4^* W JEKLO TEHNA.J f® o L PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA r Cvetkova 2a tel.: 31760 ZA DOM IN DELO NA VRTU: Velika izbira barv, talnih oblog, orodja, šote... UGODNO: avtomobilska prikolica 54.800 SIT. se bo lastili *58 lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 VRATA ZA VSE ŽIVLJENJE! NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KAKOVOST, VELIKA IZBIRA V TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN V MURSKI SOBOTI tel.: 064177161 tel.: 069122 941, 22 942 Mura nOf Z.!nteniO •—VA.IVJV, MM °^upom delnic iekd0^ bodo zaposleni ¡^ci^* zaPos^ni in upoko razdelitvijo in 9 9 Radgonski sejem in farma v Podgradu sta še naprej udarni temi gornjerad-gonskega parlamenta. Lekov upepeljeval ^Padk ^^ Z uni^evanjem ^kakor Kaj daje upati Petru Russellu, da v knjigi Prebujena zemlja napoveduje, kako se bo zgodil naslednji veliki evolucijski korak in se bo človeštvo integriralo v enovito celoto ter postalo superorganizem? Ta superorganizem naj bi bil bolj kot nekakšni svetovni možgani. In ti svetovni možgani naj bi, ko bodo začeli delovati, v tako rekoč zadnjem hipu sprožili razumevanje sveta, ki bo odrešilo planet Zemljo pred uničenjem. Je navzočnost nekaj posameznikov na planetu, ki jih primerja z nekaj celicami v oceanu možganskih celic, res lahko zadosten razlog za takšno upanje? Bo nagli razvoj svetovne komunikacijske mreže v resnici prehitel kataklizmo? Ali ni kataklizma vprogramirana v zemeljsko evolucijo z večjo neizogibnostjo, kot je v življenje nižjih organizmov vprogramirana to, da se še v zadnjem trenutku skušajo rešiti (in se pogosto rešijo) z neverjetno sinhroniziranim ravnanjem? Ali ni skratka ignoranca človeštva večja od njegove pripravljenosti, da naposled zaživi preudarno in sinergetsko? Kaj, če je človeštvo zavoljo svoje razumskosti izgubilo možnost, da reagira kot, recimo, jata ptic, ki v zadnjem hipu enotno spremeni smer leta? Ali se ne pojavlja tukaj neka okoliščina, ki presega v začetku maja spodbudno, če Rentah ne b* bilo spornega o .em M^d. Lsnjarno v Ljuto ^er Za / ^^ opreti! Toda dela - denaija, še naprej WaL Je °§roženo klavcev. O tem Ber- ^aB Peček d.o.o. ŽAGA PEČAROVCI p^aia ^aganr 1e do 1 m debeline ^iakr&a lesa« ostrešja za kurjavo r?^^®^ n»^0^ delavci ¿sedali stavko st^a obnpp s« v^^k' ^"j^-Tompa ' Veliki Polani ter " n Podje«/^ ±P«,d«e pri tajnici direktorja in ^Dr avk° n ^teve- °zcta Tompe oddali prijavo stavke in Lebnih jhteve pa so ¡>4^° marc?9iO<:lkov «d Wa?Vno no? ? v sl°’ ba bo lahko samostojno opravljala je, da J^ takatere je poklicana. Razumljivo pa katerih i ° a .0 naslanjala tudi na sredstva, do SaaiounL,/'P4av^ena na podlagi zakona o lokalni ’• Zato bo treba z vso resnostjo še enkrat proučiti vse načrtovane občine z manj kot tisoč prebivalci, predvsem pa preveriti, ali take občine sploh izpolnjujejo vsaj šest od enajstih v zakonu zahtevanih kriterijev. Primeri, ko so se ponekod zavzeli celo za dejitev naselij, so seveda sporni, saj so v nasprotju z zakonom. Naselja namreč ne bi smeli deliti. Prav strnjeno naselje je v bistvu temelj za oblikovanje prihodnje občine. Izjemoma pa bi vendarle dopustili delitev nekaterih naselij, če niso strnjena, če posamezni deli gravitirajo na različna območja novih občin in če se s tem strinjajo ljudje, ki prebivajo v teh naseljih. Vprašljive pa so tudi tiste občine, ki bodo predstavljale nekakšne »otočke« sredi večjih občin. Najpomembnejše pa je, da se upošteva volja ljudi, če seveda ni v nasprotju z zakonodajo. To velja tudi za oblikovanje mestnih občin, čeprav bodo imele ponekod zaradi odločitev primestnih naselij meje mestnih občin na oko že prav smešne oblike. Ker je sprejem odloka o določitvi referendumskih območij za oblikovanje novih občin povezan z rokovnikom za izvedbo referendumov oziroma oblikovanjem novih občin, pa tudi lokalnih volitev, predvidenih letošnjega novembra, ima gotovo izjemen pomen. Ta odlok namreč pomeni začetni korak pri reformi lokalne samouprave. Podaljšan mandat občinskim skupščinam do konca leta -sl. januarjem 1995 naj bi začeli delovati občinski sveti in župani, izvoljeni novembra in decembra letos - kaže, da bo treba z opravili za volitve pohiteti. MILAN JERŠE Zidanje h Z orov Skupščine občine Gornja Radgona ¡Radgonski sejem in farma K u^gviiA julm &»«**#*•• r°dgrad še vedno burita duhove M 'Sch 'reh zborov gornjeradgonske oho ^ ^. jojg še s f ^. Mas Cetrtk<"em skupnem zasedanju najprej l « obravnava $ fc^8’ k0 za™<" "Sklepčnost, »«so ^ redu mf^» J mh toik- '»ko sta bili tokrat »»..^ae farme Podgrad «'«natiki Radgonskega sejma in sanaciji praSKJ ’ Mnu nhv gav ’e ^oj* Vogrinčič h' 'nske komisije predla- bjič v ' otem razpravljali prihod-Mnko? « ? bUo na vo'i° vcč Miri „ ' s ,® Pa se navzoči po-Čokai xS0 .^bnjali in se je razvila M na razPtava. Predsed- sveta danes ohxCn’k 'e zagotavljal, da do “bela a Gornja Radgona ni Memsvt organizacije in izvedbe Mika . iavnosti nobenega pri-V Liuwa' se ves dobiček steka ^¡etn !an°’ v brmo Ljubljanski Pkde obČina J Je gornje- >bi ne bi ? edn>k izvrš občina 7 ga 8°r-vGa' Prh?3'1 °d Rad°Sej ni ¡11» Mi ie jonskega škov, naravnane pa bi bile ne več na povprečno plačo zaposlenih, ampak na izhodišno. Slednje naj bi bilo po mnenju Puharjeve pravičnejše. Pa se ustavimo pri slednji izjavi sploh pravi lastnik. Doslej pa komunalnega prispevka občini ni plačal nihče. Zato je vztrajal, da se na novo ovrednotijo deleži premoženja občine in vso zadevo razčistiti z vodstvom Gospodarskega razsta- višča v Ljubljani, ki je po njegovih besedah pripravljeno sodelovati pri razjasnitvi tega primera. Hkrati je pripomnil, da ni prav, če je predsednik upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč zunaj gornjerad-gonske občine, kajti vprašljiva je njegova zainteresiranost in odgovornost. Tudi Janko Slavič, predsednik DPZ-ja, se je zavzel za pravnoformalno ureditev zadeve in ugotovitev dejanskega deleža občine v delniški družbi. Svinjska namesto turistična dežela? Precej zagreta je bila tudi razprava o sanaciji prašičje farme v Podgradu. Vsekakor gre za projekt, ki je širšega slovenskega pomena. Pri tem je Anton Tropena-uer med drugim povedal, da so na ta račun mnogi dobili ugodna posojila in zdaj držijo fige v žepu, da bi dovoljevali odprtje novih farm v občini. Vprašal se je, kje je stroka, in pripomnil, da bo gornje-radgonska občina potemtakem postala svinjska dežela, namesto turistična. Podpredsednik IS Janko Slavič pa mu je odvrnil, da je razselitev farme zahtevna zadeva in ni kot navadno sajenje rožic, saj je in sklicevanju na pravičnost. Kako daleč sega okvir, mejna črta ugo-tavljane pravičnosti, ali koga vse so pri ugotavljanju pravičnosti, pravičnih razmerij med pokojninani, denarnimi nadomestili ter plačami zajeli? Pravičneje - v okviru katerih slojevskih skupin ali plačilnih razredov? Lahko se strinjamo z vladno trditvijo, da ni sprejemljivo, da bi bile pokojnine višje od plač za osemurno delo in da zaradi usklajevanja pokojnin in drugih prejemkov nujna uravnoteženost zadev v naravi, tudi glede uporabe gnojevke. Branko Križan iz ZZD-ja pa je menil, da razseljevanje farme Podgrad ne sme biti politična, ampak povsem strokovna zadeva, posebno zato, ker je ta dejavnost še edina »živa« v gornjeradgonskem kmetijstvu. Član projektne skupine Drago Lepoša je ob tem dodal, da je v zadnji etapi gradnja 12 tisoč nadomestnih stojišč za razselitev farme v Podgradu, po njegovem pa republiška vjada ni opravila svojega dela. Omenil je zlasti program reševanja presežnih delavcev in zgradb. Prav tako so zastali dogovori z Avstrijci, ki so ponudili 30 milijonov šilingov posojila za razselitev farme, saj njen smrad čutijo tudi onstran meje. Jasno je, kam spadajo Okoslavci in Murščak Zatem je sledila 26. skupna seja, na kateri so med drugim sprejeli ugotovitveni sklep o odstopu člana izvršnega sveta Martina Sreša, odgovornega za turizem, ki je odstopil na lastno željo. Najbolj pa se je zapletlo pri predlogu sklepa o imenovanju komisije za lokalno samoupravo, ki je bila sicer potrjena. Načeli so namreč znani zaplet glede določitve referendumskih območij in dvakratne napake v odloku državnega zbora pri objavi tega gradiva v osrednjih slovenskih dnevnikih. Najbolj glasna sta bila poslanca Miha Petek in Jože Kocuvan, ki sta drug drugemu očitala vrsto nepravilnosti pri postopku. »Nedopustno je, da si je nekdo drznil v imenu krajanov spremeniti referendumska območja. V ozadju je očitno nekakšna politika!« je zatrjeval prvi. Drugi pa: »Mi smo jasno z rastjo povprečne plače na zaposlenega ti prejemki že »izbijajo« sprejemljivo, »pravično« razmerje. Zakaj do tega »prebijanja« sploh prihaja? Odgovor je lahko takle: razpon med najnižjimi izhodiščnimi plačami ter tistimi najvišjimi se povečuje in povprečja povprečne plače na zaposlenega toliko ne dvigujejo plače, izplačane po kolektivnih- pogodbah, ampak po individualnih pogodbah. Pri izračunavanju povprečne plače na zaposlenega se namreč seštevajo ali upoštevajo vse izplačane plače, tako tiste, ki so uravnane po kolektivnih pogodbah, kot druge izplačane po individualnih pogodbah. Tako bi z zakonom, s katerim bi pokojnine in druge socialne prejemke naravnali na izhodiščno plačo, v vladi prerezali posredno navezo in odvisnot socialnih prejemkov od visokih plač oziroma povečevanja slednjih. In če si sedaj odgovorimo na vprašanje, na katerem področju bo vlada z novim načinom usklajevanja socialnih prejemkov zadostila pravičnosti, potem si lahko rečemo, da na področju slojev, ki prejemajo socialne prejemke in plače, ki so naravnane po kolektivnih pogodbah. Ravnovesje med pokojninami, nadomestili ter plačami bo torej doseženo samo na enem plačilnem področju, drugih prejemnikov individualnih plač se to ne tiče. Plače po individualnih pogodbah torej postajajo vse bolj samostojne, kajti zakaj naj bi imela država interes bdeti nad njihovo rastjo, saj jim to posredno ne bo več bremenilo državne blagajne oziroma pokojninskega in zdravstvenega sklada? Kvečjemu jih bo to zaradi prispevkov bolj polnilo. Plače visokih državnih funcionarjev, poslancev in določenih skupin pa so itak izvzete, oziroma bo njihova rast še naprej v navezi z rastjo plač, izplačanih tudi po individualnih pogod- bah. MAJDA HORVAT povedali, da hočemo biti nova občina Sveti Jurij. Ves čas smo doživljali napade in so nam očitali, da so naši zbori občanov nelegalni. Ker Okoslavci in Murščak niso bili nikjer zajeti, sem kot poslanec državnega zbora menil, da jih Radenci nočejo, zato je najbolje, če ju priključijo k občini Videm ob Ščavnici!« Nakar je Miha Petek pripomnil: »Nismo Butalci, da ne bi razumeli zadev, zato od državnega poslanca Jožeta Kocuvana zahtevam, da popravi svojo napako!