Učiteljski List 18. V Ljubljani 15. septembra 1871. Tečaj XI. k splošnemu učiteljskemu zboru, ki ga učiteljsko društvo za Kranjsko sklicuje za 27. t. m. v Ljubljani. Dnevni red tega splošnega zbora bode ta-le: 1. Posvetovanje o učnih načertih za 1, 2, 3, 4 in večrazredne ljudske šole.*) 2. Učiteljsko društvo za Kranjsko naj bi tudi učitelje iz drugih slovenskih dežela sprejemalo za svoje družabnike. 3. Ali je želeti, da bi edini slovenski šolski list „Učiteljski Tovarš" bolj pogosto izhajal kakor do sedaj, in kako bi se to doseglo. 4. Nasveti k postavi o pravnih razmerah ljudskih učiteljev in o napravljanju in vzderževanju ljudskih šol na Kranjskem. Zborovati se bode začelo ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani. Zvečer ob 8. uri bode v Tavčar-jevi gostilnici učiteljska beseda z godbo in s petjem. Vstopnina 30 kr. Čisti dohodki namenjeni so društvu v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. S tem zborom združena bode tudi mala razstava učnih pomočkov v sobah c. k. vadnice, v ktero naj bi nemudoma poslali šolske stvari vsi, ki so jih za to kaj namenili. Kdor hoče imeti prosto stanovanje, kakor tudi tisti, ki se želi od (25. sept. do 4. okt.) po znižani ceni na železnici voziti, naj to zadnji čas do 22. t. m. naznani odboru. Glej učne čertežc spodaj! Vredn. Ljubi tovarši, verli domači učitelji, vdeležujte se tega zbora obilno! Pokažimo, da nam je svoj stan pri sercu in da, tirjaje svoje pravice, želimo tudi po duhu časa napredovati! 28. t. m., t. j. drugi dan po splošnem učiteljskem zboru, bode občili zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem ob 9. uri dopoldne v šolski sobi 3. razreda c. k. vadnice. Na versti bode: 1. Pervosednikov ogovor. 2. Zapisnikarjevo in blagajnikovo sporočilo. 3. Posamni nasvetje pričnih udov. 4. Volitev (po §. 23. društvenih pravil) pervosednika, blagajnika in 7 odbornikov, od kterih stanuje 2/s v Ljubljani ali v bližnji okolici, in treh pregledovalcev računov zunaj odbora. Ker je to društvo za nas kranjske učitelje sploh zelo važno, posebno pa bi moglo biti pri sercu vsem njihovim družabnikom, se nadjamo, da se ga bode vdeleževal vsak, kdor koli bode mogel. Odbor. Ravno ta dan, to je 28. t. m,, bode tudi v Ljubljani pervi občili zbor društva „Šole" ob 11. uri dopoldne v sobi 3. razr. c. k. vadnice. Versta razgovorov: 1. Nagovor načelnika osnovalnega odbora. 2. Sporočilo blagajnikovo (ob enem tajnikovo) o delovanji osnovalnega odbora. 3. Volitev odbora. 4. Posamesni predlogi družabnikov. Povabljeni so vsi p. n. družabniki, pa tudi drugi gospodje učitelji, šolski možje in šolski prijatelji na Kranjskem. O s n o v a 1 n i odbor. 27. in 28. dan t. m. bodeta tedaj zopet lepa dneva, kteremu naj bi sijalo rumeno solnce zlate zloge, lepega tovarštva in po-bratimstva. Bog daj! Osnova učnih čertežev za slovenske ljudske šole na Kranjskem. *) Poleg ukaza si. naučnega ministerstva od 12. julija 1. 1869., poleg šolskega in učnega reda od 20. avg. I. 1870. in okrožnice od 8. oktobra 1870. slav. kranjskega deželnega šolsk. svela sestavil J. L. *) Akoravno je „Uč. Tov", že te čerteže priobčil, jili vendar tedaj še enkrat natisne, ker pridejo na versto v našem občnem zboru 27. t. m. Vredn. 7. Veni čerte* za nerazdeljeno (celodnevno) enorazredno ljudsko šolo. Nauki: Učne ure na teden: Veroznanstvo..............4 Slovenski jezik (branje, pisanje, slovnica, pravo- pisje, spisje)............16 Steviljenje ..............4 Kazalni in rečni nauk (prirodoznanstvo, zemljepisje in zgodovina)............3 Oblikoslovje in risanje..........1 Petje ................1 Telovadba ..............1 Vkup 30 ur na teden. II. Učni čerte* za razdeljeno ali poldnevno (dva oddelka) enorazredno ljudsko šolo. I. (niži) oddelek. Nauki: Učne ure na teden: Veroznanstvo ............. 2 Slovenski jezik.............6 Kazalni in rečni nauk..........2 v Steviljenje..............3 Vkup 13 ur na teden. II. (viši) oddelek. Veroznanstvo .............2 Slovenski jezik . ............8 Rečni nauk..............4 v Steviljenje ..............3 Oblikoslovje in risanje..........1 Petje............. ... i_ Vkup 10 ur na teden. (Telovadba se za oba oddelka skupno podučuje eno uro na teden.) III. Učni čertei za dvorazredno ljudsko šolo. Nauki: I. razr. II. razr. Veroznanstvo...........2 uri, 2 uri, branje ........6 „ 4 „ slovnica........— „ 2 „ Slov. jezik ( spisje.........— „ 2 „ pravopisje.......— „ 1 „ lepopisje........6 „ 2 „ Steviljenje............4 „ 4 „ Kazalni nauk...........2 „ — „ Rečni nauk prirodoznanstvo . . . zemljepisje in zgodovina Oblikoslovje in risanje ..... Petje............ Telovadba.......... I. razr. II. razr. ur, 2 uri » 2 » » 2 » » 1 » n i rt Vkup 22 ur, 25 ur na teden. IV. Učni čertei za dvorazredno ljudsko šolo. Nauki: Veroznanstvo .... branje slovnica . Slov. jezik { spisje pravopisje lepopisje I branje slovnica lepopisje Številjenje..... Kazalni nauk .... prirodoznanstvo zemljepisje in zgodov Oblikoslovje in risanje Petje ...... Telovadba..... 