Iz patagonske stepe se s celinske Argentine v Atlantski ocean zajeda skoraj sto kilometrov dolg jezik polotoka Valdés. Nepregledna ravnica brez asfaltnih poti in z redkimi ranči, ki so edini stik s civilizacijo. Prav zato sva si za najino potovanje izbrala ta košček sveta v »divjem« delu Južne Amerike. ORNITOLOŠKI POTOPIS dolge kotanje, polne gostega in lepljivega blata, in če dodaš še majhen ter nizek najeti avto, sta avantura in adrenalinska vožnja zagotovljeni. Pričakovano je najin prvi obisk omenjenega rezervata obstal nekje na sredi poti, toda k sreči ob čudoviti peščeni obali, kjer sva občudovala sončni zahod. Na obali so se sprehajale redke ameriške školjkarice (Haematopus palliatus), opazila pa sva tudi značilnega glodavca, južno kavijo (Microcavia australis). DRUGI OBISK KLIFA PUNTA LOME Drugi poizkus obiska Punta Lome je bil končno uspešen in z razgledne ploščadi sva lahko opa- zovala gnezdeče skalne vranjeke (Phalacrocorax magellanicus), ki jim je pod več deset metrskim klifom delala družbo kolonija patagonijskih morskih levov (Otaria flavences). Očitno večji, grivasti in zelo agresiv- ni samci so skušali ohranjati mir v svojem »haremu«, ne ozirajoč se na teptanje čisto mladih morskih levov, N ajino izhodišče je bilo večje in turistično mestece Puerto Madryn, ki leži na skraj- nem zahodnem delu Novega zaliva. Pri raziskovanju in iskanju zanimivih naravoslovnih potepov je bilo omenjeno mesto prava izbira. V njegovi neposredni bližini namreč leži eno izmed zaščitenih območij – naravni rezervat Punta Loma. Na poti do tja sva prav kmalu spoznala, kaj naju čaka na raziskovanju po Valdésu. Makadamske ceste, ponekod posute z debelim prodom, drugod pa POLOTOK VALDÉS – POMOL V ATLANTSKI OCEAN / / Matija Križnar in Katja Srebotnjak Značilna obala s KLIFI POLOTOKA VALDÉS Svet ptic 03, oktober 2021 12 verjetno njihovih potomcev. Nad kolonijo in gnezdi pa so redno patruljirali delfinji (Leucophaeus scoresbii) in oceanski galebi (Larus dominicanus). Podobno orni- tološko druščino galebov je bilo mogoče najti celo v samem mestu Puerto Madryn, kjer so se jim pridru- žile tudi svetovljanske velike bele čaplje (Ardea alba) in lastovičje čigre (Sterna hirundinacea). PO VALDÉSU Še pred nekaj milijoni let je bilo današnje ozemlje polotoka Valdés del plitvega morskega območja. Po- stopno dvigovanje južnoameriške celine je ozemlje dvignilo nad morsko gladino, kjer so ga hkrati pre- lamljali tektonski procesi. V potopljenih kotanjah sta danes oba zaliva. Celotno geološko dogajanje je lepo zapisano tudi v debelih plasteh sedimentov, ki jim lahko na Valdésu sledimo ob vsej obali. Ponekod so v miocenskih in pliocenskih peščenjakih in lapo- rovcih pogosti tudi fosili. ZNAČILNOST POLOTOKA: Lega: v Argentinski provinci Chubut (arg. Península Valdés) Površina: 3625 km² (približno 400 km obrežja) Naravni parki in rezervati v okolici: od leta 1999 je polotok pod zaščito UNESCO (obsega tudi več rezervatov Punta Norte, Caleta Valdes, Punta Loma …), pod zaščito sta tudi oba zaliva – Novi zaliv (arg. Golfo Nuevo) in zaliv San Jose (arg. Golfo San Jose). Favna: okoli 180 vrst ptic (od tega 65 selivk), različne vrste