« Naposled so se poslanci zavzeli za upoštevanje predloga referendumskih območij, po katerem sta Okoslavci in Murščak kot dela KS Kapela zajeta v novi občini Radenci, ker je bila tako izražena volja ljudi. Zelena luč za občinski proračun S 23. skupnega zasedanja vseh treh zborov pa velja posebej omeniti sprejem predloga odloka o proračunu občine za leto 1994. V občinsko blagajno naj bi se steklo 684 milijonov tolarjev. Kot je pokazala razprava, je potreb veliko več, zato so bili vloženi številni amandmaji. Sprejet je bil le tisti, po katerem bodo za potrebe krajevnih skupnosti zagotovili 3 milijone tolarjev več, kot so predvidevali. Po usklajevalnem postopku, ker je bil prvotno zbor ZD proti taki razdelitvi denarja, so naposled vendarle sprejeli tako oblikovan letošnji občinski proračun. In ker potem zbor KS ni bil več sklepčen, sta z delom nadaljevala preostala dva zbora. MILAN JERŠE Naša stranka bo podpisala samo za črke K, C in J! Prekoračitve pooblastil so posledica nekontroliranega delovanja Vlada je sprejela poročila ministrske komisije, notranjega in obrambnega ministrstva o incidentu v Depali vasi in ugotovila, da so posamezniki iz obrambnega ministrstva prekoračili svoja pooblastila. Dr. Janez Drnovšek je na tiskovni konferenci povedal, da je ministrska komisija rekonstruirala dogodke, osnovne podatke pa so dobili v obeh udeleženih ministrstvih. V obrambnem ministrstvu je obstajala posebna skupina ljudi, ki je imela poseben položaj in je bila neposredno podrejena obrambnemu ministru Janezu Janši. Inicident v Depali vasi je samo posledica tega posebnega statusa in nekontroliranega položaja. Vlada je ugotovila de je med notranjim in obrambnim ministrstvom prihajalo do »konkurence« oz. tekmovalnosti in da je aretacija Smolnikarja le zadnja v verigi nesporazumov. Do drastičnega ukrepanja in zamenjave ministra Janeza Janše je prišlo zaradi tega, ker so mislili, da so vse večje nesporazume že presegli in na vladini politični koordinaciji postavili nove osnove za sodelovanje. V sklop izboljšanja odnosov med ministrstvoma je sodil tudi obisk predsednika vlade dr.Janeza Drnovška na Kočevskem, ko je obiskal tako enoto Moris kot specialno enoto policije. Najmanj kar bi po vseh dogovorih morali storiti v obrambnem ministrstvu, je, da bi obvestili predsednika vlade o pripravi akcije v Depali vasi. Oseba Smolnikar je namreč neizpodbitno civilna oseba. Najpomb-nejše pa je po mnenju vlade to, da brigada Moris ni bila v zadostni in trdi povezavi in hierarhični odvisnosti od Voma, to je varnostnega organa v RSTO. Pooblastila pooblaščenih uradnih oseb so dobile osebe za izvajanje varovanja ministra, ne pa za druga opravila. Za izvajanje posebnih nalog pripadniki niso bili posebej izšolani, niti o njihovi dejavnosti in koordinaciji ni odločal Vomo. Vlada pa bo zahtevala dodatne odgovore tudi od ministrstva za notranje zadeve predvsem o tem, če tudi posamezniki v policiji niso prekoračili svoja pooblastila, ko so kontrolirali Moris in če tudi oni niso bili dolžni o vsem obveščati predsednika vlade. Na to je namreč opozoril Janez Janša v pismu predsedniku vlade z dne 23. februar, češ da naj bi bile po nekaterih podatkih v policiji ustanovljene takoime-novane skupine za pokrivanje terena. Tako naj bi ugotovili dva taka primera, ko so policaji nagovarjali vojaške osebe, da jim izdajo podatke o bojni pripravljenosti enot, njihovem številu in podobno. O poročilu vlade bo v četrtek razpravljal državni zbor, na vprašanja delegatov pa bodo odgovarjali resorni ministri in člani komisije. Prav tako pa bo vlada pripravila zakonske dopolnila in nekatere predpise, ki bodo jasno opredeljevali vlogo in delo posebnih skupin. V vladi pa se bodo ukvarjali tudi z dosjejem 13, po katerem naj bi nezakonito in nepooblaščeno nadzirali, sledili in prisluškovali skupini ljudi, od političnih liderjev strank (Janez Kocijančič) do sodelavcev Milana Kučana in novinarjev Mladine. Vlada je na svoji torkovi seji obravnavala tudi sklop tako-imenovanih protikorupcijskih zakonov, ki pa jo bo nadaljevala v četrtek, saj so se ministri razšli z nekaterimi nasprotnimi stališči. Po besedah predsednika vlade korupcija v Sloveniji ni tako velika kot govorijo in napihujejo posamezniki. Korupcija, kjer je, je tudi posledica prehodnega obdobja. Vlada je obravnavala tudi amandmaje k predlogu letošnjega proračuna. Ta naj bi še vedno znašal 402 milijardi tolarjev. Nov zakon o društvih Trenutno še vedno velja zakon o društvih iz leta 1974, ki je seveda neusklajen z ustavnimi dopolnili iz leta 1989 niti z novo ustavo. Novi zakon je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, predstavil pa ga je minister Ivan Bizjak. Zdaj ga bodo poslali v prvo branje v državni zbor. V Sloveniji je registriranih 12.830 društev. Nad njimi nihče ni imel nadzora v pravno-formalnem in fi-nančno-materialnem poslovanju. Zato so večjo prednost imela tista društva, ki so se poleg drugega ukvarjala tudi z gospodarsko dejavnostjo. Tako so se mnogokrat ustanavljala društva, ki so imela namen se ukvarjati predvsem z pridobit-ništvom, ne pa z interesnim zdrzuževanjem ljudi. Nova zakonodaja bo to preprečila. Osnovna načela predloga novega zakona so prostovoljnost, samostojnost, javnost in nepro-fitnost. Društvo, ki seje ukvarjalo z gospodarsko dejavnostjo, bo morala v letu dni prenehati s svojo aktivnostjo in se organizirati v skladu z zakoni o pridobitnih dejavnostih. Prav tako se bo uredil nadzor nad delom klubov v smislu varovanja pravnega reda države. Po novem bodo organizirana tudi mednarodna društva, ki delujejo v Sloveniji na osnovi tujih zakonodaj. Tuja društva bodo imela priznan status pravne osebe. Predlog zakona prepoveduje delovanje društva kot verskega združenja. Društvo bo lahko kot do sedaj ustanovilo 10 polnoletnih državljanov. Marjan Horvat stran 4 gospodarstvo Napovedana stavka v dolgovaški opekarni Je bila opekarna prodana z zamolčanimi obveznostmi Za torek, 19. aprila, napovedano stavko zaposlenih v dolgovaški opekarni so potem, ko jim je lastnik opekarne in direktor Franc Gajšek v ponedeljek popoldne pred začetkom zbora delavcev sporočil, da bo izpolnil njihovo osnovno zahtevo, preložili. Ta pa je, da jim za marec izplača razliko od zajamčene plače do 80 odstototkov plače po kolektivni pogodbi. Razliko naj bi dobili v petek, a če denarja ne bo, bodo stavkali 25. aprilai Šestdeset zaposlenih v opekarni je na zboru delavcev tudi zahtevalo, da v prihodnje dobivajo plačo po kolektivni pogodbi ter da jih obišče in se s stavkovnim odborom pogovarja lastnik podjetja Franc Gajšek. Dolgovaška opekarna je bila v lasti Koržetovega sklada in že večkrat je kazalo, da jo bodo kar poslali v stečaj. Potem ko so v njeno posodobitev v začetku lanskega leta vložili po deset milijonov Lek, razvojni sklad in banka, so s proizvodnjo nadaljevali, vendar kar nekaj časa sklad zanjo ni mogel najti pravega kupca. V januarju pa je bila podpisana prodajna pogodba med skladom in podjetjem Facik iz Ljubljane, oziroma zasebnikom Francem Gajškom. In od decembra so delavci prejemali le zajamčeno plačo. Da so delavcem obljubili višje plače, nam je prejšnji teden po telefonu povedal lastnik opekarne Franc Gajšek, tudi izplačali bi jih, vendar imajo blokiran žiroračun. Nafta Lendava je namreč vnovčila svoj akcepni nalog za 13 milijonov, kolikor jim je opekarna dolžna za plačilo mazuta. V pogovoru je gospod Gajšek tudi spomnil, da so mu takrat, ko je podpisoval pogodbo, občinske strukture obljubljale pomoč. Tako seje sedaj, ko so delavci napovedali stavko zaradi nizkih plač, tudi obrnil na predsednika izvršnega sveta Štafana Gjerkeša. Ta je v petek izjavil, da bo zahteval od Nafte, čeprav je sama v zelo velikih težavah, da umakne akceptni nalog. O tem naj bi se pogovarjali ta teden, zato se je lastnik obrnil na zaposlene v opekarni, da stavko prestavijo, a če bo do nje vendarle prišlo, naj na seznam stavkajočih delavcev vpišejo še njega. Dolgovaščane pa je vznemirila tudi vest, da so od sanitarnega inšpektorja dobili dovoljenje za poskusni sežig odpadkov v opekarni, ki jih je prejšnje vodstvo uvozilo z Avstrije. Novi lastnik opekarne pa je ob podpisu pogodbe tudi zahteval, da sam z uvoženimi odpadki ne želi imeti opravka in je tudi zagotovil, da podobnega v lendavsko opekarno več ne bodo vozili. V petek, jutri, naj bi torej že bilo znano, ali bodo delavci dobili zahtevano razliko k plači in kako bo z napovedano stavko. In kakšna bo usoda opekarne? Novi lastnik Franc Gajšek je namreč v svojih dopisih, ki jih je poslal občinskemu izvršnemu svetu, zapisal, da mu je bilo ob nakupu opekarne povedano, da ima podjetje (le) 30 milijonov tolarjev starih obveznosti, vendar pa sedaj ugotavljajo, da jih je enkrat toliko. Nekatere tožbe ali obveznosti naj bi mu bile torej zamolčane. MH KS Gornja Radgona Elradu ne dolguje čez 8 milijonov tolarjev »Plačali smo jim tudi terenski avto« Po računovodskih zapiskih Elrada (ki jih je uporabljal sodni izvedenec) naj bi bil eden največjih dolžnikov Elrada prav domača Krajevna skupnost Gornja Radgona, ki naj bi družbi Profesionala dolgovala 4,2 milijona in družbi Kabli 4 milijone tolarjev. Izkazalo se je, da to ne drži. »Danes smo jim dolini le dobra dva milijona tolarjev, tega denarja pa jim nismo nakazali zato, ker doslej še nismo dobili njihovega novega žiroračuna. Stečajni upravitelj je povedal, da nam bo povedal, kdaj lahko denar nakažemo; tudi njemu ni v intersu, da bi ta denar šel v stečajno maso. Zdaj smo že podpisali vse anekse k pogodbam za dokončanje del, podjetje nam je te podpisane anekse tudi vrnilo, tako da jim bomo preostali denar kmalu nakazali,« je povedala Joža Ravnikar, tajnica Krajevne skupnosti Gornja Radgona. Povsem drugače pa je bilo januarja, torej takrat, ko je bil uveden stečajni postopek za družbo Elrad in ko so bili zbrani podatki. Januarja 1994 je bila domača krajevna skupnost Elradu dolžna le 738 tisoč tolarjev, potem pa so ugotovili, da niti toliko ne, saj so pozabili obračunati 1,2 mili- jona tolarjev, ki ga je krajevna skupnost nakazala Elradu, ko je lani potreboval denar za izplačilo regresa delavcem. Torej je bil v tistem trenutku dolžnik Elrad in ne krajevna skupnost! Kako je mogoče, da računovodstvo Elrada ni imelo zapisanih vseh plačil in izplačil? Ni čudno, da je prišlo do stečaja, bi lahko rekli malce zlobno. Skupaj z odgovornimi na Krajevni skupnosti Gornja Radgona smo poskušali analizirati poslovno-finančno sodelovanje z Elradom. Prve pogodbe so bile sklenjene v letu 1988; že takrat je bilo to sodelovanje nekaj posebnega, govorilo se je o vzorčnem kabelskem omrežju Elrada, ki je bil temu primerno tudi poceni. Pravzaprav so naročniki - ki jih je bilo v začetku le 160 - imeli ugodnost le v začetku, saj so res plačali minimalni znesek v primerjavi z drugimi naročniki kabelskega omrežja. To pa zato, ker so financirali le gradnjo omrežja, medtem ko je sprejemna postaja ostala last Elrada. Tudi danes je postaja del podjetja Elrada in spada v stečajno maso skupaj z drugim premoženjem; krajevni skupnosti je obljubljeno, da bo imela predpravico pri odkupu, znesek pa verjetno kljub temu ne bo zanemarljiv. Danes je na kabelskorazdelilni sistem priključenih 1300 naročnikov, in to ne le iz mesta in krajevne skupnosti Gornja Radgona, temveč tudi iz sosednjih vasi in krajevne skupnosti. Opažajo, daje kar precejšnje število »črnih priključkov«. Nazadnje je bilo sklenjenih 230 pogodb, nekaj iz Melov in Podgrada, drugo pa iz Lomanoš, Polic, Ptujske Ceste in Orehovec. »Kako je prišlo do tako različnih številk? Verjetno zato, ker so si obračunali tudi pogodbeno vrednost, torej tisto, kar bi morali dobiti do konca maja oziroma junija. Mesečna pogodbena obveznost do Elrada do lotno omrežje p» p Z mentih o ustreznosti kabel** , * sistema. Zal predrzni do te m Lkla#-v omarice in se sam' kabelsko omrežje osti U glasja krajevne ¿“l’nap0(^P plačila. V prih« J te«, veliko »hajko na P'«1 Popravek Purlen namesto Varisa V prejšnji številki Vestnika smo v poročilu o seji Območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Pomurja pod naslovom Pomurski gradbinci v ostrem primežu gospodarskih razmer pomotoma navedli lendavski Variš namesto Purlena. To pomeni, da podatki o zaposlitvi le še 19 delavcev, preživetju in mrzličnem iskanju trga za izolacijske materiale veljajo za Purlen in ne za Variš. Za storjeno napako se prizadetim opravičujemo. Dejstvo je namreč, da lendavsko podjetje Variš posluje pozitivno, saj je lani ustvarilo 3-odstotno akumulacijo, že letos pa so zaposlili 10 delavcev za nedoločen čas in 20 za določen čas 3 mesecev, z možnostjo zaposlitve za ne- določen čas. Po besedah direktorja Varisa Štefana Sobočana so lani izvozili skoraj dve tretjini proizvodnje, in sicer 64 odstotkov, letos pa načrtujejo že 80-odstotni delež izvoza. Na tržišču se pojavljajo s sanitarnimi kabinami, ekspanzijsko posodo in cevmi radiatorjev MONCER. Vsekakor je spodbudno, da imajo letos zasedene že vse zmogljivosti s prodajo kabin v Nemčijo, Avstrijo in v nekdanjo Sovjetsko zvezo. To omogoča, da dobijo delavci mesečne prejemke izplačane po kolektivni pogodbi, lastninjenje pa je poteka. Doslej so ocenili vrednost podjetja, v drugi polovici letošnjega leta pa bodo izvedli tudi notranji odkup. Sicer pa je Variš eden od redkih lendavskih podjetij, ki imajo svoje izdelke v tujini prodane vnaprej s pogodbami. MILAN JERŠE konca februarja 1 ^nj-mark, zdaj je nek L^rjU tj so bile PociP,sane in aprila lani, v n ^11^, dali tudi projektn^ in dokumentacija ^ti'1 izvajanju del so P £iektr^ Ji soglasja P^'^.1 uporabljali nl‘^° .