1. razr. II. razr. III. razr. Rečni nauk 2 uri, 2 uri, 2 uri 6 » 3 » 2 — » 2 v 2 » — t> 2 » 1 — » 1 » i » 6 » 2 » 1 — » — » 2 » — » — » 1 55 —■ » — » 1 5) 4 r> 4 3 » 2 » — » ' .— x55 — » 2 55 3 » ' — » 2 » 2 » — s» 1 55 2 51 i » 1 » 1 5) 1 n 1 55 1 55 Vkup 22 ur, 23 ur, 25 ur na ted. V. Učni čertei za čveterorazredno ljudsko šolo. Nauki: Veroznanstvo Slov. jezik 1. razr. II. razr. III. razr. IV. razr. Nemški jezik Številjenje Kazalni nauk .... 2 uri, 2 uri, 2 uri, 3 ure branje . . 6 » 4 55 2 v 1 slovnica . - — 5> 2 n 2 55 2 » spisje . . — » 2 D 1 » 1 » pravopisje — » 1 » 1 » 1 lepopisje . 6 55 2 » 2 5» I » 1 branje . — - » 2 55 1 55 1 slovnica . — » — » 1 » 1 » / spisje — 5} — » — » 1 9 j pravopisje ' —- 55 — . » — » 1 » [ lepopisje — » — » — 55 1 55 .... 4 » 4 J5 3 55 3 » • • • i* 2 n — » *— 55 — » I. razr. II. razr. III. razr. IV. razr. „ v . . i prirodoznanstvo Kecninauk — ur, 2 uri, 3 ure, 3 ure, (zemljep. i zgod. ?5 2 » 2 » 2 » Oblikoslovje in risanje . . » 1 j» 2 r> 2 B Petje........ 1 „ 1 » i v i It Telovadba...... 1 » i » 1 v 2 n Vkup 22 ur, 24 ur, 26 ur, 27 ur na ted. Avstrijsko ljudsko šolstvo v pregledu. Iz letnega sporočila (>a 1. 1870.) ministerstva za nauk in bogočastje posnel L. JZ M i .S d c o V mestu je Skupno Dežela 3 ^ O o > i. mb o 3 o >x = ?! i, = - ® TZ > s S izobraževalnica ■a učitelje izobraževalnica za učiteljice število teh izobra-ževalnic Dunaj Dunaj \ Dolenje Avstr. 1.154 2.355 208.991 184.283 Korneuburg St. Polten — } ' Gorenje Avstr. 467 825 78.209 74.806 Line — 1 Salcburško 144 226 15.500 12.831 Salcburg — 1 Štajersko 747 1.176 129.912 98.438 Gradec Maribor Gradec } 3 ) 3 Koroško 309 373 39.074 32.430 Celovec Celovec 2 Kranjsko 247 356 58.426 32.016 Ljubljana Ljubljana 2 Teržaško 19 140 13.330 8.803 Terst — 1 Goriško 162 222 27.286 15.256 Gorica Gorica 2 Istrija 138 259 33.048 13.013 Rovinj — 1 Tirolsko Inšpruk Inšpruk 1.800 2.172 86.540 95.950 Bolzan Trident Trident } 5 Predarelsko 198 312 11.882 14.447 Bregenca Praga (2) Budejovice 11 eb Praga (2) 1 Češko Litomerice — t 3.899 6.507 670.224 642.765 Tnutnov Kutna Gora Sobeslav Jičin Kraljevi Gradec — ■ 12 Slezija 451 645 69.298 62.591 Opava Tešin Opava ) 3 Moravsko 1.821 2 709 250.390 254.097 Bern Olomuc Levov Krakov Novi Sandec Bern Levov Krakov i 3 Galicija 2.476 3.341 812.637 163.917 Rzeszov Tarnopol Stanislav Przemysl 9 Bukovina 151 176 77.462 9.200 Černovice — 1 Dalmacija 216 385 61.371 9.394 Zader Arbanasi ) 2 ) Čertice o pravi odgoji. Spisal — m —. (Konec.) Glede na to, da se modrost življenja samo razvijati more le tam, kjer mimo razumnosti kraljuje plemenitost serca in krepka volja v vsaki okolnosti delati dobro, se v drugo zahteva, da se po modrem razvitku uma oplemenjeva serce in volja. Kaj bi pomagal razvitek uma, ko bi ga človek ne rabil v blagostanje in srečo svojo in svojega bližnjega? Da, ravno v tem je prava vrednost človekova, prava dobrota njegovega čustva in njegovega vzvišenega značaja. Pravi človek mora imeti zavest, kteri se podverže; on mora imeti svobodno voljo in ne sme biti suženj strasti, napačnih navad in šeg. Komur primanjkuje tega, ta nima najznamenitejše prednosti, nima plemenitosti serca. Bogastvo, sreča, slava, lepo obnašanje, moderno gibanje, krasni darovi uma, največja znanost in umetnost ni v moči nadomestiti plemenitega serca! V različnih krajih je različno mnenje o kreposti, krasoti, dobroti in plemenitosti; kar je enemu narodu, prebivalcani ene dežele v določenem času krepost, imajo drugi za zlobost. To vidimo v današnjih nemirnih in nepokojnih časih vedno in vedno. Ako hočemo tedaj človeka človeku pridružiti, moramo tudi človeštvo v njem buditi in izobraževati. Zgodaj že moramo razvijati v njem krasne in plemenite zaklade, da ne poprime poprej predsodkov posamesnega naroda, posamesne dežele, posamesnega kraja, in se ne izroči nedostojnemu in sebičnemu častohleplju. Živeti mora po zakonih lastne nepokvarjene narave, mora varovati svojemu plemenu prirojeni značaj. Gledati mora na vse, kar meri na blagostanje človečanstva. Ne sme se uklanjevati „krivemu" domoljublju in „slepim" predsodkam, ter ob enem morda celo zaničevati druge narode, druga ljudstva. Ne sme pozabiti zaradi deržavljanskih dolžnosti, dolžnosti ktere ima kot človek. Ne sme služiti svoji domovini na „kvar in pogubo" ostalega sveta, ali celo na škodo resnice. Častiti mora, spominjaje se pesnikovih besed: „Spoštuj domovino, ne zaničuj tujine", tudi to, kar pri drugih narodih najde koristnega, dobrega in plemenitega, ter ob enem biti nepristranski sodnik. Čislati mora človek narod svoj in ga ljubiti — ali drugega ne samo zaradi tega, ker je drugi, černiti in gerditi. To bi bila odgoja prava v duhu človečanstva! Učitelj ob enem odgojitelj naj torej, ako hoče — kar je in mora biti njegova najsvetejša naloga — iz človeka človeka narediti: mladino napoti in napeljuje do zdravega in s časoma globokega mišljenja; oplemeni ji naj serce in voljo za dobro; vzbudi naj v nji človeštvo, ter jo naj ob enem pripelje do samosvesti in delavnosti. Tako delovanje bode rodilo tisučerni sad, ker ravno na svetu ne nahajamo krasnejšega, plemenitejšega in izverstnejšega mimo pravega človeka, ki zasluži ime človeško in je v resnici vredni ud člc-večanstva. Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisuje Josip Levičnik. Moto: „Nulla dies sine ltaea!" Stari rjinljariski pregovor. Nadaljevaje gozdnarske uke razkladalo se nam je, da zemlja za setev ali sajenje gozdov mora biti tako obdelana, da najde seme v nji pravo lego, ter da more serkati živež iz zemlje. Kjer je zemlja močno zaraščena, zahteva priprava za gozdno setev obilo truda, ter skoraj ravno toliko dela, kakor pri napravah novih njiv. Zemlja mora s podzemeljskim drevesom (Untergrundpflug) globoko izorana biti, in sicer se mora to zgoditi dokaj prej, n. pr. v jesen, da zmer-zav izorano perst in zemljo dobro razžene in zrahlja. Na pomlad je taki svet treba še enkrat preorati, in naj bolje je, ako se zgodi to na skrižem. Se ve, da se kaj tacega more zgoditi le na ravninah, in kjer takega dela ne ovirajo drugi v zemlji tičijoči zaderžki, n. pr. stare korenine, skalnata tla itd. Ako se sadi ali seje gozd na grič-natih krajih, naj se, ako zemljo orati moremo, vlečejo lehe ali brazde na pošev, da v deževjih voda semen ali mladih rastlin tako lahko ne poplakne. — Seme naj se pri setvi ne trati po nepotrebnem; razsiplje naj se, kolikor je le mogoče, enakomerno, in naj se zasuje pod zemljo enako žitni setvi. Debelejša semena, n. pr. želod, se sadijo posamesno, in se rabi za napravo dotičnih Ijuknjic neko orodje, ki ga Nemci zovejo Eichelbohrer, tudi Saathammer (pokazalo se nam je to orodje „in natura"). Seje ali sadi naj se seme takrat, kedar je zrelo. Ako je n. pr. zrelo v jeseni, naj se seje ali sadi koj takrat. Za želod in žir je vender bolje, ako ju izročimo zemlji še le spomlad, ker jima je zima •nevarna zastran zmerzline, in t ti d i miši segajo rade po tacih semenih. — Hojevna semena naj se sejejo spomladi. — Rekli smo že zgoraj, da naj se semena po neptrebnem ne tratijo. Skuša naj se zadeti pri tem prava mera; zakaj če sejento pregosto, so mlade rastlinice rade prešibke in bolehne, ter se morajo pleti ali pa še celo deloma ruvati. Preredka setev pa tuili ni dobra, ker potem mlada drevesca prehitro zrogovilijo na kvišku, ter vejevje preveč znarazen sili. Na eni oral se je svetovalo iO do 12 vaganov želodovega semena; hov- jevinskega semena pa 15 do 16 funtov na taki prostor. Toliko po večjem o zasajenju gozdov po setvi. Od tega nauka prestopil je g. docent na drugi način, namreč na zasajenje novih gozdov po mladih drevescah ali pa po mladikah [Setzlinge] Verbe in jagnjeta se zaplodijo kaj lahko; kajti dovolj je, da se le vejice teh dreves potaknejo o pravem času v zemljo, in že nam da to novo mlado drevesice. Listnati gozdi se zaplodijo tudi naglo iz korenin posekanih starih dreves. Kjer je up, da se gozd lahko na novo zaredi po ravno sedaj imenovanih dveh načinih, ondi bi bilo sajenje od več, in tudi nepraktično. Kjer pa je kaj takega nemogoče, ondi mora pomagati umetnost. Izredijo naj se torej na pripravnem mestu mlada drevesica, naj se preneso varno na kraj njih prihodnje rasti, ter naj se ondi posadijo. Prešibka drevesica, in taka, ki so v preveliki goščavi zrastla, niso dobra za presajenje. Na vprašanje, kako se mali kmetic priskerbi drevesni zarod, se je svetovalo, da stori naj bolje, ako sklene sadjerejo z gozdorejo. Perva razloga pri tem je, da, ako nima za to pripravne dobre zemlje, da si jo priskerbi. Zemlja se posebno dobro zboljša s cestnim blatom, s kalužo (gleno), mertvim pepelom; tudi podrušna perst je dobra. Podrušno perst dobimo, ako odmajimo en čevelj velike štirivogelne ruše od zemlje, jih naložimo eno na drugo, in jih pustimo tako sperhneti. Tudi rušnati pepel je dober. Dobimo ga, ako pustimo ravno omenjene, en čevelj velike ruše tako dolgo na kupu ležati, da se posušijo; potem naj se požgejo. — Pri napravljanji drevesnih gredic naj se izvoli vselej lega od izhoda prot zapadu, ker si tako drevesica same sebi senco delajo. — Drevesnica naj se tudi ogradi, da živina blizo ne more i. t. d. — Seme naj se seje v grede, in sicer 1 do 2 paleca globoko, želod more še globokejše v tla. — Tudi pleti se mora mladičje gozdnih drevesec. — O suši se sme gozdnemu mladičju tudi prilivati, vender se opomni, da če se to enkrat prične, se mora nadaljevati tako dolgo, da dež pride, ker bi opušenje prilivanja drevjičju zelo škodovalo. Prilija naj se prav zgodaj zjutraj, ali pa prav pozno na večer; o solnčnem svitu nikakor ne!*#) *) Kjer je namreč obnebje preveč divje, merzlo in pusto, ondi se setev gozdnih semen ne sponaša dobro. Treba je torej ondi sečti k mladikam in malim drevcem. Opomba g. docenta. **) Naj omenim tu še enkrat, kar sem že v 11. listu I. 1. pri sadjereji omenil, kako so namreč 1. 