti	Slabost.	Žalost.
vrste.	prošnja.		druge.		
8.  0 cerkvah,	Veselje.	Srečen	Težka	Denar.	V
hiših,  stolpih in		strah.	bolezen.		kratkem
poslopjih sploh.					obisk.
9. 0 prihodu ali	Dar.	Tiho	Prijetne	Dobiček.	čast.
obisku dobrih pri-		veselje.	reči.		
jateljev.					
10. 0 ognji,	Žalost.	Gosti.	Dobiček.	Pijanost.	Zguba.
gromu in strelu.					
11. 0 telesu, po-	Dobro.	Žalost.	Žalo-	Prazno	Nova
sebno o slabejih			vanje.	upanje.	prijateljska
udih.					zveza.
15.  0 različnem	Žalost.	Revščina	Slabost.	Žalost.	Gospod.
ognji.		in sila.			
13.  0 orodji  in	Denarje,	Dobiček.	Dobro.	Dobiček	Prijeten
instrumentih.	pred kteriin pa prepir gre			vsled smrti.	obisk.
- 253 —
6.
v devici
1. Veselje.
2.   Smrt prijatelja.
3. Dobro.
4. Sreča.
5. Dobra volja.
6.  Bolezen.
7.  Sila i pomanjkanje.
8. Veliko sreče.
9.
Strah.
10. Žalost. 11.   Dobiček.
12. Veselje. 13.  Prijateljica.
7.
v
tehtnici
Smrt sorodnika. Zdravje,
Povab-
ljenje.
Nesreča.
Tolažba.
Skrbi.
Pomanj kanje prijatelja. Dobiček.
Žalost.
Veselje.
Iznena-denje.
Revščina. Tatvina.
8.
v
škorpij.
Tatvina.
Prijetna iznena-denost. Novice.
Veselje.
Prepir.
Strah. Zguba.
Veselje.
Bogastvo.
Slabost.
Smrt.
Bolezen. Čast.
9.
v strelcu
Veselje.
Žalovanje.
Sleparija. Užitek.
Nesrečna ljubezen
Tolažba.
Nov prijatelj.
Prijatelj Čast.
Bolezen. Smrt.
Veselje.
Neprijetna novica.
10.
v div. kozln
Veselje.
Sovraštvo.
Samota.
Zguba prijatelja. Prijatelj.
Dobiček.
Tuja bolest.
Žalost.
Važen sklep.
Obisk.
Prepir.
Sila. Skrbi.
11.
v vodniku
Zguba.
Bolezen
Tuji prijatelji Ljubezen.
Trud.
Hud prepir. Prijetne
reči.
Nemir.
Žalost.
Bolečine. Poroka.
Denar. Tolažba,
12.
v
ribali
Trud.
Bolezen.
Pre-
memba. svojega mišljenja. Skrbi.
Veselje. Skrbi.
Prijetna novica.
Jeza.
Velik
strah.
Veselje.
Stroški. Novice.
— 254 —
Način sanj.	i. v	2. v	3. v	4. v	5. v
Ako sanjamo	ovnu	biku	dvojčkih	raku	levu
14. 0 petji, godbi	Hude	Poto-	Nepriča-	Žalost.	Zmota.
in posameznih	novice.	vanje.	kovano		
igralnih   orodjih.			veselje.		
15.   0  solzah in	Prepir	Prazna	Veselje.	Bolezen.	Dobiček.
srčnih bolečinah.	zavoljo vere.	skrb in strah.			
16. 0 prepiru,	Slabost.	Zmaga.	Prav	Čast.	Zavist.
tepežu,   vojski,		čez	prijetne		
i. t. d.		sovražnike.	reči.		
17.   0 mrtvih in	Poroka	Dobiček	Nesreča.	Prepir.	Dobiček.
pogrebih.		v loteriji.			
18. 0 scalnici.	Zguba.	Žalost.	Prazno upanje.	Jeza.	Prijetne reči.
19.   0   pregnan-	Sle-	Veselje.	Dobro.	Gostje.	Darila.
stvu,  grdem	parija.				
ravnanji  i.  t.  d.					
20.    0   vojakih,	Strah.	Prepir.	Pregre-	Dobro.	Bolezen.
duhovnih, po-			šiti v ob-		
šastih.			našanji.		
51.  0 konjih in	Slabost.	Čast.	Zguba	Iznena-	Dolgo
drugih velikih			pri-	denost.	živ-
živalih, o jahanji			jatelja.		ljenje.
vožnji itd.					
22. 0 umoru,	Rev-	Zguba	Za-	Bo-	Bolezen.
ubijanji  in kri	ščina in	prija-	upanje.	gastvo.	
prelivanji.	oolečine.	telja.			