¡j vode. Ker niso roma možnosti, M smo jim to Pla^eviden«^ Elrad očitno Pred kratkim je P^^a ^vodkinja^eloS^i)tl računov. TaKtn fti za okrog 50 ,,st’ ¡„ih^MtJ niso imeli poravna penzacij, na pr^i mesto Elrada 2 milijona in jev. Na tak nail?k avtoS nancirah terenski a nila vso zadevo s ^ar. ““^^^ V Muri pripravljajo program lastninjenja Premoženje bo last tistih, ki so ga ustvarjali Mura pripravlja program lastninjenja podjetja, večinski lastniki podjetja pa bi naj bili zaposleni, upokojenci in nekdaj zaposleni. Zakaj naj bi svoj lastninski certifikat sploh nesli oziroma zamenjali za denice podjetja in sodelovali pri lastninjenju, kaj jim bo to prineslo? Prav uspehi iz leta 93 dajejo jamstvo in so spodbuda za vložitev certifikata v podjetje, vrednost delnic pa bo gotovo rasla vsaj toliko kot pri finančnih inštitucijah, je rekel generalni direktor Mure Božo Kuharič. Da je glede tega optimist, je še dejal ter dodal, da pa je eno rast delnic in drugo rast dividende. Slednja izjava je lahko pomembna za vse, ki na besedo direktoija Mure nekaj dajo, a tu so še podatki o uspešnosti podjetja, merjeni s številkami. Uspehi podjetja so jamstvo in spodbuda za delavsko lastninjenje Podjetje Mura ustvarja profit in akumulacijo in ni nenormalno zadolženo. Prav tako nima nobenih bremen preteklosti. V letošnjem letu so že izvozili za 41 milijonov mark, kar je 8 odstotkov več kot v istem obdobju lani, na domačem trgu so prodali za 830 milijonov tolarjev, kar je za 59 odstotkov več kot lani ob tem času. Proizvodne zmoglivosti so polno zasedene tudi vnaprej, veliko naporov pa jih je v letošnjih mesecih stalo skrajševanje dobavnih rokov glede na sezonski značaj proizvodnje. »To je problem, s katerom se najpogosteje srečujemo in ki bo v bližnji prihodnosti pomenil spremembe delovnega časa in prilagajanje sezonam na zunanjih tržiščih.« (Božo Kuharič) V Muri tudi zaposlujejo, samo letos so na novo zaposlili 121 delavcev, s čimer se že približujejo številki 6450 zaposlenih. Za tehnološki razvoj vsako leto namenjajo od deset do trinajst milijonov mark, letos pa bi naj za naložbe in tehnološki razvoj namenili 12 milijonov mark. »Kljub lastninenju podjetja tehnološkega razvoja nismo zaustavili ter mu dajemo vso prednost,« je dejal Kuharič. Ne, le, da mu dajejo vso prednost, ampak sam proces lastninjenja podjetja postavljajo v službo tehnološkega in sploh razvoja podjetja. Cilji lastninjenja Mure so naslednji: »Pretežni lastniki naj bodo tisti, ki so bogastvo ustvarjali, zaposleni, upokojenci in nekdaj zaposleni. Proces lastninjenja naj pospeši razvojne koncepte, razvojno strategijo ter naj jo v prihodnje okrepi. Torej tehnološki razvoj, večanje konkurenčnosti na tujem trgu ter agresivni nastop s prodajo lastnih blagovnih znamk. Zaposlitev naj bo stabilna, s tem pa tudi socialna varnost zaposlenih in prihodnjih mladih sodelavcev.« (Božo Kuharič) Projekt lastninjenja, ki torej mora slediti postavljenim, že nekaj časa znanim in nespre-menjljivim ciljem, v sodelovanju s strokovnimi službami, kolegijem, sindikatom in delavskim svetom vodi Vinko Plemenitaš, direktor računovodske službe. K sodelovanju pa so povabili tudi profesorja dr. Vojka Staniča. »Principi našega skupnega dela že od začetkov so strokovnost ter absolutna poštenost.« (B. Kuharič) Najeli so mednarodno revizijo Po zaključnem računu za leto 92 so si v Muri najeli mednarodno revizijo, ker so na lastno željo hoteli ugotoviti, ali je premoženje v knjigah realno in verodostojno ter tudi mednarodno priznano. »Revizijsko poročilo ugotavlja, da je naše premoženje pravilno ovrednoteno in je v skladu z mednarodnimi standardi,« je o vsebini mednarodnega revizijskega poročila povedal Vinko Plemenitaš. Toda po tem, ko so ocenitev opravili še cenilci podjetja, je prišlo do razhajanja med knjigovodsko in tržno vrednostjo. To pa zaradi sorazmerno visoke stopnje amortizacije in odpisovanja osnovnih sredstev ter racioalnih nakupov osnovnih sredstev. Tako so se odločili za vrednotenje podjetja s cenilci in delno po knjigovodskih podatkih. Do marca so tako imeli pripravljeno vse potrebno za pripravo nove otvoritvene bilance. Po njej bodo lastninili 100 milijo- Po otvoritveni bilanci znaša vrednost družbenega kapitala v podjetju Mura prvega januarja 936 milijard 37 milijonov tolarjev, začetni družbeni kapital 5 milijard 802 milijona in rezerve 235 milijonov tolarjev. Obveznosti podjetja znašajo milijardo 725 milijonov. Po zakonu bodo 10 odstotkov družbenega kapitala prenesli na kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prav toliko na odškodninski sklad in 20 odstotkov državnemu skladu za razvoj za nadal-njo razdelitev pooblaščenim investicijskim skladom. Preostalih 60 odstotkov družbenega kapitala ostane za interno razdelitev ter notranji odkup ali po potrebi tudi za plačilo delnic z denarjem. Orientacijski izračun kaže, da bi s pomočjo certifikatov upravičencev prevzeli 60 odstotkov glasovalnih delnic, če bodo v podjetje certifikate prinesli: 1050 upokojencev po 400 tisoč tolarjev, kar pomeni 420 milijonov tolaijev ali 6,9 odstotka glasovalnih delnic, od 1200 nekdaj zaposlenih vsaj 500 po 300 tisoč, kar je 150 milijonov ali 2,4 odstotka glasovalnih delnic, ter 6438 zaposlenih po 300 tisoč, kar je milijarda 931 milijonov ali 31,9 odstotka glasovalnih delnic. nov mark družbenega kapitala Mure. Lastninili bodo sto milijonov mark »Mura je sicer vredna več, 129 milijonov mark, vendar je pri lastninjenju treba odšteti obveznosti. Mura jih ima za 29 milijonov mark ali 22 odstotkov od premoženja. Te obveznosti so minimalne in za slovenska in evropske razmere je Mura premalo zadolženo podjetje.« (Vinko Plemenitaš) V Muri torej pripravljajo program lastninjenja, po katerem bi 60 odstotkov premoženja ali 60 milijonov mark odkupili od države, in sicer z interno razdelitvijo in notranjim odkupom. Slednje se jim bo najverjetneje tudi izšlo, saj računajo, da bodo svoje lastninske certifikate za delnice podjetja zamenjali zaposleni, upokojenci in nekdaj zaposleni. »Če bodo vsi, ki imajo možnost lastniniti, vložili maksimalno vrednost, prihaja do številke, ki je že previsoka za 60-odstotni delež vrednosti podjetja.« (Vinko Plemenitaš) Prav te dni so v podjetju začeli s predavanji zaposlenim o načinu in postopkih lastnije-nja ter o vsebini delniške družbe. V izpolnitev jim dajejo tudi anketne liste, poslali pa so jih tudi upokojencem. Prek medijev pozivajo tudi nekdaj zaposlene, da povedo, ali nameravajo svoj certifikat zamenjati za delnice Mure. Šele potem, ko bodo imeli zbrane vse de prekratki s. t„di bodo za delnic J odstotkih, je n sinili kup delnic zaP° ^o vino. Kriteriji». »vs^1 lahko dal. še ločeni in jih ^ Leii113 f svet.« (Vinko pleI” In kdo P» »Ne samo n,e|¡,apOtl’,,l zel bomo m°rje-’tajev h gradn"08'1 s'ovenskih ce-!ke Povezne od i,Te in ŽeIeznH ' kranjska avt. ga proti severu Mor, nujnost karavanški So.. ' P°vezave s Hrva-se Mleta skoz^ l10 P^^ati, da Sploh»i.da7' k?~^ Predor brskih ces ah ika gneča na P°-M dvema bi morali že °?0 ploščad nma graditi to-IM vasi"a mejnem prehodu ieti p® °bn°-5'0 »d Marih tno magistralno v^orS^ d0 ^ndave. i® ^Porolfe 2 'ZSilje' c®ste) doseči to ^SS v javnosti Ve zahtevajo n ner§a$, ki od dr-Mav! !Več «kajse vse Murje doh? J J0 lz ave- da je sredS V zadnjih letih & 0bMocesT Za Sevanje in Odgovor je v generalni spremembi slovenske prometne politike, za katero ni več pomembno vzdrževanje in obnavljanje obstoječih cest, ampak gradnja avtocest! Čudno, da so slovenski cestni strokovnjaki zadovoljni, ker so uspeli zvišati proračunski delež za vzdrževanje in obnovo cest z 9,1 na 11,8 milijarde tolarjev, ko pa vemo, da bi zaradi velikega zaostanka obnove cest iz preteklosti letno potrebovali najmanj 30 milijard tolarjev; za obnovo vseh poškodovanih cest bi potrebovali deset let, za načrtovane rekonstrukcije vseh cest pa najmanj 35 let. Vseh magistralnih in regionalnih cest, za katere skrbi RUC (Republiška uprava za ceste), je 4500, po dopolnitvi državnih cest, ki je povezana z novo lokalno samoupravo, pa se jim bo pridružilo še okrog 2000 kilometrov cest v novonastalih občinah. Ta naloga ne bo lahka, zato ni čudno, da se je RUC čedalje bolj otepa. Finančno zanimivejši je program gradnje avtocest, ki je v zadnjem letu dobil prednost pred vzdr- »Vse je odvisno od občin. Ponekod se zlahka dogovorimo, drugod se zelo zatakne. Temelj za vsako delo je lokacijski načrt. Splošno je znano, da ne moremo financirati vsega, kar je v cesti in poleg nje. Tak zaplet je tudi zaradi ceste Lakoš-Kapca, Država lahko neposredno iz cestnega denarja financira samo vozišče in njegovo sanacijo ali rekonstrukcijo, ne more pa plačati fekalne kanalizacije, pločnikov, javne razsvetljave m podobno. To bi ljudje morali razumeti in mislim, da zdaj tudi razumejo. Vem, da je vse to potrebno in zahteve krajanov razumem, vendar se mora ta del projekta financirati iz drugih virov.« (odgovor Antona Šajne v intervjuju v Slovencu, 13. aprila 1994) rektor RUC-a Anton Šajna je pred kratkim v nekem intervjuju na vprašanje, katere ceste so letos na vrsti v Prekmurju oziroma Pomurju, odgovoril, da gre za odseke Počehova-Lendava, Ložane-Za-markova, Hotiza-Lendava, Ihova-Gornja Radgona in železniški podvoz Ptuj. Nekdo očitno ne pozna ne ceste in ne pokrajine. Šajna pa zelo dobro ve, da v primeru ceste Kapca-Lakoš ne sme obljubljati ničesar. In kaj potem, če tovornjaki čakajo pred Dolgo vasjo po 20 ur! BERNARDA B. PEČEK °v uPepeljevalnik bo maja začel z uničevanjem odpadkov toženi milijoni - za kaj? ko,’je Lek v letih tF ‘R^60 '"'a svoje obrate v Prekmurju, vanje in v naš ’^ar pa sv'carsKih frankov ali 70 milijonov mark, je ?*žave °P°lhične skuu Vr . no*enie na tak način še iz časov zahtev ,ud' regij si™ - P° ^akomernem razvoju naše nekdanje ^ Pok» 'S? bolj ponu.mf?”1 e’ Ob tem’ koliko kapitala je bilo vloženega, Jln' 'n ljudem d .,,0 ,,ld' vprašanje, v kaj je bil vložen in zakaj, kaj tožen i ah morda vzel. ^odnjo'131 Za pri dn,e antibim;iJaz$lri obrat zaželi ^dXka-'ako ali drup, k' P°zneje pa kisl>ne ki n^^odnjo V Prni beta lakt ni ant'b>otik, Odnii inhibitor. ko^P“s'itev tlkov K' do-dej*/ V Programu . Kt°rJa Lek C Po bese-% ! > in obratov ’kolju^ Pa je n^mka direk' >Wtovi?^^ kapital S Pro- W’Sh desP^.najbolj ve-V fakun ra"kov 1 m,llJ°nov švi-& Senzorji v rdeč ® pad l prepoznavah vsebino m bi p«st> pirju sprožili prinašalca J čeljusti. Pn kitilo G bi nepridiprav ? buhu pri «len >' P" črnih. če vse počez, brez t,h vseh navedeni $ ^ nem. Če bi 14 in 15L r V Štab v Vrtni 6 m 7 • trS)ii¿¡¡i 8 in lOternaN^A sikdo držal za tfe uÿ lovijo za g'^oodp8^ od tam odvaža^^’ Občni zbor Turističnega društva Murska Sobota Soboški dnevi bodo prerasli v Soboški teden Iz poročila o delu Turističnega društva Murska Sobota za leto 1993, ki ga je podal predsednik Andrej Gerenčer, je razvidno, da so sledili uresničevanju strategije slovenskega turizma, saj so posebno pozornost namenjali razvoju, spremembam in prenovi turističnodruštvene dejavnosti. V ta namen naj bi letos v središču Murske Sobote uredili primeren prostor za delo TD, kjer bi nastal turistični biro. Sicer pa so tvorno sodelovali pri organiziranju in usklajevanju številnih turističnih prireditev v mestu Murska Sobota, pri čemer so se zavzemali za kakovost gostinskih in drugih spremljajočih dejavnosti. V razpravi so zlasti poudarjali velik pomen prireditve Soboški dnevi, ki naj bi prerasli v Soboški teden. Zaradi evropskega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni, ki bo od 9. do 18. septembra na letališču v Rakičanu, bodo letošnji Soboški dnevi že prej, in sicer od 26. junija do 2. julija. Skupaj s podjetjem Komunala pa bodo organizirali tudi tradicionalno Trejzino senje 15. oktobra in Miklošovo senje 6. decembra. Skrb za urejeno okolje in lepo podobo mesta Murska Sobota bo. tudi letos v ospredju, medtem ko nameravajo v središču mesta postaviti pano z mestnim načrtom, kar bo vsekakor dobrodošlo za številne turiste in goste od drugod. Poleg tega bodo spodbujali takojšnjo ureditev parkirišč in vzdrževanje zelenic ter odpravo črnih točk, pri čemer mislijo zlasti na neurejenost nekaterih hiš. Skupno z mestnim svetom in športno zvezo pa se bodo vključevali v sprotno vzdrževanje trimske steze v rekreacijskem centru Fazanerija. Tudi pobuda o gradnji mestnega drsališča je naletela na ugoden odmev. Sicer pa si bo Turistično društvo Murska Sobota prizadevalo za dobro propagando, skupno s Pomursko turistično zvezo pa bodo ob evropskem balonarskem prvenstvu izdali priložnostno razglednico. Hkrati so se lotili izdelave novega prospekta mesta in razpisa natečaja za izdelavo spominka