1869. o času gospodarstvenega kurza dunajski vertnarji močno zoper to pravilo grešili, ter mnogokrat o največji popoldanski vročini obilno prilivali mladim drevesom novozasajenih ondotnih drevoredov. Ne bil bi spregovoril več o tem, ako bi nedavno ne bili Dunajčani javno po časnikih javkali in tožili, kako da jim novona-sajeni drevoredi hirajo, ter jim zaporedoma venejo in poginjajo. Vbijali so si celi zvedenci zarad tega glave, ter mlatili v pravem pomenu prazno slamo; kajti tako osodo O presajanju gozdnih dreves je zapomniti, da se mlada hovjeva in mecesnova drevesca morejo presajati že v dveh letih; — sploh se mlada gozdna drevesca presajajo dvakrat ali trikrat. Pri presajanju je treba posebno paziti, da se drevesca varno izkopljejo, t. j. da jih vzdignemo iz zemlje tako, da se korenin nekoliko persti derži. Za to je posebno dobra neka okrogla lopata (Cylinderspaten), ktero nam je g. profesor tudi pokazal, in s ktero se drevesca nekako iz zemlje izvertajo. Pri močnejših, t. j. pri že bolj večjih drevescih je zlasti na to dobro paziti, da se pri presajanju koreninice kaj ne poškodujejo. Tudi le-teh korenin naj se kolikor je le moč persti derži. A ko moramo o presajanju prenašati mlado drevje iz enega kraja v druzega, moramo posebno paziti, da se perst od korenin ne osuje; ako so se pa korenine pri izkopanju kaj poškodovale ali ranile, jih moramo porezali z ojstrim nožičem, in sicer od zgor na vzdol. Če pa smo primorani, prirezovati korenine, se mora to zgoditi tudi pri vejicah, enako tako kakor pri sadnem drevju. To je dopuščeno vender le pri listnatem mladičju; mlado hovjevino (izu-zemši mecesen) ne smemo pri vejah nikakor prirezevati; torej naj se pri tem drevju tudi posebno pazi, da med presajenjem koreninice po vsi mogočnosti škode obvarovane ostanejo. (Konec prih.) Pervi splošni hervaški učiteljski zbor v Zagrebu. (V zboru zapisoval Ljud. T o m s i c.) Vvod. 23. avgusta, kakor je bilo oznanjeno, začel se je v Zagrebu pervi splošni zbor hervaških učiteljev. Privrelo je učiteljev iz vseh bližnjih krajev, celo iz Černegore poslal je ondotni knez Nikola dva učitelja na svoje stroške, kar je jasno znamenje, da se je potreba učiteljskega splošnega zbora priznala po vseh slovanskih krajih. Zagreb, ki je navadno zelo živo mesto, bil je o času učiteljskega zborovanja nenavadno živahen; kamorkoli si šel, koderkoli si pogledal, opazil si same odgojitelje nedolžne mladosti, a vsacemu na persih blesketalo se je znamenje, okinčano s trobojnim verpcem z napisom: „I. obča hervatska učiteljska skupština v Zagrebu". Število pridošlih učiteljev iznevadilo je vse odbore, ki so v ta na- je lahko prerokoval vsakdo mičnim drevoredom, kdor je le videl, kako nespametno se je počenjalo v oziru na njihovo prilivanje. Le škoda, da Dunajčani „Tovarša" ne bero; iz njega bi lahko pozvedeli, o čimur so javno tarnjali in ugibali, pa vzroka vender le ne uganili. Jaz nezgodo ondotnih mladih drevoredov pripisujem edino le prit livanju o napčnem času! — Pis, men zadnje dni po dnevu in po noči polne roke posla imeli. Pri najbolji volji odborov, ni se vender moglo zadovoljiti vsemu, kakor se je želelo in poprej mislilo. Bile so ideje krasne, ki jih je gojil centralni in drugi odbori, posebno, kar se tiče sprejema gostov, ali ko je prišel odločni hip, nisi vedil, bi li hitel v zborove predseje, bi Ii odločeval stanove, bi li pazil na splošni red pri vhodu v kaza-lišče, — z eno besedo, vsi snutki splavali so nam skoraj po vodi. Ni šala čez 1000 učiteljev imeti 14 zagrebških učiteljev v skerbi, ter vsem narediti vse po godi. Stanovanja bila so za domače odločena po šolah, v kterih je dobil sleherni svojo postelj, vmivalnik in vse druge enake potrebe; drugi gosti pa bili so vmesteni po privatnih stanovanjih, kolikor je bilo mogoče, a česar ni, pravi naš predgovor, tudi cesar dati ne more. Omeniti moram, da je mest-njanstvo zagrebško tudi denarno pripomoglo, da se stanovanja po večih gostilnicah za učitelje prihranijo, pa tudi odbor ni žalil v tem obziru potrošiti denarja. Z vsem naporom se je sploh toliko stanovanja vender le dobilo, da nihče pod milim nebom spati ni moral. Toliko omenjam v kratko zato, da opravičim učiteljske odbore, kterim bi ta ali uni, nepoznavajoči vseh okoljnosti in over, prigovarjati vtegnil. J. seja 23. avgusta. Ob 9. zjutraj zbrali so se učitelji v postranej redutnej dvorani, ki je bila prav do gostega spodej in na galerijah napolnjena, Koj po 9. uri zapela se je Preradovičeva pesem „Bože živi", kterej je nalašč v ta namen sestavil mično arijo tukajšnji obrazovajoči učitelj preparandije g. Škender Fabkovič. Po odpetej pesmi stopi Fabkovič na vzvišeni, za ta namen posebno priredjeni oder, ter pozdravlja zbor. Pravi, da je v naravi veliko privlačnih moči, a tako moč opazujemo tudi v učiteljstvu. Ako sokol kliče sokola, ga tudi prikliče, ako