kopenskih in morskih sesalcev Endemit: mara (Delichotis patagona) Kolonija SKALNIH VRANJEKOV (Phalacrocorax magellanicus) na Punta Lomi Čeprav ima polotok Valdés okoli štiristo kilometrov obrežja, je le to skoraj povsod težko dostopno. Erozija mehkih kamnin je marsikje ustvarila prek petdeset metrov visoke klife – odlično območje za gnezdenje ptic. Južni Atlantski ocean Falklandski otoki Urugvaj Čile Patagonija Andi Pampa Svet ptic 03, oktober 2021 13 Če je geološka zgodovina Valdésu dala podobo, pa sta njegova favna in flora značilni obraz pata- gonske pokrajine z veliko grmičevja, trav in redkih zelnatih rastlin, ki kljubujejo vetru, suši, dežju in ob obalah morski klimi. Kljub poizkusom polotok nikoli na zaživel kot turistična destinacija. Po njem so raztresena območja gavcev ali argentin- skih pastirjev in z nekaj sreče sva jih tudi midva srečala na enem izmed križišč redkih cest. Poginu- le ovce in tudi gvanaki (Lama guanicoe) so bili pri- merna hrana za tamkajšnje »smetarje« - puranje jastrebe (Cathartes aura) z rdečimi in večinoma golimi glavami, ki so oprezali za trupli s telegraf- skih drogov ali le z višjih ograj. Za tako travnato območje so značilni tudi Darwinovi oziroma mali nanduji (Rhea pennata). Te kot manjši noji velike ptice je izjemno težko opaziti, saj je njihovo svetlo rjavkasto perje odličnih varovalnih barv. Med vožnjo je bilo zato potrebno pozorno spremljati okolico, saj gvanako ali ovca pred avtom ne pome- nita prijetnega srečanja. Med manjšimi žrtvami trkov sva ob cesti našla tudi velikega dlakavega pasavca (Chaetophractus villosus), medtem ko so pri prečkanju ceste bolj previdni »elegantni« čopasti tinamuji (Eudromia elegans). Nesrečnemu trčenju se zelo dobro izognejo tudi zelo plašne patagonske mare (Delichotis patagona), ki so se pasle v zamo- čvirjenih mlakužah v daljavi. PUNTA DELGADA IN KOLONIJA JUŽNOMORSKIH SLONOV Najina prva destinacija, po več kot sedemdese- tih kilometrih »kolovoza«, je bila Punta Delgada na skrajnem jugovzhodu polotoka. Ob prihodu sva ravno ujela organizirano vodenje na kolo- nijo južnomorskih slonov (Mirounga leonina) in ogledu drugega življa na obali. Dominantni samci morskih slonov, velikih tudi pet metrov, so mirno poležavali na toplem pesku in pogosto z dvignje- nimi telesi in grozečimi zobmi kazali svoje čare mlajšim in manj izkušenim samcem. Nekaj let stari morski sloni so se živahno igrali in bojevali v plitvih bazenčkih, zaščitenih s skalnimi pregra- dami in policami, ali pa poležavali na njih. Njihove velike in temne oči so prav simpatično dopolnje- vale temno sive in rjavkaste kožuhe. Seveda ob tem ne smemo pozabiti, da je vse dogajanje sprem- ljal tudi smrad, značilen za veliko kolonijo teh morskih sesalcev. Seveda so bili previdni koraki med živalmi namenjeni tudi izogibanju njihovih izločkov. Nekoliko oddaljeni od kolonije so se nad Zanimive vrste ptic: čilski oponašalec (Mimus thenca), olivni kormoran (Phalacrocorax brasilianus), skalni vranjek (Phalacrocorax magellanicus), cesarski vranjeki (Phalacrocorax atriceps), dolgorepi škorčevec (Leistes loyca), veliki ponirek (Podiceps major), srebrni ponirek (Podiceps occipitalis), belouhi