mesta Murska Sobota. K večji predstavitveni dejavnosti pa naj bi prispevali tudi s prospekti, turističnimi kartami, koledarji turističnih prireditev in posredovanjem turističnih informacij. Ob siceršnjem spodbujanju za urejanje okolja in razvijanje ekološke zavesti prebivalcev Murske Sobote ter sodelovanju v tekmovanju »Izbiramo najbolj urejen kraj v Sloveniji« bo posebna skrb namenjena pospeševanju delovanja turističnih podmladkov na osnovnih šolah. Poleg tega nameravajo ustanoviti turistične podmladke na srednjih šolah. V razpravi je bilo navrženih še veliko drugih dobrih idej, ki jih bodo skušali ob kadrovski okrepitvi izvršilnega odbora turističnega društva s tremi novimi člani, Jožetom Šadlom, Anko Suhadolnik in Stankom Lebarjem, čimprej uresničiti v zadovoljstvo Sobočanov in obiskovalcev od drugod. MILAN JERŠE Kaj načrtujejo v podjetju Komunala v Murski Soboti? Največji zalogaj - nova čistilna nap^ Podjetje Komunala iz Murske Sobote opravlja vrsto komunalnih dejav- nosti. Tako med drugim upravljajo in vzdržujejo mestni vodovod, kanalizacijo in čistilno napravo, poleg tega pa vzdržujejo še mestne ulice in zelenice, upravljajo mestno kopališče, vzdržujejo mestno pokopališče, upravljajo kotlovnice v mestu Murska Sobota in opravljajo nekaj manjših servisnih dejavnosti, kar pomeni, da popravljajo in vzdružujejo komunalne objekte v zasebnih hišah in stanovanjskih blokih. Skupno imajo zaposlenih 91 delavcev. Zanimivo je, da se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje, čeprav se velikost komunalnih objektov povečuje. »Zaradi neurejenega financiranja trenutno drugače niti ne more biti. Zaenkrat lahko obvladujemo razmere, saj smo organizirani tako, da sproti vzdržujemo komunalne objekte po našem prepričanju razmeroma dobro. Če nam to povsod ne uspe, seveda naročimo določene specialne storitve od drugod. To se je jasno pokazalo med drugim tudi v lanskem sušnem obdobju, ko so nam pri prevažanju vode s cisternami priskočili na pomoč tako gasilska društva kot ci- DIREKTOR KOMUNALE - Mirko Šabjan meni, da se ob pomanjkljivem financiranju njihove dejavnosti ne da storiti nič več. Kljub temu pa jim konkretnih načrtov na manjka Goričko ostaja še naprej bela lisa Sicer pa je vodovodno omrežje dokaj razvejeno. En krak poteka od črpališča v Krogu do Murske Sobote, drugi krak sega do Cankove, vodovodno omrežje pa je zgrajeno tudi do Puconec, Bogojine (edinole Martjanci in Teša-novci imata svoje vodno zajetje) in Beltinec. »Tako je zajet pretežni de! Ravenskega, medtem ko je na Goričkem problem oskrbe še naprej aktualen. Lani smo na vodovodno omrežje priključili območje Cankove, čaka pa nas še veliko nalog, da bi Goričko oskrbeli z zdravo pitno vodo. Po doslej znanih podatkih na Goričkem kakih zanesljivih vodnih virov z večjimi količinami ni. Zato je nujno, da se nadaljuje z zasnovo vodovodnega omrežja v murskosoboški občini. Letos se načrtuje gradnja vodovodnega omrežja v Gornjih Moravcih, kakor tudi kraka proti Mačkovcem in Vaneči. Naše stališče pa je, da najprej razširimo vodovodno zajetje v Krogu in šele nato širimo vilna zaščita. Ob velikem povpraševanju odjemalcev vode smo uspeli vzdržati vse »pritiske«, kar pomeni, da je bil koncept gradnje vodovoda dober,« pravi direktor podjetja Komunala Mirko Šabjan. ČISTILNA NAPRAVA - Tehnologinja Darinka d» naprav Jože Žekš vsakodnevno skrbita, da ne tis0 obratovanju čistilne naprave, ki je obremenjena *'ar»rtlJjej<> ce nimi enotami odpadnih voda. V prihodnje pa naC ekvivalentnih enot. Foto: M. JERSE celotno vodovodno omrežje daja Mirko Šabjan. Čiščenje odpadnih voda prilagoditi razmeram Zadnje čase pa veliko skrb menjajo tudi gradnji čistilne do- na- na- prave v Murski Soboti. Pred leti je bil izdelan koncept gradnje nove čistilne naprave. »Koncept čiščenja odpadne vode moramo prilagoditi sedanjim razmeram, saj je v minulih letih prišlo do velikih sprememb. Živilska industrija je namreč drastično zmanjšala svojo proizvodnjo, v tem času pa so se spremenili tudi koncepti čiščenja odpadnih voda. Predvideno je, da bomo letos dali osnovni poudarek gradnji čistilne naprave, proti koncu le'0^^ že jemo, da k^ezni^A0 z gradnjo j^fnapra^;, uSpeV . sedanji čistilo .g j« t0 p j reč °dpadlie . ^j, k» 0 očistiti v takšni m s ^ : nologije in de^e b opi^jZ jajo velike kol ^^ smislu smo se labK0J« posodobili, a ( it vse parametre E () Na ^’iet^X^ možno sprejet' je p ^ stilne naprave, ^^tt koncu pogoje. . aJ^ soboške Konm a ^jj,A jetnik, 21. aprila 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo ^P0 osnovni in srednji šoli? Primanjkljaji in presežki ^ končuipM^l' drugi pomemben datum za letošnjo generacijo, - ki končuje oh'™" uru^1 Pomemben datum za letošnjo generacijo, 80 se odločili zn° °snovno šolo. Potem ko so morali vsi tisti, ki a * na eno «d 3 j V*nje šo,anja, do 30. marca oddati prijave Ponesli na dru* s5| nFh šol, so lahko te prijave do 15. aprila ^aksa sicer ta^° , ,°’ če so se medtem morebiti premislili. Precia ’ a Je takih Primerov zelo malo. srednje šole™3 pomurske prejele skim n?m pove’ da so K "M^več t*0 pr'jav’ kar ^■kliubt/č kot v m,nulih Ponekod težave Pa bodo 'mcli "j“ oddelkov ^ oblik°va-tere Program' S3- Je Za neka' P^Ka OZlroma poklice Prijav. ru®e Pa premalo Ti Srednji dvoilL'8^ P?kHcih na Predznak m- Cni S°li Lendava ^a »Prim'3'n s'cer «v, enako^kljajw 45 “čen-^"erijsko jL n ^i s ^rc‘dnjo taias negativniRak,can’ kjer je ofc^ Pre-?Sa°P°nud& med raz-Tm« Učeno2 / POVPraševa-?v) so tudi v n ■ Prema^° Pri' "^"krojač poklicev ^(-kl.,42)’ strojni Zaradi prevelikega števila prijav pa bodo po vsej verjetnosti sprejeli sklep o omejitvi vpisa na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, Srednji ekonomski, trgovski in upravno-administrativni šoli Murska Sobota (za poklic ekonomski tehnik in morda tudi za upravne tehnike). Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci (za poklica kuhar-natakar in kuhar) ter na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota (poklic zdravstveni tehnik). Če določenega števila učencev ne bodo uspeli preusmeriti, bodo opravili selekcijo na podlagi rezultatov pri testiranju v 8. razredu in splošnega učnega uspeha. Po ugotovitvah vodje poklicnega usmerjanja in štipendiranja pri območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti ANGELE MARTON je stanje na splošno slabše, kot so kazale namere osmošolcev, in to kljub zavzetemu delu svetovalnih delav- Če se je v srednjo šolo sorazmerno lahko vpisati - v Pomurju je na voljo celo več učnih mest, kot se jih odloči za nadaljevanje šolanja v domači regiji - pa je naslednja stopnica na poti do poklica (na univerzo) za marsikoga previsoka. Tako bodo na Univerzi v Ljubljani najbrž odklonili čez 5.500. na Univerzi v Mariboru pa čez 700 prijavljenih kandidatov. Trenutno niso »zasedeni« Študijski programi strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika-računalništvo-in-formatika in kemijska tehnologija (Tehniška fakulteta Maribor), skoraj vsi programi Visoke kmetijske šole Maribor (po nekaj učnih mest), računalništvo, matematika, fizika, nemški jezik s književnostjo, proizvodno-tehnična vzgoja in Še nekateri drugi programi na Pedagoški fakulteti Maribor, zootehnika (Biotehniška fakulteta Ljubljana), gradbeništvo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, fizika, tekstilna tehnologija, geologija, metalurgija in metalurgija in materiali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana, po nekaj mest v različnih študijskih programih Filozofske in Pedagoške fakultete Ljubljana, na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru in pomorstvo II na Visoki pomorski in prometni šoli Piran. Podrobnejši pregled je na voljo pri Centru za razvoj univerze v Ljubljani, prejele pa so ga tudi območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje. cev. Tako kot v nekaj zadnjih letih se je med mladimi povečalo zanimanje za poklice v gostinstvu, trgovini, ekonomiji, zdravstvu ter za podjetniško poslovanje in za vpis na gimnazijo, še vedno pa je realitvno majhno zanimanje za kovinar- stvo in kmetijstvo. Vse to pa je odsev oziroma posledica odzivanja na trenutno stanje v naši družbi, kajti dolkgoročna kadrovska politika je skoraj povsod zastala. JOŽE GRAJ J tonieru načrtujejo tudi vrtec v naravi poznavanje gozda, igre ^ni SodoU.T®3 Ljutomer MARIJA PUŠENJAK in neka- interesne delavn 30-letnica 'ali?"" sodelavci'"' ^J"1?"1«* MARIJA PUŠENJAK in neka-ta nainteč otr<»L ? “HeH *e dni še posebno veliko dela. Vpiso-v naravi e Za novo šolsko leto 1994/95 in zbirali prijave interesne delavnice ob pomoči' v vzoT0 skem letu Dr 0 iez 300 goJno-varstveno VF ^iri v ^'"’Jrhbodo vrtec Po 17 enoti na nSkupineje Sipina 0tr0k rn7°hški 21 ’ v enoti na n P bo obi" Kap^ 15 in °Ss°Vni Ci,ji njih°-s Predšolskimi WnaVci vrtca J1’ vodstva ^o. T ^roku «S da °mo’ 2 0 Pa «v Ječno otro- trebP J^nje^31^ doseči ife7akonitosti Iokovih po-tjetn^3 razvOialn posebnosti '^nih !azliinosti’ 2 up°števa-tepa । Vsebin in lskanjem C dela> ki metod vzgoj-vsa- 3VanK us "°St lastnega Ustvarjanja, sa- mostojnosti in soustvarjanja, ter vključevanjem staršev in drugih v različne oblike našega dela.« Čeprav imajo vrtci domala povsod dokaj pestro dejavnost, pa se lahko ljutomerski še posebno ponaša s svojo dodatno ponudbo. Tako imajo mešani pevski zbor (šteje čez 20 otrok), planinski krožek, glasbeni vrtec, plesni krožek, plavalni tečaj (vključujejo vse predšolske otroke), nemščino kot pripravo za osnovno šolo, zunanjih sodelavcev, igralne in športne popoldneve, družabna srečanja in kot novo dejavnost tudi vrtec v naravi. »Z namenom, da popestrimo ponudbo našega vrtca, smo se odločili za organizacijo vrtca v naravi za otroke od 5. do 7. leta. Organizirali ’ ga bomo 4. in 5. maja v planinskem domu Glažuta na Pohorju. Tam bodo otroci spona-vali gozd pod vodstvom strokovnega vodnika in lovca, ogledali si bodo diafilm o gozdnih živalih, raziskovali okolico, se igrali ... To bodo pridobili nova spoznanja o naravi.« J. GRAJ Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer praznuje letos 30-letnico delovanja. Medtem so že izvedli nekaj prireditev v počastitev tega jubileja, osrednja slovesnost pa bo ta petek, ko bodo pripravili srečanje sedanjih in nekdanjih dijakov in profesorjev. Začelo se bo ob 16.00, ko bodo odkrili spomenik Francu Miklošiču pred poslopjem gimnazije, ob 17.00 bo slavnostna prireditev v Domu kulture v Ljutomeru, ob 20.00 pa prijateljsko srečanje ob glasbi v hotelu Radin v Radencih. J. G. Kaj bi v Gresovščaku brez vrtca? Če se zapeljete po ozki asfaltirani cesti mimo treh ribnikov pri Ljutomeru, pridete v vasico Gresovščak. Malokdaj je slišati kaj o tem kraju, ko pa so tam le redke raztresene hiše po dolu in hribu na obeh straneh ceste. Okolje pa daje idiličen videz. Zdaj, ko je vse v cvetju, je še posebno lepa slika. Mg «kninski Čeprav se otroci stiskajo v igralnici, ki je tudi spalnica in jedilnica, pravijo, da jim je lepo in da radi obiskujejo vrtec. (Fotografija: J. G.) INGRID LEBAR, dokaj tesno pa je sodelovanje s starši, ki so večkrat naši gostje. Poleg tega nam prispevajo razni material za izdelovanje igračk in se udeležijo vsake akcije, ki jo organiziramo. Nazadnje smo urejali okolico vrtca in postavili ograjo. Te dni bomo posadili krompir in opravili druga spomladanska dela na našem vrtu oziroma manjši njivi. Kmalu bomo povabili na obisk dedke in babice, da bi nam pripovedovali o nekdanjih običajih in opravilih, ki jih dandanes ne poznamo več; prosili jih bomo tudi, da nam kaj zapojejo.