junak zove junaka na svoje persi, gotovo ga tudi dozove. In glej, tudi učitelj klical je učitelja v belo mesto Zagreb, in našel je klic učitelja serčni odziv v krogu učiteljskem, ker sešlo se je nas ne le veliko iz naše hervaške, domoljubne dežele, ampak tudi sosedov naših, bratov in enakomišeljnikov naših privrelo je iz raznih strani. In kaj je vzrok temu sestavku ? Nič druzega, kakor kri čista, kri devičanska! Um, duh in načela, za ktera delamo, za ktera se žertvujemo, kernila so nas po poti v ta pervi hervaški učiteljski zbor. Porazgovoriti se hočemo o nauku, o zverhi šole, ter se vzdigniti na višjo stopnjo, odkoder nam je treba gledati narod, da vidimo kaj je v njem. V ta namen odzvala nam se je Bačka, Banat, Prekosavci, Černa gora, bratje Slovenci iz stare Hervaške, pa tudi višji sever slišal je naš glas, — odzvala se je stara Vltava, kterej je spomin star, ki je rodila junaka, kteri pride k nam, da posluša in nam pomaga, pa tudi staro naše gnjezdo Morava, kjer se je najpoprej pisalo se slovanskimi pismenki, tudi ta slavna dežela spomnila se je Hervatov, pa dalje glejte (udi Ruska, ki se v skupu teh dežela nahaja, poslala je svojega zastopnika semkaj v znamenje, da tudi Rus, kar se tiče šol, ravno tisto čuti, kakor mi. In ko-nečno tudi Nemci niso zaostali, tudi Nemci poslali so svojega možaka, ki jih tukaj vredno zastopa. Tedaj skoraj polovica Evrope zastopano je v tej dvorani! (Burno klicanje.) Bratje, ta dan bo ostal nepozabljiv v pedagogiji našej. Dobro nam tedaj došli, bratje, od vseh strani, stopimo vsi skupaj danes na pot, ktera pelje k sreči premile nam domovine. A Bog naj bi z blagoslovom svojim zapečatil, kar bomo mi tukaj sklenili. (Zivio.) Ob enem si štejem v čast, da Vam tukaj predstavim g. Justkoviča, vladinega komisarja. (Živio.) Justkovič: Po mojem uradnem položaju mi je zelo všeč, da je ravno mene čast doletela, da pozdravim kod zastopnik vlade ta učiteljski zbor. Gospodje! Verhovna oblast, ki je koj v začetku te vaše zamisli rada podpirala Vaše početje, kolikor je mogla, pričakuje, da bo v vašem zborovanju vladala razbornost in um, kar zahteva velika važnost delovanja vašega. Tudi nadalje pričakuje vlada, da ne bote pri tej priložnosti pozabili narodnih tradacij, ter da bodete le tako ravnali, kar bi bilo koristno za vlado in za pre-vstrojenje narodnih šol. V ta namen dobro došli gospodje učitelji in učiteljice! Veliko število, v kterem ste se zbrali, dokaz je, da pojmite svojo nalogo. Pa tudi ATas premili gostje pozdravljam v v imenu vlade. Bog daj, da bi se zložnim delovanjem doseglo, kar si želimo, zborovanje pa da bi rodilo dobrega sadu, a narod bi se hvaležno spominjal I. splošnega hervaškega učiteljskega zbora. (Burni živio.) Fabkovič predstavi potem zboru mestnega načelnika g. Drag. pl. Cekuša. Cekuš pozdravlja zbor v imenu mesta Zagreba. On se nadja sjajnemu vspehu, ker dobro ve, da so učitelji sploh vestni domoljubi. (Živio.) Bog Vas sprejmi, mila gospoda, a narod naj Vaše početje blagoslovi. Nadjam se, da bodejo gospoda vgoden spomin seboj na naše mesto Zagreb ponesla. Izročite pozdrav mesta Zagreba tudi vsem tistim, kteri želijo danes tukaj biti, pa jim ni mogoče. (Zivio.) Fabkovič predstavi zboru Smihovskega načeln. g. Fischera, kteri ob kratkem v češkem jeziku pozdravi vse zbrane učitelje. Fab kovic predstavi potem dr. Dittesa, zastopnika nemških pedagogov. Dr. Dittes (nemško:) Odpustite, moja gospoda, da jaz semkaj stopim, ki ne umejem jezika, v kterem zborujete. Ali jaz mislim, da omika učiteljev ni stvar posamesnih narodov, ampak stvar splošnega človeštva. Jaz stojim na tleh človeštva, a tukaj stojimo vsi. Ko se je raznesla novica, da se v Zagrebu učiteljski zbor pripravlja, v sercu me je razveselilo, kakor tudi vsakega nemškega pedagoga, v kterih imenu vas, mili bratje, tukaj serčno pozdravljam. Moja gospoda! Bil sem včeraj v razstavi in videl sem tamkej po-persja dveh slavnih pedagogov: Pestalocija in Komenskita. Bil je eden Slovan, a drugi Nemec, pa sta vender oba delala v spo-razumljenji in medsebnej ljubezni. Torej, gospoda, odložimo tudi mi vse, kar nas zavira v važnem našein početju in spoznajmo se vsi skupaj brate. V sv. pismu beremo, da je Bog rekel: Naredimo človeka; nI tedaj bilo rečeno: naredimo Slovana, Nemca i. t. d. Naloga narodne šole je tedaj naloga vesoljnega človeštva. Pravijo nam, da bi radi revolucijo in da v nami vlada revoluclonarski duh. Ali vprašam vas, ali ima pač kdo veče poterpljenje, kakor ravno učitelj, in ali se je bati tam revolucije, kjer vlada poterpljenje? Jaz mislim, da ne. Torej mi nočemo revolucije, mi hočemo mir, mi hočemo splošno omiko človeštva, omiko narodov! (Burni živio.) Gestermaun pozdravi zbor v imenu Poljakov in Rusov. (Živio.) Maše k pozdravlja v imenu učiteljskega zbora v Prerovu. Praprotnik pozdravlja zbor v imenu slovenskih učiteljev. Pravi: V imenu odbora uč. društva za Kranjsko pozdravljam verle brate v tem zboru