ponirek (Rollandia rolland) orjaška govnačka (Stercorarius antarcticus), mali nandu (Rhea pennata), puranji jastreb (Cathartes aura), čopasti tinamu (Eudromia elegans), patagonska papiga (Cyanoliseus patagonus) RDEČEVRATI VRABONAD (Zonotrichia capensis) Mladi JUŽNOMORSKI SLON (Mirounga leonina) DVOPASASTI PINGVIN (Spheniscus magellanicus) pri počitku Veliki DLAKAVI PASAVEC (Chaetophractus villosus), žrtev trka Elegantni ČOPASTI TINAMU (Eudromia elegans) Svet ptic 03, oktober 2021 14 jah južnoameriških morskih levov in južnomorskih slonov, ki lagodno poležavajo po prodnatih obalah. V globinah pa jih ob visokih plimah pogosto opa- zujejo njihovi največji naravni sovražniki, orke (Orcinus orca). Mogoče je ljubiteljem naravoslovnih dokumentarnih filmov poznano vedenje ork, ki se zaganjajo v plitvine in z zobmi grabijo predvsem neizkušene mladiče morskih levov. Prav to območje med Caleto Valdés in Punta Norte je edino na svetu, kjer so opazili takšno vedenje ork. Po daljšem opa- zovanju obale in razmišljanju, seveda brez uspeha, da bi uzrla orke, sva prišla do zaključka, da je to mogoče le na prodnatih plažah, kjer so prodniki dovolj veliki, da se orke lahko »skobacajo« nazaj v globljo vodo. Ob poizvedovanju pri lokalnih vodni- kih pa sva dobila nasvet, da za opazovanje ork pot- rebujeva potrpežljivost, pravi čas in ogromno sreče. Najin obisk skrajno severnega dela polotoka Valdés sva kljub temu zaključila z lepimi občutki. Na poti proti izhodišču sva na obalah zaliva San Jose lahko opazila še jate čilskih plamencev (Phoenicopterus chilensis), med grmičevjem pa tudi nekatere vrste oponašalcev (Mimidae) in tirančkov (Tyrannidae) ter po Patagoniji splošno razširjenih dolgorepih škorčevcev (Leistes loyca) z rdeče obarvanimi trebuščki. truplom poginulega mladiča morskega slona dre- njale orjaške govnačke (Stercorarius antarcticus) v družbi nekaj velikih južnih veleviharnikov (Macronectes giganteus), na priložnostni priboljšek pa so čakali tudi nekateri oceanski galebi. PINGVINI IN ORKE Zjutraj, ko se je megla dvignila nad obalo in ravnice, naju je čakala pot proti severu. Ob poti, ki je postala bolj prodnata in mehka, sva se ustavila in si ogle- dala še eno izmed znamenitosti polotoka - kolonije dvopasastih pingvinov (Spheniscus magellanicus). Ti svoja domovanja oziroma gnezda izkopljejo globoko v peščena tla, še najrajši pod kakšen grm. Vrsta je izrazito monogamna. Po selitvi prvi na kopno pride samček in poišče primerno gnezdišče, običajno kar isto kot preteklo leto, in celo uporabi iste kamenčke in drugo gradivo za gnezdo kot leto poprej. Nekaj dni za samčkom, ki že uredi gnezdo, priplava še samička in dvorjenje ter nato parjenje se prične. Večje kolonije dvopasastih pingvinov so se ustvarile na skrajnem vzhodnem delu polotoka, na območjih Punta Cantor in Caleta Valdés (dolg niz prodnatih grebenov). Prav slednja je poznana tudi po koloni- Rekonstrukcija ogromnega ZAVROPODA ob avtocesti pred mestom Trelew Peščene plaže, LOVIŠČA ORK (Orcinus orca) foto: vse Matija Križnar in Katja Srebotnjak Svet ptic 03, oktober 2021 15 MED KITI Poleg ogledovanjem kopnega sva si za priboljšek izbrala še