« ^NSK! b°M’ ^^erins^0 račun Karuni0™. Nekaj pa v Gresovščaku vendarle imajo, na kar so dokaj ponosni. To je otroški vrtec. Trenutno ga obiskuje 21 otrok, ki so doma tudi v okoliških vaseh Ilovci, Slamnjak, Radomerje, Radomerščak, Železne Dveri, Plešivica in Veličane. Njihova vzgojiteljica je v tem šolskem letu ROMANA PINTARIČ. »Imamo le eno igralnico, v kateri otroci tudi spijo (razen poleti) in jedo in kjer poteka tudi mala šola. No, kuhinja pa je v posebnem prostoru. Otroci so različnih starosti, in sicer od 11. mesecev do 7. leta. Razmere za naše delo torej niso najboljše, vendar sem kljub temu dokaj zadovoljna. Pri delu mi pomaga še varuhinja Kaj pa bi bilo potrebno postoriti, da bi imeli boljše delovne razmere? V prvi vrsti je treba zamenjati oziroma obnoviti okna, da bodo bolje tesnila. Čimprej bo potrebno tudi zaščititi stavbo pred vlago in opraviti še druga vzdrževalna dela. Lepo bi bilo, če bi uredili še eno igralnico, tako da bi lahko po potrebi otroke razdelili v dve skupini. Ker pa je stavba v denacionalizacijskem postopku, morajo počakati, kakšna bo končna odločitev. Zaenkrat kaže, da bo v njej še naprej otroški vrtec. Če bi ga morali ukiniti, pa bi bila to vsekakor velika izguba za te odročne kraje. • J. GRAJ Z omejitvami pogodbenega dela obrzdana brezposelnost Je res prišel čas, ko lahko na veliki zvon obešamo podatke o zmanjševanju brezposelnosti? Republiški zavod za zaposlovanje namreč to ugotavlja že tretji mesec zapored in prav marca se je število prijavljenih brezposelnih pomembno zmanjšalo, tudi v občinah ali regijah, kjer je bila stopnja nezaposlenosti visoka in se je konstantno povečevala. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec letošnjega marca v Sloveniji 130 587 brezposelnih, kar je za 3336 ljudi ali 2,5 odstotka manj kot mesec prej, torej februarja. Samo v sedmih občinah ali zaposlitvenih zavodih so seznam brezposelnih podaljšali z novimi imeni, v vseh drugih pa so sezname skrajšali tudi za nekaj sto ljudi. Brezposelnost se je po znanih podatkih najbolj zmanjšala v kranjski, potem mariborski, celjski in ljubljanskih občinah. Čemu gre torej pripisati upadanje brezposelnosti, ali je to res pomembna posledica gospodarskega oživljanja ali pa gre za kaj drugega, čemur bi lahko rekli »čiščenje« seznamov brezposelnih? Spomnimo se zakona o omejevanju in obdavčevanju pogodbenega dela in prav slednje, omejevanje dela po pogodbi, se zelo pozna pri zmanjšanju števila nezaposlenih. Delodajalci namreč začno delavce, zaposlene po pogodbi, prijavljati za določen čas, zato jih na zaposlitvenih zavodih črtajo s seznama brezposelnih. Lani je bilo opravljenih v slovenskih podjetjih in javnih zavodih 14,6 milijona ur pogodbenega dela, večina ali kar 81 odstotkov v gospodarstvu, preračunano bi imelo delo za osemurni delavnik, torej polno zaposlitev celo lansko leto, (kar) 6685 delavcev. Tudi zadrževanje izhodiščne plače in najnižjih izplačil za dela lahko prispeva k temu, da se delodajalci lažje odločajo za zaposlovanje. Gotovo da gre del zaposlitev tudi na račun oživljanja gospodarstva, vendar s stopnjo zmanjševanja brezposelnosti le ne gre premočno mahati, saj ko se bodo seznami »očistili«, se trend kaj hitro lahko spet obrne v drugo smer. Povečanje nezaposlenosti se namreč že napovedujejo za čas, ko bodo mladi zapustili šolske klopi. . Marca se je število prijavljenih iskalcev zaposlitve zmanjšalo tudi na murskosoboškem zaposlitvenem zavodu, prvič v tem letu ali sploh v zadnjem času. Februarja so bili prijavljeni še 9404 iskalci dela, marca pa še 9132. To pa gre predvsem na račun Elradovih delavcev. Januarju se je število brezposelnih zaradi stečaja Elrada povečalo za 670 delavcev, slednji pa se spet vračajo na delo, se zaposlujejo. Vendar so njihove zaposlitve le za določen čas in se bodo na zaposlitveni zavod po nekaj mesecih spet vrnili. Nekaj izbrisov je bilo tudi zaradi odhodov v vojsko, bolniških in porodniških dopustov. Marca se je zaposlilo 418 oseb, 381 delavcev ter 37 pripravnikov, 71 odstotkov zaposlitev pa je bilo le za določen čas. mH Starši radi sodelujejo Ker je letošnje leto razglašeno tudi za leto družine, so vzgojiteljice črenšovskega vrtca pripravile še posebno pester program sodelovanja s starši. Aktivnosti potekajo tako med delovnim časom kot tudi po njem. Odziv mamic, očkov ali dedkov in babic pa je nad pričakovanji. Zanimanje staršev za to, kako je v vrtcu, ki ga obiskuje tudi njihov otrok, in katere so bistvene razlike med domom in vrtcem, so najprej spodbudili s posebno anketo, na katero je bil zelo dober odziv. V njej so lahko starši zapisali tudi svoje predloge. S tem je Tudi v vrtcu se otroci predvsem igrajo, zato ne morejo priti domov urejeni kot iz gledališča. (Fotografija: J. G.) bila torej vzpostavljena komunikacija med otrokovo družino in vrtcem, s čimer so dobile vzgojiteljice veliko koristnih informacij in pobud za nadaljnje delo. Skupaj s starši so pripravili in že izvedli več projektnih nalog (prihod jeseni in novega leta, teden otroka idr.). Vsaka skupina je imela svojo akcijo. Skupen projekt pa je bil, na primer, družinsko branje v šolski knjižnici, ki so jo otroci obiskovali skupaj s starši, in to popoldne. Želo odzivna akcija je bila tudi ptičje »gostiiva-nje«, ko so starši nastopili v vlogi muzikantov, babice so spekle potice, dedek je pripovedoval, kako je bilo nekoč za Valentinovo ... Zelo zanimiva je bila tudi igra Naša družina, ki jo je napisala vzgojiteljica Tončka Žerdin in so jo zaigrali starši. Predstavili so se tudi na šoli in imeli poseben nastop za starše. Vse to pa je organiziral vrtec. Dobro sodelovanje s starši pride do izraza tudi ob raznih delovnih akcijah, ko urejajo okolico vrtca, pri urejanju igralnih kotičkov, zbiranju materiala za igrače, razstavah pri prikazovanju nekdanjih običajev in kjer koli je pač potrebno. Vodja črenšovske enote LIZIKA ROUS pa je posebno zadovoljna, da ne prihajajo v vrtec samo mamice, ampak je tudi vse več očkov, večkrat pa kar oba. »In če so starši sprva mislili, da mora priti njihov otrok iz vrtca kot, na primer, iz gledališča, torej čist in lepo urejen, zdaj vedo, da je to nestvarno pričakovanje, kajti tudi v vrtcu otroci radi skačejo, mesijo blato ... Ob obisku v črenšovskem vrtcu, ki ga obiskuje 78 otrok, so nam tudi povedali, da letos praznujejo 25-letnico delovanja in da bodo srebrni jubilej proslavili s posebno prireditvijo, ki jo bodo pripra-vdl maJa- JOŽE GRAJ stran 8 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papitjev zajemalo obdobje med torkom 12. 4. 1994 in ponedeljkom 18. 4. 1994. V tem tednu je na Ljubljanski borzi, vsaj kar se delnic tiče, ponovno zaznati bikovski trend. Delnica Salus je tako potrebovala le štiri dni, da je ponovno dosegla tridesetodstotni porast, saj je njen enotni tečaj iz 10900 (8. 4., ko se je po treh tednih ponovno začelo trgovati z njo) poskočil na 14090 (13. 4.) in to kljub temu, da se od 26. 3. trgovanje s to delnico odvija brez kupona za dividendo za leto 1993 (zapadli kupon tako ni negativno vplival na tečaj delnice). Do ponovne objave sporočila za javnost je trgovanje s to delnico začasno ustavljeno, investitorji pa lahko samo upajo, da ne bodo nanj čakali ponovno več kot tri tedne. V petek je tudi delnica d.d. Nika dosegla trideset odstotni porast tečaja glede na zadnjo objavo sporočila za javnost 23. 2. 1994. V ponedeljek je družba obvestila javnost, da v zadnjem času ni sklenila ali prekinila pogodb, ni imela kadrovskih sprememb, pravnih in arbitražnih poslov, pridobila ali izgubila patentov ali licenc in drugih dogodkov ter vzrokov, ki bi lahko vplivali na spreminjanje cen vrednostnega papirja. Istočasno je navedla še podatek o izdanih delnicah (20000 rednih delnic z nominalno vrednostjo 100 DEM), o revidirani knjigovodski vrednosti delnice (26.857 tolarjev na dan 31. 12. 1993), o ustvarjenem dobičku po obdavčitvi za leto 1993 (306,854.000 tolarjev - 15.343 tolarjev dobička na delnico) in o izplačani dividendi za leto 1992 (1.500 tolarjev). Že v sredo je bilo zaznati bikovski trend pri delnicah, na četrtkovem borznem sestanku pa je poskočila večina delnic. Najmočneje je poskočil enotni tečaj redne delnice SKB (9,91 odstotka), nato prednostne delnice SKB (8,45 odstotka) in redne delnice NIKA (7,12 odstotka), s temi tremi delnicami pa se je tega dne trgovalo tudi po maksimalno dovoljenih tečajih. Zanemarljivi pa niso porasti tudi nekaterih drugih delnic (Dadas, Probanka, MKZ, Finmedia, UBK in prednostna Rogaške). Investitorje v delnice Rogaške opozarjam, da je delniška družba Rogaške - ZHT d.d. preklicala sklic letne skupščine za dne 22. 4. 1994, saj je ob poteku priprav nanjo ugotovila, da ne bi bila izvedena skladno z zakonom o gospodarskih družbah (sklepi skupščine tako ne bi bili veljavni), zato predvidevajo da bo ponoven sklic skupščine 27. 5., o čemer vas bo družba pravočasno obvestila. Cesta prvih borcev II. Brežice 68250 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovanska casta S4 Ljubljana 6IOOO WO« BHSS. Tclcfak« 061 I3J-Í47 Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor VSEM IMETNIKOM TR IN ZR PRI CREDITANSTALT-NOVI BANKI, d. d. Cenjene stranke obveščamo, da smo uvedli pri našem poslovanju novost, in sicer »nalog banki-za plačilo s položnicami«, s čimer želimo prihraniti vaš dragoceni čas. Položnice po katerih želite nakazati denar v določenem obdobju na ta račun, vložite v posebno kuverto, ki jo dobite v naši enoti v M. Soboti. Banka bo naslednji dan po predložitvi kuverte denar nakazala ali pa to storila na dan zapadlosti posamezne položnice in ob plačilu bremenila vaš račun. Podrobnejše informacije lahko dobite v likvidaturi banke. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha Uvrščena kotacija I-obveznice Enotni tečaj obveznice RSL I je 12. 4. iz 103,9 porasel na 104,1 in se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne, skupno pa je bilo za več kot 58,5 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 104,2, ko je bilo za več kot 1,6 mio tolarjev prometa, se v petek vrnil na 104,1 in na tem nivoju ostal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za več kot 123,5 mio tolarjev prometa. Padal je v tem tednu enotni tečaj obveznice RSL 2. Tako je 12. 4. iz 112.8 padel na 112.6, ko je bilo za nekaj manj kot 23.7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 112.5 pri več kot 49,50 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 112,1 (39 mio tolarjev prometa). Na tem nivoju se je nato zadržal tudi v petek, ko je bilo za več kot milijardo tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 112,4 pri nekaj manj kot 30,3 mio tolarjih prometa. Z obveznico RSL 8 so bili 13. 4. sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 98,0 (+1,0 odstotno točko), prometa pa je bil skromen (7 tisoč tolarjev). 12. 4. je enotni tečaj obveznice RSL II padel iz 101,5 na 101,0 in se na tem nivoju zadržal še naslednje tri dni, skupnega prometa pa je bilo za več kot 91,1 mio tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 100,9, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 154,4 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL I z izkoriščeno davčno olajšavo je 12. 4. iz 102,4 padel na 102,3 (prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 771 tisoč tolarjev), naslednjega dne poskočil na 102,6 pri nekaj manj kot 5,4 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 103,0, ko je bilo za več kot 2,8 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 102,9 ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (skupno 434 tisoč tolarjev prometa). Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili v torek, sredo in v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli v skupni vrednosti več kot mio tolarjev, njen enotni tečaj pa je ostal na istem nivoju (HL8). Uvrščena kotacija II - obveznice Z obveznico Mesto Ljubljana so bili 12. 4. sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 174 tisoč tolarjev po tečaju 103,2 (-0,3 odstotne točke), naslednjega dne pa v vrednosti več kot 4,2 mio tolarjev po tečaju 103,5. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 103,4, ko je bilo za približno 1,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 261 tisoč tolarjev po tečaju 102,9. Na ponedeljkovem nivoju (106,5) se je 12. 4. zadržal enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za več kot 15 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 106,4 in na tem nivoju ostal tudi v četrtek, skupnega prometa pa je bilo za več kot 18,8 mio tolarjev. V ponede-'Jjek je njen enotni tečaj padel na 106,2, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 1,1 mio tolarjev. Prosti trg - obveznice Z obveznico Gorenje so bili 12. 4. sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 952 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa je ostal na 103,5. Na tem nivoju se je nato zadržal . tudi naslednja dva dni, skupnega prometa pa je bilo za nekaj manj kot 6,9 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 103,6, in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za nekaj več kot 8,3 mio tolarjev prometa. 