23.   0 veselji  in	Žalost.	Neum-	Denar.	Veselje.	Zavist.
veselicah.		nost.			
24. 0 novi obleki,	rMjanost.	Veselje.	Sitnost.	Gostje	So-
postelji, belem				in gosto-	vraštvo.
oblačilu.				vanje.	
— 255 -
6.
v
devici
14.
Čudni dogodki
15.
Veselje.
10.
Vesele
reci.
17.
Nesloga.
18. Bolezen.
19.
Revščina.
20. Denar.
21. Prepir.
22. Bolečine. 23.  Pri-
jetne reči.
24. Prepir.
7.
v
tehtnici
Prazna upanja.
Prijetna iznena-denost. Prijetna novica.
Revščina.
Veselje.
Hudo.
Veselje.
Ponižanje.
Žalost.
Neprijetne reči. Veselje.
8.
v
škorpij.
Revščina skoz prijatelja. Zaba-vanje.
Dober obrt.
Veselje.
Strah.
Smrt sorodnika. Smrt jednega
prijatelja. Žalovanje.
Rane.
Žalost.
Čast.
9.
v strelcu
Znanje.
Strah.
Vesele novice.
Strah.
Vojska.
Preselitev.
Velika sreča.
Sleparija.
Hitra smrt.
Veselje.
Zguba.
10.
v
tliv. kozlu
Tolažba.
Smrt jednega sorodnika. Prepir.
Iznena-denost.
Nepričakovani
prijatelji. Gostje.
Veselje.
Obrekovanje.
Zguba.
Vesele reči.
Novosti.
11. v
vodniku
Vesele reči.
Smrt višjega
predstojnika, Veselje.
Velika sreča.
Ljubezen.
Sovraštvo.
Veselje.
Pojedina
Sleparija.
Dobiček,
Škoda.
12.
v
ribah
Prepir.
Sovražniki.
Solze.
Dobiček
v loteriji. Sreča.
Veselje.
Obisk.
Zmote.
Dobiček.
Veselje.
Sovraštvo.

Ura,            m       Mlin,
Stklenična             Raga,
hram biča
Golobje,    £h   Cerkev, Voda,    JJ    Most.
Drevo,    £\   Možnar,
Kedkev,
■:3
Gavge.
Pav,    &    Mačka,
Mlatič,
4
Voz,
Verige,    r'    Divji vol,       Štorklja,   /»    Meč, Goatilnica,    $J   Ribič.             Mišaica,    \)    Barka.

Žabe,
Denarji,
Ogledalo, r^  Eeber,
uauc,   i—    juniji,          ugledalo, q   rkeber,
Tulipe,    4   Pokopališče       Streljati, Q Nož in vilice
Klobuk,    g\   Medved,
Grom,
9
Moba,
Goio,
Peč.
lviuna,         * £\    Uroio,
Kuhinjska J[H   čuvaj, posoda,
Jerbas, Kamela
Vsekova-
, a A   Germovje          Turk, a £\ vsekov,
,11    Ogenj.    '         Oratai^
Vojak, a 43 Mesto, Kozel    I #> Gobe.
Pivarnica, Knjige,
14
Pes, Sod.
Serp, A  w  ciC,                    Vert, \  f*
Sneg, JL O ^°°J8ki     Mertvaška X 0
glava,
hlev.
Puščavnik Jark.
Limone, Svila
Popotnik,      Kozlati,
»ne, A *J sopotnik,      Kozlati,      A Q ila,l I  Mertvaška     Otročnica, IG
rakev.
Zvezde, Ponev.
Mali tiči, m f\ Pšica,            pasti. £\ A Polž,
Debel mož X t/ Kanona.          Bas, « U Kleše
Hiša na ^ 4j Svetilnik,            Sir, 4) /i Jajca
Tn S?? £ O Šarkelj.              Tat, £4* Zajec.
Utoniti.                         J
Vojašnica, (\ t* Voščena
Sladkarije, Uf) 8veča' Jahač.
Voziti, d P"7 Zvon,
Baklja,
27
Verč,
Si'eber-
^29
Zobi Q /*   Učiti se, Ruta, £4 O Lastovke,
Kruh,an Papir,
Lestva^O^818^1' peči.
Podgana,
Oblačila,      Senen voz, { J ^/ Tehtnica,
Sekira. Q \   ^lajg, Zidar, O JL Žeblji,
55 lisih "■> tv^i^Mumtii
v
Skornji, rt<j Orgije, Dojiti, O ^d Grozd.
Piti, Q t> Mošnja,       Praskati se, Q  J Fajfa, O O Očala.              Zastava, O4
Gosenica, Peč.