avanturistično plovbo po Novem zalivu z izhodiščem v mestecu Puerto Pirámides, znanem po opazovanju velikih morskih sesalcev. V večjem čolnu smo se odpravili globoko v zaliv, kjer so nas pričakale samice z mladiči južnih kitov (Eubalaena australis). Oba zaliva sta občasno domovanje in odlično zatočišče za te ogromne morske sesalce, ki zrastejo celo prek 15 metrov. V določenih ob- dobjih je teh orjakov, raztresenih po obeh zalivih, celo 1500. To pomeni, da so povsod ter da jih lahko opazuješ z obale, klifov in seveda plovil. so nas do čolna prišli pozdravit tudi radovedni mladi morski levi, nekoliko dlje pa so se za ribami potapljali simpatični veliki ponirki (Podiceps major) in nekateri njihovi manjši sorodniki. TUDI DEŽELA DINOZAVROV Ko govorimo o Argentini oziroma Patagoniji, ne moremo mimo prednikov, oziroma daljnih sorod- nikov ptic – dinozavrov. Okostje enega izmed teh orjakov sva lahko opazila že na letališču. Več pa sva si lahko ogledala v mestu Trelew. Glavna atrakcija mesta je gotovo paleontološki muzej Museo Pale- ontologico Egidio Feruglio, nova muzejska stavba, ki ponuja prijetno klimo in zanimive vsebine za vsakega naravoslovca. Razstavljeni niso zgolj di- nozavri, marveč celotna geološka zgodovina bliž- njega in širšega območja (blizu mesta je tudi znano najdišče kenozojskih sesalcev). V ličnih prostorih se lahko vrnemo med izumrlo favno; od velikih jurskih dinozavrov do ledenodobnih orjaških pa- savcev ter sabljezobih mačk, ki so tacale po pata- gonskih prostranstvih še pred več deset tisoč leti. Kako pomembni so dinozavri za Trelew, pa vidimo tudi ob glavni avtocesti, kjer je na ogled gigantski zavropod v naravni velikosti. Potovanje ali, ko sedaj pomisliva na tiste dni, bolj avantura po polotoku Valdés in njegovi okolici je bila ena najboljših odločitev ob obisku Argentine. Res od blizu sva lahko spoznala surovost pokra- jine, ki so jo še nedolgo od tega premagovali prvi priseljenci. Čeprav res nisva videla in opazovala vsega, pa se je ta pot zagotovo globoko zasidrala v najin spomin in tudi sedaj, ko pogledava fotografi- je, se vrneva nazaj na veter, v meglo, mraz, smrad morskih slonov in piš, ki ga je za seboj pustil skok kita. Res nepozabno! Ob šumenju valov smo tiho zrli v daljavo in čakali. Ko se je pred nami več tonski orjak pognal iz morja, le z repom v vodi, in nato bočno pljusknil nazaj, se je naše razpoloženje v trenutku spremenilo. Zanimivo je opazovati, kako ti kiti pogosto skačejo iz vode, veselo »mahajo« s plavutmi, največ pa je skrbnih samičk, ki ob sebi vodijo mladiče. Na eno izmed zanimivosti naju je opozorila ameriška raz- iskovalka (bila sva tudi edina angleško govoreča udeleženca), ki je pomagala pri vodenih ogledih: »nadležni« novozelandski galebi so kar v letu s hrbtov kitovih mladičev trgali mehko, a očitno hranljivo kožo. To je pomenilo tudi spremenjeno vedenje kitov, saj so morali mladiči ostajati dlje pod vodo, medtem ko se matere skušale predrzne galebe prepoditi. Takšno nenavadno vedenje galebov so zasledili zgolj v tem južnem delu zaliva. Bliže obali Kolonija patagonijskih morskih levov (Otaria flavences) na Punta Lome Svet ptic 03, oktober 2021 16