12. 4. je enotni tečaj obveznice občine Laško ostal nespremenjen (92,0), prometa pa je bilo za 362 tisoč tolarjev. Na tem nivoju se je zadržal tudi v ponedeljek, ko je bilo za 145 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov. Enotni tečaj obveznice Občina Šmarje je na torkovem borznem sestanku iz 91,5 porasel na 91,6 ter se na tem nivoju zadržal tudi v sredo, skupno pa je bilo za več kot 7,5 mio tolarjev prometa. V četrtek je padel na 91,4 ter na tem nivoju ostal tudi v petek, skupno pa je bilo za 7,9 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 92,8, vendar je bil promet skromen (146 tisoč tolarjev). Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v tem tednu nihal. V torek je tako iz 77,5 porasel na 77,8, ko je bilo za.510 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov, naslednjega dne padel na 77,0 pri 417 tisoč tolarjih prometa, v četrtek je porasel na 78,3 (514 tisoč tolarjev prometa). Z obveznica PTT Ljubljana se je v tem tednu trgovalo šele v četrtek, njen enotni tečaj je rahlo padel iz 106,0 na 105,5, prometa pa je bilo za 520 tisoč tolarjev. Enotni tečaj PTT Nova Gorica je 12. 4. iz 123,0 porasel na 123,1 in se na tem nivoju zadržal tudi v sredo ter v ponedeljek, skupno pa je bilo za nekaj več kot 1,9 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je 12. 4. iz 106,7 porasel na 106,9, ko je bilo za 505 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 107,8 pri nekaj manj kot 2 mio tolarjih prometa. V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 511 tisoč tolarjev po tečaju 108,0. Prosti trg - redne delnice V tem tednu je naraščal enotni tečaj delnice Dadas. Tako je 12. 4. iz 220037 poskočil na 222237, ko je bilo za več kot 173,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 231445 pri nekaj manj kot 108,8 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 243177 (60,3 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel in sicer na 243614 ko je bilo za več kot 49,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 249241 pri več kot 56,3 mio tolarjih prometa. Tudi enotni tečaj redne delnice Finmedia je v tem tednu naraščal. V torek je iz 117750 porasel na 118916, ko je bilo za več kot 9,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 120181 pri več kot 12,2 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 122771 (5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 126140, ko je bilo za nekaj manj kot 15,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 129007 (14 mio tolarjev prometa). 15. 4. je iz 2530 na 2650 porasel enotni tečaj delnice Grad, promet pa je bil skromen (27 tisoč tolarjev). 12. 4. je enotni tečaj delnice LEK iz 11089 porasel na 11200, ko je bilo za 112 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 11389 pri nekaj manj kot 1,6 mio tolarjih prometa, v četrtek pa so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj več kot mio tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 11289. V petek je njen enotni tečaj porasel na 11353, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 11315 (928 tisoč tolarjev). Naraščal je v tem tednu tudi enotni tečaj delnice MK Založba 12. 4. je iz 8699 porasel na 9013, ko je bilo za nekaj več kot 35,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 9023 pri več kot 5,8 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 9236 (7,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 9640, ko je bilo za več kot 20,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 9577 (več kot 24,3 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice NIKA je v torek iz 119610 porasel na 120684, ko je bilo za nekaj manj kot 5,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 124148 pri 27,8 mio tolarjih prometa, v četrtek pa kar na 132991 (nekaj manj kot 20,9 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 137997, ko je bilo za več kot 30 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 1336703 pri nekaj manj kot 29 mio tolarjih prometa. Božinovič Tončka Kam bi del? Povprečna slovenska družina z dvema otrokoma, ki se sicer iz dneva v dan srečuje z denarnimi težavami, ima na evidenčnih računih pri SDK-ju za okoli milijon tolarjev premoženja. Družinski člani so namreč imetniki lastninskih certifikatov, ki jim omogočajo nakup delčka nekdanjega družbenega premoženja. Vnovčevanje certifikatov, ki je načelno možno do 30. junija 1995. leta, bo nedvomno pomembno zaznamovalo letošnje leto. Kam boste vložili svoje certifikate? Kaj želite z njimi doseči? Kako te želje uresničiti? Kje in kako dobiti vse potrebne informacije za pomembno odločitev, ki lahko vpliva na vaše življenje in življenje vaših otrok? Pri odgovorih na ta vprašanja naj vam bo v pomoč naša nova rubrika Strokovnjak odgovarja. V njej bo gospod Branko Drobnak vsakih 14 dni odgovarjal na najrazličnejša vprašanja v zvezi z naložbami lastninskih certifikatov. Branko Drobnak je eden od direktorjev ene najzanimivejših in največjih pooblaščenih družb za upravljanje investicijskih skladov, ki jo je ustanovila Zavarovalnica Triglav, d.d, Ljubljana. Družba bo upravljala šest regionalnih pooblaščenih investicijskih družb, ki bodo zbirale certifikate državljanov Slovenije in z njimi kupovale delnice najuspešnejših slovenskih podjetij. Ena od Triglavovih investicijskih družb ima sedež tudi v Murski Soboti. Čeprav imajo naložbe v investicijske družbe svoje posebnosti - zlasti varnost, razpršenost naložb, najhitreje zagotovljeno pojavljanje delnic na borzi, preglednost poslovanja in podobno, bo Branko Drobnak s svojim znanjem in strokovnostjo odgovarjal tudi na vprašanja o drugih možnih oblikah vlaganj certifikatov. Svoja vprašanja lahko torej posredujete našemu uredništvu na naslov: Slovenska 41, Murska Sobota, za rubriko: Strokovnjak odgovarja. Naša nova rubrika naj bo v pomoč vsem tistim, ki si kljub nenehnemu, a ponavadi preveč splošnemu ali preveč strokovnemu pisanju o lastninjenju po slovensko zastavljajo težko vprašanje: »I, kam bi del?« Potrudili se bomo, da bodo naše informacije čim nazor-nejše, konkretne, praktične in uporabne. Pišite! nočni uri korakala skozi Črenšovce. Čeprav je bilo poletje, sta bila obuta v krepke čevlje, na hrbtu sta nosila nepremočljive nahrbtnike z aluminijastimi okviijj. Tako kot se dandanes potuje, če si mlad. Dva mlada Skandinavca sta bila, glede na pot, ki stajo dotlej prepotovala, tik pred ciljem. Nerodno je bilo le, ker je bila že noč in nista vedela, kako daleč je do šole v Veliki Polani. Kljub temu sta bila brez skrbi. Vedela sta, da ju nekje nedaleč od tukaj čaka prenočišče. Pa tudi za hrano jima v naslednjih štirnajstih dneh ni bilo potrebno skrbeti. Potovala sta namreč na delovni mednarodni tabor, ki ga je organiziralo društvo za prosotvoljno delo Most. Najdaljši most - do Černelč Slabi dve leti je tega, kar sta dva plavolasa mladeniča v pozni raziskovali bodo teža* ^ nočni uri korakala skozi Črenšovce. Čeprav je bilo poletje, sta ski ooDulaciji in Letos bodo od 10. maja do 31. decembra mnogi mladi v 33 državah po svetu tako potovali. Ne zgolj iz ljubezni do potovanja, kajti na taborih bodo od dveh do nekaj tednov delali kaj koristnega. Ponekod bodo, kot na primer v frančiškanskem samostanu v Berlin Pankowu, kuhali in pospravljali v kuhinji za brezdomce; v okolici Svetinj pri prleškem Jeruzalemu bodo raziskovali ljudsko kulturo, letos nadaljujejo tovrstno raziskovalno delo iz preteklih let in bodo stikali za starimi glasbenimi instrumenti; v Sierra Leone, v bližini Freetowna, bodo skušali po- stva,« pnP° Kjer ni mostov, ta Most pomaga pr gradnji brvi, foto: N. Juhnov magati skupini mestne od doma odtepene mladine; v Srbiji bodo v Deliblatski peščari raziskovali biloško mnogoličnost; v italijanski Perugii bodo obnavljali staro kaznilnico, da bi jo naredili za zatočišče; na nekem »pozabljenem otoku« blizu Helsinkov bodo v času tabora bivali v lesenih kočah in opazovali valeče ptice in si sploh prizadevali, da ne bi izgubili zdravega odnosa do okolja, medtem ko bodo popravljali bivališča; v Philadelphii (Pennsylvania, ZDA) bodo vrtnarili, odstranjevali zidne napise ter delali v vrtcih in na otroškh igriščih; v Chichagu bodo v afroameriški četrti obnavljali barake in hiše; v Ugandi bodo na otoku na Viktorijinem jezeru obnavljali šolo; v čeških Litomercih bodo čistili in vzdrževali mestni park; v brazilski Bococquerii bodo obnavljali šolo ... Rekli smo, da Most-Service Civil International Slovenia, kakor se glasi polno ime društva, sodeluje pri organizaciji taborov v 33 državah. Torej v tehle: Albaniji, Alžiriji, Avstraliji, Avstriji, Belorusiji, Belgiji, Braziliji, Bolgariji, Češki, Danski, Ekvadorju, Estoniji, Finski, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Grčiji, Grenlandiji, Madžarski, Indiji, Izra- elu—Palestini (da, tako piše v seznamu letošnjih taborov, čeprav Palestini še ni priznana samostojnost!), Irski, Italiji, Japonski, Kazahstanu, Latviji, Litvi, Mongoliji, Maroku, Nizozemski, Norveški, Poljski, Romuniji, Rusiji, Srbiji, Sierra Leone, Sloveniji, Španiji, Švedski, Švici, Togi, Tuniziji, Turčiji, Ugandi, Ukrajini, ZDA. Le redke so države v katerih Most-Service Civil International Slovenia organizira samo po en tabor. V Sloveniji jih bo letos 25, razen omenjenih bližnjih Svetinj, kjer bodo kar trije, bo tabor tudi v Černelav-cih in se imenuje »Gypsies«, ski populaciji rati otroke, ki . c regularnega Seč, Krovna Civil International^ ustanovljena le A SCI v Sloveni J v Ljubljani, Breg ’ 1253 244, jo oktobra l^i morej o Eva Strmljan k t0A valiti, če bi F okrog J do sedaj organ . jjo taborov, na kot 1500.udeležen bore v tujino P svojih članov. Članov, da. po^L lahko včlanite, zgoraj omenjen ol.garnz® ji boste včlanili v boste član(- vojaškega roka jajo^ J. kot alternativo po" vini in svetu deja. stvo za razna ^ ^ w glavna nalog0 ..ci iz r“1,^ skupaj Prostov Jarno držav. OrgamZi^ ■ mednarodne ta .m^ j' je delo lahko ^oV^^ ^in^l^,^ I ZMoSkM^’.^jit ■ marginalnim ¿#1^ . navijanjem '°a socialnih zvez a¿e 1 nova. .. §Cl Organizacija org^ z mednarodnim^ jn jami takega im gX I kot so UNESCO^ Coordination ^juiita^ t International ^ ’ The »SZii European , .£ gen6 druge. Lam J ¡j, par6 ¡pj«; kretar Združe jJeC delil naslov »znjih petih različn^jen'^ Običajno so na ^XX lah, klubih mJ^XM movih, ptsl1^ planji navca pred dv ^. 21. aprila 1994 stran 9 kmetijska panorama ^a Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Kdaj bodo dobili 230 milijonov republiških sredstev? Precej toziirn^3 sve‘a Skupščine občine Murska Sobota so cepljenk in obresti za najeta zdravstveno ter pokojninsko in vprašali, kdaj bodo dokončno z manipulativnimi stroški 21 precej . dic lanskoletne8 ' namen'b Programu ukrepov za odpravo posle-tijstvo in gozd» T6' K°t Je omenil sekretar sekretariata za kme-*ikarST^ , so v oceno škode v letu 1993 v^52prim' h^J1! in kmetijskih organizacij, od tega so imeli vec kot 50- odstotno škodo v kmetijski pridelavi. ’^naTs p^n je znašala m od m,hjarde tolar- ju dobrih 2 7aSeb.nem sek' v družbeni-m ki’7 millJarde in "Ov '^ev ZanV16 milijo' dasoiim„ • .Imivo Pa e, goTdA1Sti^ Za kme' “^jčezS ^ priznali le J^mihjardi 190 milijo- cepljenk in obresti za najeta nov tolarjev. V okviru republiškega programa za odpravo posledic po suši v letu 1993 pa je bila glede na strukturni delež škode murskosoboška občina deležna pomoči v skupni vrednosti 263,9 milijona tolarjev. Sicer pa so dobili v prvi etapi za regresiranje semen, trsnih posojila iz republiških virov 13,6 milijona tolarjev akontacijskih sredstev, za nakup voluminozne krme pa dodatnih 37,7 milijona tolarjev. Iz občinskega proračuna so zagotovili 5 milijonov 750 tisoč tolarjev za regresiranje semena pšenice v vsej murskosoboški občini. Poleg tega so na predlog republiške vlade vsem zavezancem davka iz kmetijstva odpisali plačilo davka od dohodkov iz kmetijstva in prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in Dfugo dognojevanje ozimnih žit v Penina žita so * ^^•S se odloča, kako redke in slabše razvite pa prej in Jein * kritično obd4ih' 8S' Ze tvor9°' čeprav jih mi še ne vidimo. To pa - >^x:;m „^m=,v™ -z.. ,!„„„„;„ ^ v Za Pomanjkanje dušika. Največ dušika potrebu- ja; Nižina klas» ^?m “Udobju ob intenzivni rasti vse do mlečne kov»** CVe,enja. Pom'?