Nogavice, t> p*  Berač,
Punca i* {> J) Zvonik, Uuni,
Dim,
Boben,
Dim, f* •» nooen,
Svinčniki, O O?1? SlaV0> deiata.
Slanik, Q M Krinka, Dinja, O I čeda.
Skrinja, Q Q Cerkvena
Žlica,OO^a8t?va.' Svetilnica
Sidro, Beračica
lro, Q A Stopnice,          fJavati,   m s\
ica, O t/ Veliki tič.      Posoda s Z| \)
Cvetlicami,
Pismo, Petelin.
Poa streho,   m a  Češplje,         Sladkor,  J Q Kak,
Sadno Z^J^ Gospodar, TobaČnica, 4^ Kegljati, drevje.
Torta,  J O Duh,
Cekini
43
Deža.
CevelJ» \ J V<>lk>
Bučele
,  J  J Volk , 4t4t! Preg
Preganjati,
Zamorec, J g^ Jelen,
Mesnica
:45
Meh.
Podobe,  * £ Zdravila, Malana4t) BoJnik soba,
Hromeč, J P^ Gozd,          Haria. yfl Q Zioel,
Roklja,           Pajek.           Ječa,           Spovedniea
48:
Želva,   M fk Žid,       Ključavnica p* š\ Poljubovati Kolo, 4r t/ Vas.             Škrpet, D " Težko nesti,
Hram, K -|  Moliti, Cepiča, tJ JL Brus.
Kocke, P* £\ Kvarte, Vodo piti, fj tmi Noseča.
Saiata. PT O Pritlikovec,              Sol, K   J Raca,
Su,!la.   r) O Meso peči.      česati seQ4g Nosilniča.
Slama, £f v* Krava, Palica, tJ tJ Podkov.
Švede, f^ £* Ključ.
Denar šteti,
56
Moderc.
Boriti se, r *J Komarji,        Surovo ^ q   Kuhati,
Ura žepna, t) $ Suho drevo.   m£8}°> O O   Cvetlice
Ribe,
Trakovi, J^ (\ Pleče,           Šivati, /» /\ Pručica,
Platno.        nflr«ftt;  111 f PW.i.
Zlate   ŠDice.
59
Lov, /» -|   Umetni
Gerb, O 1 l™, PraSid.
Dež< £t O 9r^Je' Rogljič, O^Skaf.
Baroka, £ 43 Nočnakapa,     Krofi p  J Pisati, RaeUD8kaOOPovodenj.        Uhani, 04
tabla,
Dimnikar.
G°8' A hfc ^emlJa           Somenj, /» /» Grabije,
O O Kupec.    Sod za kis, 0 O Mlekarica.
Natersk,
Sle pec, /* PJ Kože,           Svetilnica, /* O Altar,
iveri ne, \| « Kožahovina     Pridiga, 0 O Božja pot
Velika soba £ d\ čevlje,            Nuna, *J £\ Škarje,
V Je?° O \f Vodnjak.   Cambahi,
peljati,
70
Darovati.
Bisernica, NT -J  Žlahtno Naslonjač,
nZ.tabtno         Srajca, F7Q Sukno,
kamenje,     p08teija>  4 ^ Zapestnice. Zagnnialo.
Seni, Tj Q Velika
Rokavice,  ( O !!f.?da' Lilija.
Mesec, TJ J Solnce,
Potres,
74
Zlato, srebro
Brati, TJ T* Zenitovanje      Zima, TJ £* Šotor, Gledališče,  4 O Smokve.            Žaga,  t \| čokolada.
Pijanec, M ^ Oblic,            GrajšČina, ^ Q Železo,
I   | Divje gosi.       Gospod,  | OTicnik.
Brenklja,
Umirati) ^71\ Pratika,
Kopati
srati) n f\ i se,  i t/
Romar.
Leča,
Selitev
:80
Grah, Fižol.
Glavnik. q m  Star mož,    Kuhinjski
BrivnaQX Gospa.            p   *?rt<
skleda,                                 retljica,
Vinograd,
O Mavrica,
Kvartati, q j Kamenje,   . Mlinček zaXZLV  srajci^ O Škropilnica,           kavo, U!* hoditi. 1
Zdravnik, q j* Verd,
Ponev ^ (30 Kobilica, greti,
Pavke, Q f"7 Šola,
Trobenta
;87
Zapona.
A.otel, o n Trap,
jvotei, q f\
Kapica r^ M stropa.
Prihod, Q/»Šk Ženof, O O Deir
Metla,
Veternica, Q Q Metla,  i Pes grize, O O Presti. I
-*j-—*J
Samokres.
Velikan, |\ /železo, Cvetlidnjak.JftTicmk.