iskreno in serčno kot pravi brat — Slovenec. Znamenitni so učiteljski zbori, v kterih se dela za splošno omiko narodov, posebno pa še taki, kjer smo vsi bratje po stanu in kervi. Pozdravljam vas verle brate, in kličem: Bog živi narodno šolo! (Burni Živio.) (Dalje sledi.) Šolsko obzorje. Iz Zagreba. (Izkaz iirebanih sreček lotrije 1. obče hrvatske učiteljske skupštine.J Kot žrebanja sreček, ktere je izložbeni odbor 1. obče hrv. učit. skupštin v korist narodnih šol napravil, izvučene so sliedeče serije i sliedeči brojevi: Ser. 1. br. 50, 65; — ser. 3. br. 41, 85, 45, 77, 54; — ser. 3. br. 98, 75; — ser. 4. br. 80, 15; — ser, 5. br. 43, 9, 67; — ser. 6. br. 45, 87; — ser. 7. br. 61, 88; — ser. 8. br. 44, 85; — ser. 9. br. 18, 8; — ser. 10. br. 58; — ser. 11. br. 94; — ser. 13. br. 38, 15, 90, 4, 18; — ser, 13. br. 69, 60, 47, 3; — ser. 14. br. 83; — ser. 15, br. 19, 38; — ser. 16. br. 35, 21; — ser. 17. br. 18, 16, 38; — ser. 18. br. 84, 88, 37, 88, 47; — ser. 19. br. 41, 84, 63; — ser. 20. br. 54, 14, 96; — ser. 21. br. 44, 5; — ser. 23. br. 11, 6, 75; — ser. 33. br. 33, 43, 90, 85, 19; — ser. 34. br. 85, 37, 80, 71; — ser. 35. br. 30, 5, 37, 74; — ser. 36, br. 66, 39, 95; — ser. 37. br. 35, 48, 47, 39; — ser. 38. br. 11 ; — ser. 39. br. 45; — ser. 30. br. 37, 54; — ser. 31. br. 74, 11, 5, 85; — ser. 33. br. 8, 4, 47, 39, 63; — ser. 33. br. 7, 91; — ser. 34. br. 30; — ser. 35. br. 93; — ser. 40. br. 33; — ser. 45. br. 35, 11, 31, 85; — ser. 47. br. 84, 3, 48, 73; — ser. 54. br. 41; — ser. 56. br. 85, 67, 3; — ser. 57. br. 31, 34, 45, 3; — ser. 58. br. 33, 18, 30; — ser. 59. br. 14, 69; — ser. 60. br. 38, 19, 73; — ser. 61. br. 35, 7, 63, 37; — ser. 63. br. 95 , 61, 43 , 91; — ser. 63. br. 81, 30, 80, 98; — ser. 64. br. 73, 36, 30, 83; — ser. 65. br. 30; — ser. 66. br. 37; — ser. 67. br. 45, 14, 85, 69, 98; — ser. 68. br. 37; — ser. 69. br. 3; — ser. 70. br. 5; — ser. 71. br. 100; — ser. 73. br. 45, 48, 34, 53; — ser. 73. br. 34; — ser. 74, br. 9, 30, 35, 34, 47; — ser. 75. br. 35; — ser. 79. br. 100, 58; — ser. 80. br. 69, 53, 30; — ser. 81. br. 83, 70, 88, 69, 43; — ser. 84. br. 63, 35; — ser. 85. br. 63, 99, 79, 5, 14; — ser. 86. br. 34, 43; — ser. 89. br. 63; — ser. 93. br. 63, 11; — ser. 93. br. 54; — ser. 94. br. 37, 13; — ser. 97. br. 16, 30, 15, 69; — ser. 98. br. 1, 3; — ser. 100. br. 75; — ser. 101. br. 61; — ser. 103. br. 14; — ser. 103. br. 83; — ser. 104. br. 5; — ser. 105. br. 11, 47, 79, 65, 99; — ser. 106. br. 6, 8, 54; — ser. 107. br. 51, 48, 83, 79; — ser. 108. br. 81, 3; — ser. 110. br. 41; — ser. 111. br. 77, 83, 85; — ser. 113. br. 96, 44, 88; — ser. 113. br. 89, 45 , 48 , 95; — ser. 114. br. 61, 76. Svaki sgoditak označen je v glavnem izvješča s posebnim brojem. Glavni sgoditak zapao je seriju 15. br. 19. Izložbeni odbor. Od Bistrice.„Cč. Tovarš" je omenil, da bodo v Ljubljani na glavnih šolah se vpeljale mesto konecletnih preskušenj otroške veselice, in učitelji bodo posihmal učence skupno razveseljevali in ne zarad premij „pogoljufali*, kakor je večkrat po njihovi delitvi govoril kak nezadovoljnež. Otrok je rad vesel, zakaj bi se mu ne dopustilo nedolžnega veselja pod nadzorstvom učiteljev in staršev? Da je veselica v resnici veselica, jo je treba prav voditi in vrediti. Da bi bile veselice prijetniše, je moja misel, da bi bilo dobro jim dodajati v ta namen vesele otroške igrokaze, ki naj bi bili otroški starosti, umenosti in zmožnosti primerne in na prostem lehko izpeljavni. Gotovo bi to otroke močno zanimalo, ker bi sami predstavljali in gledali v živih podobah čerte iz človeškega življenja. Koliko more spretni in otroško življenje prav in dobro umeči pisavec lepega, krepostnega, podučnega in veselega vmes vplesti, ni treba govoriti. Dobro je znano, da so tudi pravi otroški pisavci redko nasejani; dobro djanje pa zahteva umetnost, korist, mikavnost in lepoto; zato mislim, da ne bi bilo od več, ako bi se uč. društvo tudi po igrokazih oziralo, primerno nagrado razpisalo, ali kako drugače n. p. s poslovenjenjem si jih pridobilo. Naj bi „Učit. Tov." ali „Vertec" tako igro včasi za prilogo prinesel, se ve da ne mislim brez denarne priloge od strani prijetnnikov in njihove podpore, ki jo slovenski listi večkrat močno pogrešajo. Iz Selc. Dovoli mi, dragi ,/Tovarš", da ti zopet iz med naših hribov *) Oba ta dopisa prideta zavoljo malega prostora pozno na mesto. Vredn, kaj sporočim! Skoraj me dolžnost veže, da nekoliko svetu naznanim, v kakem stanji da je tukajšnje šolstvo. Že velikrati si nam donesel, ljubi „Tovarš," zdaj od tu, zdaj od tam britko novico, namreč, da je poletni čas zelo šolske izbe izpraznil. — Sicer težko, ali moram ti ljubi „Tov." naznaniti, da je žalibože tudi pri nas tako; kajti poletni čas izostalo je dobre dve tretjini šolske mladine popolnoma, kar je pa še popolnoma šolske izbe pozabilo ni, — obiskuje šolo tako, da se Bog usmili. Znano je, da kdor svojega posla ne