/*6?'10 zrn v klasu se oblikujeta od kolenčenja do an Pridelek, Zarad' duš'ka 1 tem obdobju lahko zmanjša priča-Let 1 nez®dostnega gnojenja zgornji del klasa zakrni. Prm^eVki Ozimin dobro g°St' -• ob lntenzivne Cmerah t d kaj u8°dnih Q"jemo, da ° p"mlad lahko d,“11’Predvsem d r,bodo zaloge °b prtem l'k^^ b°lje deliti »ju e na s?užbVlja kme‘U-d terenske Minska nan^; Potrebno ^¿ h^ko LZ^’^sdogno-kar testa’ ki nekaj batov v k 'n 'zmerim rastbn izstis- ^ati^Jn koliko”'!1 nitratov s °zimnikUŠika. An i? potrebno e>jo k'h Žitih ”r'Ze dušika %. Arijski s» a ljaj0 na vašo nadete a'Ci na te- ^"»riti °iVaki žit ^ko?» k°ličine’ ”e b°d° dali pa se krM£ edni'h °kvir- Za”!' VSai Se en-¿Rojevanje hl'm0 lnboli r±-° do 250kg/ ¿He, s Z Večiimme”e P°sevke odmerkom, iVkS'ko poln ozelene Pa N .m- Pšen neje in z nižiim 1^20(1?® z C° labko dogno-^k^a. L /monnitratom S a a 'n živ-, । ,N' Na tleh, Mi^So m tlr ahko uPora-^«rfe1* 8noj'mok° 'stočasno ' Sk°zi lis Preko lista ” skropimo z 10- do 15-odstotno razstopino sečnine (uree). Na 100 litrov vode primešamo 10-15kg uree in počakamo, da se voda ogreje na temperaturo okolja. Ne škropimo v opoldanski vročini, ker bomo povzročili ožige na listih. Drugič dognojimo tudi ječmen, ko ima že oblikovana prva ko-lenca. Bujne in dobro razvite posevke gnojimo pozneje in manj, ni- redke in slabše razvite pa prej in z večjim odmerkom. Za dognoje- vanje uporabimo KAN v količini 150-200 kg/ha. Rž spomladi dognojujemo ponavadi le enkrat. Drugo dognojevanje pride v poštev le tam, kjer so redki in slabo razviti posevki, uporabimo KAN 100 kg/ha. Jari ječmen gnojimo ob setvi z NPK-jem, na rodovitnih njivah dognojevanje ponavadi ni potrebno, na manj gnojenih pa dognojujemo pred klasenjem s 100-150kg/ha KANA. Oves gnojimo in dognojujemo ravno tako kot ječmen. Žita FLISAR NOVAK, dipl.inž.agr. invalidsko zavarovanje. Sredstva za delno odpravo posledic suše se dodeljujejo upravičencem, to je kmetom, kmetijskim podjetjem in kmetijskim ustanovam, ob pomoči občine na osnovi seznama upravičencev, ki so bili vključeni v oceno lanskoletne škode, pri čemer so upoštevali stopnjo prizadetosti. Ta sredstva so namenjena za regresiranja nakupa krmnih žit, beljakovinskih komponent in voluminozne krme, pa tudi za regresiranje nakupa semena pšenice, koruze, sladkorne pese, krompirja, trav in travno-deteljnih mešanic. Gre pa tudi za regresiranje realne obrestne mere (r) za odložena investicijska posojila in posojila za sprotno kmetijsko proizvodnjo in nakup trsnih cepljenk. Namensko uporabo sredstev nadzirata republiška in občinska kmetijska inšpekcija. vprašali, kdaj bodo dokončno dobili manjkajočih 230 milijonov tolarjev iz republiških virov. Poleg tega ugotavljajo, da je prišla voluminozna krma šele februarja, kar je očitno pozno, nabavna cena merkan-tilne koruze, ki znaša skupaj z manipulativnimi stroški 27 tolarjev za kilogram, pa se jim zdi za kmetovalce previsoka. Hkrati so menili, da je občinska komisija za oceno posledic po lanskoletni suši dobro opravila svoje delo. MILAN JERŠE Prehod iz zimskega na poletni krmni obrok Sladkor tudi ob O tem bi se morali odločiti že danes, kajti za proizvodnjo sladkorja v EU velja poseben režim kvot ali kontigentov, in to dveh vrst: kvoto A in kvoto B. V kvoto A spada tista pravica do količine pridelave sladkorja, ki jo država sama porabi, in njena prodajna cena od tovarne je 1,5 DEM/kg. B-kvota je tista količina sladkorja, ki jo pridelovalec lahko proda v okviru trga EU, vendar po nižji ceni. Če se ta sladkor izvozi zunaj držav EU, se subvencionira 60 % cene. Pravica do kvote predstavlja petletni obseg proizvodnje pred vstopom v EU. Nedavno so bili sprejeti sklepi o vstopu v EU Avstrije, Finske in Švedske. Te države so dobile odobrene naslednje kvote sladkorja: Država A-kvota B-kvota SKUPAJ B-kvota v skupni količini Avstrija 316.529 73.881 390.410 18,92% Finska 144.278 14.228 158.506 8,97% Švedska 336.364 33.636 370.000 9,00% Finski je priznana pravica do predelave surovega sladkorja ob prodajni ceni belega sladkorja 1,5 DEM/ kg. Zlasti je poučen primer Finske in Švedske, ki ob precej manjših pridelkih - Finska 34,7 ton sladkorne pese/ha, Švedska 43,5 ton sladkorne pese/ha (Slovenija 50,68 ton/ha) želi pridelati pretežni del sladkorja sama, saj je to ceneje, kot bi ga kupila v EU po navedeni ceni l,5DEM/kg. Slovenija ima ugodnejše pridelovalne možnosti in tudi rezultate kot skandinavske države, pa se vendarle do sedaj še ni dokončno opredelila za ustrezne ekonomske osnove za to proizvodnjo. Po podatkih uradne statistike se je od 1. maja 1992 do decembra 1993 cena sladkorja povišala za 9%, inflacija pa je v tem času znašala 85%. Realno vrednost sladkorja prikazujeta tabela in grafični prikaz. , Iz prikazanega je razvidno, da se je sladkor v letu 1992 in 1993 zelo razvrednotil. Če primerjamo ceno olja v letu 1992, je v razmerju do sladkorja 25% dražje, danes pa že 100%. O ekonomskih okvirih v EU se dogovarjajo predstavniki pridelovalcev sladkorne pese, industrije sladkorja in predstavniki države. Njihov skupni dogovor opredeli naloge in odgovornost proizvajalca, položaj ponudnika, uvozno in izvozni režim. Zakaj bi se pri nas tega lotevali drugače, če je tak način potrdila široko razvejena praksa v svetu. Tudi Slovenci imamo možnost, da pridelamo ves sladkor doma, in sicer tako, da pridelujemo sladkorno peso na 8.000ha njiv letno, poleg pa še rafiniramo 50.000 ton surovega sladkorja, ki je na svetov- Kljub vsem tem ukrepom za odpravo posledic lanskoletne suše pa člani murskosoboške vlade ugotavljajo, da prihaja denarna pomoč najbolj ogroženim kmetovalcem še vedno prepočasi. Upravičencem bi namreč morali zagotoviti dobrih 363 milijonov tolarjev. V razpravi so se med drugim vstopu v EU? nem trgu od 40 do 100$/toni cenejši kot beli kristalni sladkor. Tako prihranimo precejšnja sredstva ob nakupu, iz proizvodnje pa prispevamo sredstva za splošno porabo. Na ta način bi naredili 90.000 ton belega sladkorja v Tovarni sladkorja Ormož. Tovarna bi izdelovala cenejši sladkor kot je v EU. Da bi to lahko dosegli, moramo ekonomske okvire v dogovoru pridelovalcev sladkorne pese, tovarne sladkorja in vladnih institucij opredeliti še to leto. Ker so opredelitve Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo že dolgoročno opredeljene v programih Strategije razvoja kmetijstva Slovenije, ki ga je sprejel parlament, dejansko manjka v skupnem pogovoru omenjenih le še jasna in dolgoročna opredelitev Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Ker so podobne aktivnosti potrebne tudi v drugih delih gospodarstva, želimo z našim primerom opozoriti na potrebno in temeljito predpripravo, kajti le tako nam bo vstop v EU omogočil nadaljnji razvojni korak. Mag. VINKO ŠTEFANČIČ ž LEGENDA: I« «1WCIH* PRIKAZ GIBANJA ADMINISTRATIVNO DOLOČENE IN REALNE CENE^ SLADKORJA V OBDOBJU OD SEPT.92 DO JAN. 94. Viri: Sugar Economy 1992-1994, ED - F MAN Sugar LTD. The Sugar Situation Februar 1994. Poročilo o pridelovanju sladkorne pese Tovarna sladkorja 1991 Poletna prehrana govedi v Pomurju se začne med 10. in 20. aprilom in traja vse do pozne jeseni, to je vsaj do novembra. Če pa v jesenskem času pokladamo krmno ogrščico, se nam ta obrok zavleče do začetka zime. Katere so značilnosti poletne krme za govedo? Vsa krma, ki jo pridelamo na travniku, pašniku ali na njivah - detelje oziroma deteljno-travne mešanice je bogata z beljakovinami, vitamini in energijo, če jo pokrmimo pravočasno, to je tja do začetka latenja, pri deteljah pa do brstenja. Mlada trava ali pa detelje vsebujejo v suhi snovi 18-20% surovih beljakovin, štarter, ki ga kupujemo za teleta, vsebuje samo 18% surovih beljakovin. Tako lahko mirne duše trdimo, da je mlada trava po vsebnosti enaka štarterju, kar se tiče surovih beljakovin. Topnost beljakovin iz mlade trave se giblje med 60 in 70 %. To se pravi, da te beljakovine v vampu razpadejo do amonijaka, le 30% teh beljakovin uide mikroflori v vampu in se potem prebavijo v črevesju. Da ta amonijak ne bi škodljivo deloval na organizme, moramo ob taki krmi, kot je mlada trava ali detelja, dodajati živali še krmo, ki vsebuje obilo energije, to je pri nas koruzna silaža; ob kombiniranem obroku mlade trave in koruzne silaže se ta presežek amonijaka izkoristi za mikrobne beljakovine v vampu, ki pomenijo 60-70% vseh beljakovin, ki jih potrebuje govedo. Driske, ki so lahko pogoste, če pokladamo živalim preveč mlade trave, lahko preprečimo tako, da damo živalim seno. Odstotek surovih vlaken v vampu se ne sme zmanjšati pod 18%. Če se to zgodi, pade % mlečne masti in pojavijo se prebavne motnje. Med vsemi načini krmljenja živali s travo je najprimernejša paša. Vseskozi prevladuje mnenje, da krave na paši več pojedo, to pa zaradi večje ponudbe in izbire različnih trav, kot bi jih dobile v hlevu. Za našo svetlo lisasto pasmo računamo, da lahko požre za 14kg suhe snovi iz dobre paše. Če primerjamo druge pasme goveda, požre več le holštanj frizijska. Za dosego čim večjega uživanja sušine na paši pa nista pomembna samo količina ponujene paše in čas, ampak tudi višina pašne trave in botanični sestav. Puhan Jože, dipl. kmet. inž. Poletni krmni obrok za krave molznice (I) Krma Mladatrava(kon.bilj.| .. Koruzna silaža Seno Sol Kalmin letni kg SS PB ~ ŠV SV Ca P Na % S.VI g/kg 8 8^8 g g/kg 8 g/kg g g/kg č ^8 g g/kg 8 40 0.03 160 280 860 900 900 Skupaj 55,13 Norm.zavzdr.(650kg) Ostane za proizvodnjo Za lil. mleka 6400 3360 2580 27 90 12457 14000 25 12 1000 144 177 1321 335 986 16.43 100 180 315 4000 2160 945 7105 3330 3775 13.73 40 M 290 1600 768 870 13 0.9 5.5 0 100 • 323« 23.99% 52 10.8 16.5 0 10 893 30 59.3 19.77 0.6 0.5 2.6 0 90 24 0.15 0.05 0.5 380 150 46.8 20 26.8 13.4 0.6 13 11.4 13 343 23.99 9 233 233 Poletni krmni obrok za krave molznice, kije sestavljen iz mlade trave ali paše in koruzne silaže. Obrok ni izravnan, manjkata mu energija in fosfor. Poletni krmi obrok za krave molznice (I)A Krma kg SS PB g ik« SV g SV Ca g g/kg P g g/kg Na g %S.V1 g/kg g g/kg g/kg g 1»! Mladalrava(kon.bilj-) 30 160 4800 25 750 100 3000 40 1200 1.3 39 0.6 18 0.15 45 Koruzna silaža ■ 18 280 5040 12 216 180 3240 64 1152 0.9 16.2 0.5 9 0.05 0.9 Seno 2 860 1720 59 118 315 630 290 580 5.5 11 2.6 5.2 0.5 Sol 0.03 900 27 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 380 11.4 oirobi 860 860 120 120 490 490 105 105 6 6 12 12 0.02 0.02 Kalmin letni 0.1 900 90 0 0 0 0 0 0 100 10 90 9 130 13 Skupaj Norm.zavzdr.(650kg) Ostane za proizvodnjo Za lit. mleka 51.13 12537 14000 1204 335 869 14.48 7360 3330 4030 14.65 3037 24.22% 82.2 30 52.2 17.4 53.2 20 33.2 16.6 30.82 9 21.82 21.82 24.22 Dobro izravnan poletni krmni obrok na osnovi mlade trave, paše ali detelj ter koruzne silaže. Po beljakovinah in energiji pokriva obrok 14,51 mleka. Rudninskih snovi, kot sta Ca in P, pa je za nekaj več mleka kot je beljakovin in energije. Pri rudninskih snoveh je zelo pomembno, da so rudnine v pravem razmerju, Ca in P naj bi bila v razmerju 1^6 : 1, Na in K pa 1:7. Poletni krmni obrok za krave molznice (II) Krma Mladairava(kon.bilj.) Koruzna silaža oirobi Seno Sol kor. zrno Kalmin letni. Skupaj ■ Norm za v zdr. (650 kg) Ostane za proizvodnjo Za lit. mleka k. SS PB SV SV Ca P Na % S V! g/kg g ^8 8 8^8 g g/kg g g/kg 8 8^8 g g/kg g 40 0.03 160 320 860 860 900 860 900 WOO 3440 27 3440 108 13415 14000 25’ .14 120 59 0 65 1000 236 0 260 100 200 490 315 0 800 4000 40 1600 1.3 52 1260 • 0 3200 M 105 290 0 22 0,7 1160 0 88 100 22 1496 335 1161 19.35 8460 3330 5130 18.65 M 2U3% 12 90 30 60 20 0.5 12 2.6 0 2.9 90 24 0.15 0 0.05 10.4 56.8 20 «.02 03 380 0.02 ISO 0.08 11 37 4 « 21.21 28.48 28.48 Za kmetovalce, ki nimajo koruzne silaže, pa priporočamo obrok, ki je iz trave, paše ali detelje, kot vir energije pa dodamo žita, kot so koruza, ječmen, pšenica ali pesni rezanci. stran 10 vestnik, 2íapJÍ fotoreportaža Najboljša predstavitev vrANIADE pomurske regije bodem vec bo omožila morala skupaj z ljudmi, ki jih priprav Firbas pa Je iznanjc ‘to Sinoči je pela kot slavček lepo, zakaj ji je danes tak mračno oko... Okolje starodavnega ptujskega samostana pomaga ustvarjati občutek vrednosti in kulturnosti, je med drugim zapisano v uvodu kataloga, ki je oblikovan v podobi kmečkih duri. Od petka, 8. aprila, pa vse do ponedeljka, 11. aprila, so se na Ptuju zvrstile številne prireditve, ki so bile tako ali drugače povezane s podeželjem, življenjem na vasi, tradicijo in kmečkimi dobrotami. Letošnja jubilejna vseslovenska predstavitev dobrot kmečkih gospodinj, če že ne kar mojstrovin, je bila še posebno uspešna za prleške in prekmurske kmetice ter pomursko kmetijsko svetovalno službo. Njihov razstavni prostor v častitljivi dvorani minoritskega samostana, kjer je bila razstava, je bil ocenjen kot najlepši, za kar so prejeli posebno priznanje. Zlato priznanje sta prejeli Cvetka Sedonja iz Sodišinec za makovo potico in Ljudmila Mlinarič iz Sovjaka za krofe. Vi torej niste še nikoli razpravljali v parlamentu? Kako da ne, pa še kolikokrat... So poslanci sprejeli kakšno vašo pobudo, predlog? Da, da, enkrat so... Kaj pa ste predlagali? Naj zaprejo vrata, ker je prepih! Jubilejna 5. razstava Dobrote slovenskih kmetij posebno uspešna za p° kmetice ¡ANIADE raniade priznanje za bronasto pri Vsaka pokrajina ima svoje praznične dobrote iz moke; tako kot imamo v Pomutju vrtanke in »pereče«, tako imajo na Primorskem »menihe«. stili vile rojenice, izbrali botra, s kruhom je šla nevesta od hiše (peto kolo), s kruhom in ključem je tašča sprejela snaho. Če kdo skopari s kruhom, prinaša to veliko zlo. »To darujem tebi od dna do dna, sem že godna za moža,« je prepevalo mlado dekle, ki je »darovalo« kruh vodi, da bi se čimprej omožilo. Če je hotela vedeti, kako dobro se Marija Križan iz Gančan je s svoji slamnatimi izdelki prav gotovo prispevala k priznanju, ki gaje dobilo Pomurje za najlepše urejen razstavni prostor. Junec pride do vrat velike dvorane v parlamentu. Potrka, in čeprav se nihče ne oglasi, vstopi. Razgleda se po prazni dvorani in ves iz sebe vzdihne: »Jezus, koliko jasli, pa nobene živine!