opravlja, bode slabo izhajal; to pa pri šolskih naukih še bolje velja, kajti pri druzih opravilih, kar človek stori, je storjeno, ako tudi potem 3, 3 ali še več dni svoje delo o-pusti; pri šolstvu pa ni tako, kajti otroci ne zamujajo samo tistih naukov, ki so se one zamujene dni učili, ampak, veliko od tega, kar so se že naučili, pozabijo. Kakošen vspeh in napredek je od take šole, kjer mladina neredno v šolo dohaja, pričakovati, naj si čitatelj in „Tovarš" sama mislita I Radoveden bodeš gotovo, ljubi „Tovarš", pozvediti, od kodi da ta nc-rednost izhaja; torej ti hočem nekoliko pojasniti. Da je nerednost v šolskem obiskanji skoraj verhunec dosegla, je vzrok samo to, ko se korist in potreba šolskih naukov premalo ceni, in ko tukajšnja šola nima nobenega prijatelja. Znano je, da bi po postavi za redno šolsko obiskanje mogel skerbeti krajni šolski svet in okrajna gosposka; ali vidi se, da te šolske predstojnike šole in šolske postave malo brigajo. — Tukajšnja šola je že v začetku meseca maja naznanila zanikerne otroke okrajni gosposki; ali mislite, da je kaj storila! prav nič! Še staršev ni k odgovornosti poklicala. To se pravi postavo izpolnovati, ki pravi: „Starši in gojitelji za šolo godnih otrok, kteri svojo dolžnost zanemarjajo, naj se k temu silijo, da se postava izpolnuje!" Kakor se iz tega vidi, je treba, da se le učitelji ravnajo po postavi, drugim jih treba ni. Da tukajšnja šola nima prijateljov, se že lehko povzame iz „Daničnega" dopisa od 36. vel. trav., v l. 31., kajti tukaj popisuje nekdo volitev krajnega šolsk. sveta, ter pravi, da se je ta volitev dvakrat ali še celo trikrat veršila, predno smo dobili kraj. šolski svet; — res, še celo štirikrat se je volilo, a krajnega šolskega sveta vendar le nimamo, kajti odpovedala sta se predsednik in še en ud, kteri je bil ob enem tudi za krajn. šolsk. nadzornika postavljen, kar pa šoli ni žal, kajti od nju bi šola ne imela kaj prida pričakovati. Tukaj pri tih volitvah so naši srenjski očetje javno pokazali, koliko jim je za šolo in ljudsko omiko mar. Posebno se je pri zadnji volitvi srenjski predstojuik odrezal, kajti rekel je: „Šole so za kmečko ljudstvo prav nepotrebne, ker tisti, kteri je kaj v šolo hodil, je navadno slab delavec in malo prida gospodar". Tedaj mislimo si, da, ako tisti, kojega si je občina za voditelja izvolila, od šol in šolskih naukov tako govori, kaj morejo še le drugi misliti. — Nekteri pravijo, da so se možje drugi volitvi za to odpovedali, ko so se spoznali, da niso zato; vprašam pa, kako je pa to, da se sposobne čutijo, srenjsko kermilo vladati? Da niso volitve sprejeli, je to pravi vzrok, ker jim ljubezni do šole, do ljudske omike in do naroda manjka, in ko se za to poslovanje ni obljubilo kako mastno plačilo. Gorje srenji in šoli, kjer imate take voditelje! Nadalje pravijo, da tukajšnje ljudstvo ni tako nevedno, kakor bi si kdo mislil; da ljudstvo ne šari veliko, vendar pa zna močno brati, ker hribovci po zimi otroke sami doma brati učijo, in on hoče to s številom udom družbe sv. Mohora dokazati. Imaš ti znanje branja že za vso učenost in vednost? Pridi torej, dragi moj, ki tako govoriš, saj enkrat v nedeljsko šolo, kamor tudi hribovski otroci zahajajo, in prepričal se boš, koliko in kako brati znajo; potem bodeš gotovo drugače sodil, ako nisi družej onih, zgoraj imenovanih. — Tudi dopisnik toži še dalje, da vseh teh zmešnjav, je le nova šolska postava vzrok. Zopet se prederznem vprašati, ali je znano, kakošna je bila tukajšnja šola prejšnja leta, t. j. še pri stari postavi? Ni me še bilo tukaj, in že sem vedel, da je ena izmed naj slabejšeh v tem okraju, in to za to, ker ji manjka pravih prijateljev. Ljubezen do šole in omike naj stopi na mesto nasprotovanja; potem nove postave ne bodo vzrokovale zmešnjav. Dragi mi „Tovarš"! naj ti še nekaj bolj veselega naznanim. Verli g. Fr. Krašan, gimn. profesor v Kranji in okrajni šolski nazornik, je tukajšnjo borno število učuih pripomočkov s prekrasnim slov. Globusom, kojega je g. Tomšič sestavil, pomnožil. Pokazal se je verli gosp. javno, da mu je šola in ljudska omika zelo pri sercu, — Dolžnost me veže, da se blagemu dobrotniku za ta krasni dar javno zahvalim. Zraven pa želim, da bi se še kje drugej kak mili dobrotnik šol tudi naše šole spomnil. M. Kovica. Iz Ljubljane. Učitelji, ki so v letošnjem nadaljnem izobraževalnem tečaji, so: 1. Zore France iz Spodnjega Tuhinja, 2. Gross France iz Šentvida pri Berdu, 3. Koželj Jakob iz Čermošnic, 4. Gerčar Martin iz Čateža pri Trebnem, 5. Berčič Anton, podučitelj v Žireh, 6. Rupnik Janez, pod-učitelj v Idriji, 7. Kratoclnvill Anton, podučitelj v Ložkem potoku, 8. Von-čina Jožef iz Gotenice, 9. Javoršek Anton iz Planine (Kočevje), 10. Hiti Šimen iz Slapa, 11. Kete Silvester, podučitelj v Bistrici, 12. Vizjak Henrik iz Kamnegorice, 13. Stampa Štefan in Zaspega, 14. Hudovernik Matija iz Zabnice. 15. Peruci France iz Dola (Mariathal), 16. Gros Peter, podučitelj v Št. Vidu pri Zatičini, 17. Brežnik Martin iz Št. Jakoba, IS. Kernec Janez, podučitelj z Iga, 19. Bernot Valentin, podučitelj na Verhniki, 20. Ter-šelič Janez iz Velike Doline. — Odbor učiteljskega društva za Kranjsko je g. dr. Močniku v Gradec to-le slavilno pismo poslal: Blagorodni gospod deželni šolski nadzornih! Slavni šolski pervak! Novica, da je Njihovo Veličanstvo Vas pri vstopu v pokoj poslavilo z redom železne krone, je kranjske učitelje zelo, zelo razveselila in vdano podpisani odbor učiteljskega društva za Kranjsko Vam, slavni gospod doktor, v imenu kranjskih učiteljev tej slavni odliki iz serca srečo voši, in to toliko iskreneji, ker Vas kranjsko učiteljstvo časti kot svojega pervega buditelja v speči učiteljski dobi na Kranjskem. Sprejmite, jblagorodni gospod, to serčno voščilo v dokaz, da Vas kranjski učitelji zelo spoštujejo in se iz serca radujejo, da se nad Vami slavno spolnuje pregovor: „Zaslugi venec!", in dovolite, da Vas učiteljsko društvo za Kranjsko imenuje od danes zana-prej svojega častnega uda. Bodite dalje blagovoljni kranjskim učiteljem, in dovolite, da bodo vedno Vasi spostovalci. 7S odbora učit. društva za Kranjsko. V Ljubljani, 12. julija 1871. Diplomo to je prelepo zrisal in spisal naš krasopisec g. F. Stegnar. — Njihovo c. k. veličanstvo je z najvikšim sklepom 10. t. m. gimnazijskega profesorja v Ljubljani č. g. Janeza Šolar-j a imenovalo deželnega šolskega nadzornika drugega reda (za srednje šole). — Včeraj začel se je deželni zbor pod predsedništvom dr. Jak. Razlago m. Da bi bil tudi nam učiteljem vgoden! — Učiteljem pevcem! Imena vseh gg. učiteljev pevcev, ki so se oglasili za petje pri „učiteljski besedi", smo izročili g. A. Ned-vedu, kteri je na podlagi tega sestavil ta-le program: 1) „Tovarštvo", besede A. Praprotnikove, napev A. Nedvedov; 2) „Moj dom", napev Nedvedov; 3) „Lipa", nap. Ipavicev; 4) „Tak je krasna"! narodna; 5) „Mojim rojakom", besede Vodnikove, napev Belarjev; 6) „Zvezdi", besede Terste-njakove, nap. Ipavicev; 7) „Sveta noč", po Bethovenovi; 8) „Naglo, bratje"! nap. Stuncev. Vsi ti napevi so tako lahki, da jih bodo gg. pevci že pri poskušnji lahko peli, in jim jih tedaj zavoljo kratkega časa ne pošiljamo na dom. Se enkrat vljudno vabimo vse gg. pevce (tudi vse te, ki se niso oglasili), učitelje in učiteljske pripravnike, da bi 27. t. m. obilo prišli k zboru in k uč. besedi- Odbor uč. društva za Kranjsko. Premembe v učiteljskem stanu in razpis služeb.*) Na Kranjskem. G. Jan. Lapajne-tu, učitelju v Idriji podeljena je nad-učiteljeva služba v Ljutomeru na Štajerskem, in g. J. Juvan-u, nadučitelju in ravnatelju v Cernomlju, učiteljeva služba pri mestnih šolah v Gradcu. G. Karol Krištof, učitelj v Šent-Mihelu pri Novem mestu, je prestavljen na Mirno. G. Jan. Gerstner, konservatist v Pragi, dobil je službo pomočnega učitelja v inuzični šoli, in za podučitelje v mestni ljudski šoli v Ljubljani imenovani so gg.: Jož. Majer, učitelj v Zatičini, Val. Kumar, učitelj v Teržiču in J. Armič, učitelj v VValdher-jevem zavodu v Ljubljani, g. Fr. Raktelju in A. Vizjaku podeljena pa je višja stopnja pri teh šolah. G. Mih. Lazar, vodja in kat. v Kranji, pride za zač. učitelja v pripravniško dekliško šolo v Ljubljani. Učiteljski službi ste razpisani: v Idriji za II. razred s 315 gold. letne plače, z 18 gold. 90 kr. dervarine, s stanovanjem ali povračilom 21 gold. in z zelnikom. Učitelj mora znati slovenski in nemški, na gosli in peti. Prošnje naj se ravnajo na c. kr. rudarsko vodstvo v Idriji do 12. sept. t. 1. („Tov." je ta razpis za zadnji list prepozno dobil); v ljudski šoli v Predosljih z 245 gold. 201/, kr. letne plače (z orglarjevo in cerkvenikovo službo). Prošnje se ravnajo do c. k. okrajnega šolskega sveta v Kranji do 18. t. m. *) „Tovaršu" se očita, da ne prinaša vseh prememb, razpisov učiteljskih služeb i. t. d. Kdo bi raji vstrezal svojim tovaršem, kakor „Tovarš", a vsegaveden vendar ni, ter poroča le toliko, kolikor zve in mu je znano. Vse gg.: učitelje, ki so udje o-krajnih šolskih svetov, vljudno prosimo, da bi vse premembe in sploh znamenite zadeve iz svojih okrajnih sej (na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem) blagovolili pošiljati vredništvu „Učiteljskega Tovarša", ker le z bratovsko pomočjo more se izverševati, kar pojedinim močem skoro ni mogoče. Prosimo! Vredn. £)Prošnja. Vse p. n. g. g. naročnike, ki naročnine še niso plačali in vendar „Tovarša" prejemajo, prosimo, naj bi svoj dolg kmali poravnali, da razpošiljanje ne zaostane. Tudi vsi listi X. tečaja se še dobivajo. Listnica. G. Fr. V. v Arn.: „Tov." imate plačanega do konec t. 1. — G. G. L. v C.: 26. jan. t. 1. plačali ste za II. polovico 1. 1870., za letošnje leto (1871) ste še na dolgu. — Slavni slov. čitalnici v Terstu: Smo prejeli 10 kr. preveč, kar bode drugo pot k dobremu. Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk. Tiskar in založnik: J, R. Milic.