« Ministrici za delo in družino da dolgo sam... DRUGI VRAN: »Jej, jej, torej so tisto prvo travo izpred nekaj let pozobali dr-novškovci, baučarjevci, žakljevci in tancigovci kra, kra, kra?« kresno noč pod vzglavnik položiti tri zrna: pšenice, rži in ječmena. Katero zrno je zjutraj najprej potegnila na prosto, tako se bo poročila. Vsak je že slišal reke: dober kot kruh, otroka do kruha spraviti, kdo ti kruh reže ... V petek so učenci OŠ Hajdina predstavili raziskovalno nalogo Mleko in mlečni izdelki, v soboto so učenci iz Go- Alojz in Maijana Firbas sta na svojem prodaju® 93, prostoru s ponosom obesila priznanje za naj • • • VRAN:»Marjan Podobnik vedno pravi: predlagali smo to, pa ni bilo sprejeto, smo predlagali drugo, tretje in še naprej, pa ni bilo nič sprejeto...« VRANA: »Le čemu pa potem hodi Podobnik v skupščino po tisto lepo poslansko plačo?!« Ministru za promet Leži leži ravno polje, in v Lakoš bela cesta gre, juhej juhej ravno polje tam je moje srce! PRVI VRAN: »Veš, kaj povem. Neki državljan je soseda Jožeta Pučnika pred dnevi vprašal, kaj neki počne na vrtu. Pa mu je ta odgovoril: »I, kaj, travo med našo socialdemokratsko in ono takoimenovano prenoviteljsko socialdemokratsko stranko sejem!« Kra, Danica Serdinšek 0 pri Ptuju je prodajal« za katerega je dobila z nanje. - Gremo v soboto spet na Kongresni trg? - Kaj pa bo tam novega? - Vlada bo demonstrirala proti ljudstvu! Krava brez gornjih zob Števek in Miška sta se nekega dolgočasnega nedeljskega dneva odločila, da se bosta s kolesi odpeljala na kratek izlet na Štajersko. Vozila sta se od vasi do vasi. Vroče je bilo, postala sta žejna in denarja nista imela. Pa pravi Števek: »Veš kaj, Miška, greva se midva kravjega kupca!« Takole na slepo sta se zapeljala na neko dvorišče in se gospodarju, ki je stal na podstenju, zlagala: »Vi menda kravo prodajate!« Gospodar se je počohal po glavi in dejal: »Eno bi pa res lahko prodal.« Kmalu za tem so ob polni ročki sedeli za mizo. Ko sta se »kupca« odžejala, pravi Miška: »Pa bi lahko sedaj videla tisto vašo kravo?« Gospodarju je odpeljal v hlev. Oba sta si kravo ogledovala bolj od zadaj kot od spredaj, nakar Števek: »Eh, kaj bova s tako staro kravo, ki nima več zgornjih zob!« Gospodarje ugotovil, koliko je ura. Skočil je v kot po vile in zarjovel: »Bom vama že pokazal, kdaj je imela krava zgornje zobe!« Onadva sta potem komaj pobegnila pred pretečimi vilami in odžejana nadaljevala nedeljski izlet. Finančnemu ministru Še, še en krajcarček mam, en krajcarček mam, OPTIMIZMU ga dam! Zunanjemu ministru Kam bova vandrala Lojzek ti moj? Čez dolin’čice, čez planin’čice... - Torej bo novi vodja združene SKD in SLS Janez Janša? - Prav gotovo. Nekako se pač mora oddolžiti za podporo ob njegovem odpoklicu v parlamentu... rišnice predstavili ig^ ci p na paši, juršinski o i« predstavo Tu )e ^popo^ sem doma. V ned J jsta«i so destrniški učenci PrQ(j raziskovalno na*°? ijek p) do kruha, v p°ne ^{lii Peto leto razstavljanja kmečkih dobrot že lahko zapišemo, da je Ptuj dosegel prvotni cilj: pridobil si je pomembno vseslovensko razstavo, ki pa je brez prizadevnih sodelavcev (Daije Gaberc, Branka Zupaniča in vodje Milene Kulovec) ne bi mogli izpeljati. Prav lahko verjamemo, da jim bo ob pomoči ministrstva za kmetijstvo slovensko razstavo uspelo razširiti na predstavitev kmečkih dobrot sosednjih dežel. Zanimiva je misel Alenke Urbančič, državne sekretarke za kmetijstvo: »Toda slovenske kmečke dobrote niso stvar preteklosti: le njihove korenine segajo tja. Nastajajo tu, sredi med nami, in so nevidni most med generacijami, tradicija in sedanjost hkrati. Poslanstvo razstave ni le vzbujati spoštovanje do ustvarjalnosti na naših kmetijah, je tudi spodbuda - tako za obiskovalce kot razstavljalce. Za obiskovalce, da bi poleg užitka začutili v sebi tudi potrebo po ohranjanju in dopolnjevanju tradicije in da bi večkrat začutili željo, okusiti te dobrote v okolju, kjer nastajajo NA LECTOVO SRCE (PO NARODNIH MOTIVIH) IZ LJUDSKE TORBE Bik po markovsko Teče, teče zajček čez most na Muri pri Bistrici proti Razkrižju. Vpraša ga Štajerec: »Kam pa, zajček, tako zadihan in s tako naglico?« »K-k-kaj ne veš, da danes Marki bike vkapljajo,« pove zajček ves prestrašen. »Pa saj ti nisi bik,« se začudi Štajerec. »Že, že,« odvrne zajček, »a-a-a-ampak, preden bi Marki to ugotovili, bi bil jaz že brez j-j-j... in živilske šole N° y nedel Kmetijske Šole so po slovesni . oCeH) tudi priznanja najbol nim izdelkom. ¿javM Skupno je 562 izdelkov, od ter izdelkov iz ^^ečnih i izdelkov in 89 jel^ kov. Od pomurj^^ sta se najbolje o Uje P1» Sedonja iz Sodisin ^ ^o jela zlato priznanj 0” potico, ^^Lla^o s Sovjaka pa je p p. krofe. Rebrno peC iz S^. prejele Klara G S Man? tinec za sadni kru ’ ple^jj lak iz Turnišča ^ o^ v obliki srčka, Rankovec za mak«^»0 Cvetka Maric 1 j^aJL ¡i kekse. Bronasto P l°,prejelec: Jp^Vi Šalamenec z« ar z dodatki, £h Ključarovec m ‘ ■ kfuh, ^ z Melov za ®eš zika Omar 1Z daiena * fr rženi kruh. M# pere^p|e-iz Radmožanec ic6 lika Feher iz tenico - vrtanj iz Čentibe za oreh Rozalija Maučec j£ makovo Potl.^ostitfW minoritskega tu predstavljala kmetija iz Prejel* ¿sit! OIHI «^ «a Ma^ s®« - Profesorska---------- - Kot vemo, je Hanibal prišel v Italijo pozimi leta 182 pred Kr.r. prek Alp. In kaj je pozabil vzeti s seboj, ko je odhajal iz afriške Kartagine? - Smuči, gospod profesor! Ex ministru Jazbinšku En trošt pa še vedno imam, »tunke« m s .j tuf dodatkov. p^ail^ Prvič priznanje zaMvni oblikovan raZS‘ „rizóla !( giie. To laskav» P ^¡0' letos pridobila P ji gija.za kargre ^ delavkam Z Med demonstranti - Dol s korupcijo! - Naj živi in se razvija korupcija! REPORTER: Zakaj pa tako nasprotujoča si gesla? - Naj se ve, da nismo vsi iz iste stranke! Letos je bila posebna pozornost namenjena prazničnemu kruhu. Na dan otvoritve, v petek, je o tej zanimivi temi v ptujskem kinu spregovorila prof. Dušica Kunaver. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o odnosu našega človeka do žita in kruha od pradavnine naprej, od rojstva do smrti. Kruh je bil že od nekdaj največja dobrota in žlahtnost, z njim so se želeli odkupiti bogovom, obvarovati pred demoni, vplivati na usodo. Od tod stara nepisana zahteva »spoštovanja do kruha«. Šele pravi praznični kruh naredi praznik zares prazničen; kruh je bil zahvala za opravljeno delo, s kruhom so pozdravili novorojenca, pogo- rila izvirne iz ..e bernaRp S^, 21. aprila 1994 stran 11 kulturna obzorja kvarjenje sveta še ni končano Jaroma zlo lahko popravimo 0 zločinu) razuma, kajti s tem, da bi zani- iz česar bi mogli zajemati božjo tako pa se tudi * te^uh?^ vidimo ljudi, moril^T nedo,žnih '•»SS’S“p"im* "Wjanie L ’ bomo mi imeli selio? h V°Jakw *a smi- razuma, kajti s tem, da bi zani- in nTem ub‘janie smi-»ujno? Na« ?retrg“° nasilje «jost zločin11 Zanima notra-»svetliti to n fa’ P°skus«no 1111 to notranjost! Uvod kal njegov razum, bi zanikal razum, ki ga v nevrozi predpostavlja, in bi prišel v protislovje. Torej bomo razum priznali, s tem pa utemeljenost vprašanja o odgovornosti. Ko pa sem odgovoren, ne bom rekel tjavdan: Sem pač naredil zločin, ker sem preprosto nevrotičen. Če rečemo o zločincu: Zmešalo se mu je, potem v bistvu samo vulgarno ponovimo psihoanalitika. Psihoanaliza z razlago določenega dejanja nedopustno ustavi gibanje notranjosti in je človek samo statičen trenutek in se v človeku gibanje ustavi, torej se človek ne spreminja več, to pa je seveda zopet protislovno. Znotraj sociologije pa je zločin pojasnjen kot splet negativnih družbenih dejavnikov ter je za zločin odgovorna vsa družba. Sociolog bo pokazal, da je zločin vedno zločin v družbi (zločina zunaj družbe ni), zato zadeva zločin (zlo) vso skupnost, kajti zločin spremeni odnose v družbi, zato zločin nujno razumemo v povezavi z njo. Odgovornost in krivda za zlo dejanje pa leži v notranjosti zločinca in tako družba ne more zločinca odrešiti krivde, kajti krivde ni mogoče pozuna-njiti. Če bi družba odrešila zločinca krivde, bi bila notranjost človeka enaka zunanjosti sveta, kar pa je nesmiselno trditi. Pojasnitve psihoanalize in sociologije so delne, osvetljujejo zlo samo z delnimi žarki, smo pa vprašanje zadosti priostrili in za odgovor ostane religiozna luč. Odgovornost in religija Dr. Jože Krašovec trdi: »Nasilna borba proti zlu lahko rodi le novo zlo. Edina učinkovita metoda boja proti zlu je, da se neposredno proti njemu sploh ne borimo, pač pa odgovarjamo nanj z dobroto. Človek mora živeti skupaj z zlom in s pozitivno dejavnostjo dosegati, da zlo propade...« Poglejmo, če je to mogoče? Neka religiozna skupina bi sprejela zločinca medse in nihče ga ne bi obsodil, še več, sprejeli bi ga kot dobrega. V začetku si bo zločinec mislil, da je končno našel resničen pristan, toda prek dobrote teh iz česar bi mogli zajemati božjo Ta ni PotrehJn neP°P°ln in tega VatiSv^ dokazo-stalno sprem-JeV g'banJu ter se sllolastiki iinnja’keprav nismo ^WsvK™0 njihovo ®®janje SVe.í ’ °3°ma spre-®Veta razložiin ' Spreminjanje eie®; bitje možn°stjo in šele bo L ' ga $e n' ’ mar' adU del ’.^možnosti (npr. )ansko (kin^ K t0’ kar Je de-klade)' Mož- dej kiP)na ie ,neP°Polnost, Nu zanikal? ^Sta deJstvL če rd>ti, da se SVM°tem bi morali °Pa je Protid ’ ne sPreminja, nežnost non IJ pa ie glede P lnostpa ePp°lnost- Ta po- Sse dej nX4 eje B°ga)-k°lahko tra b lŽU]e B°gu in dofc’dasvet^ ni .Väove«u°nca- Negove"1 fbaniu’ v giba-4a Podobnost za^ je usti’. Vesolia t ,.glbanJem človek zat4e L e skoz de-ves čal v naša notra- 2 ° «oveku ^aniu' Govo-^Janje nn kozi določeno gibania sov zgrešeno t°:Tisi zo. S°d"'’ rekll s S1 OdgovoreeC’ 11 ?' mo' 1,1 Pa mi 11 s' kriv, ^ti, Vena '&m° k Odgo-V norost Sj® resnična Voliti sP°čne le kje k 1 ie dušev S edlC0 ne-bistVomnasPr°tju z V'0 'n de' ^st hiea ^evr°za : OVekov’m ljudi bo spoznal, da on ni tako n^ost ČUstvi (denrPn • -ad’ dober. Spoznal bo, da ni enak ™ hai ’ strah) ter slJa’tes" njim, nastala bo razlika med »je) ] Oraogo¿ , razumom ‘ Psih Sno sP°zna- ie bil Analitik k neVrOt ?činec v de'POkaza'’ da ^li boianjU ločina 0s4 k¿v kasne?« ° potcm vsi di7 ti|,mi d6** na Medregionalni likovni Pav soboški Galeriji, zastopa domačo David Mamet življenje v teatru Prevod: Alja Predan; režija: Matjaž Latin; igrata: Peter in Aljoša Ternovšek Gostovanje je bilo v petek, 15. aprila, v soboški grajski dvorani. Vsebina drame je nakazana že v naslovu. Življenje igralcev na odru in izza njega. Fabula se začne odvijati ob koncu neke premiere. Oče in sin (na odru ir; v resnici) se skupaj znajdeta v oblačilnici, kjer analizirata predstavo, vsak s svojega zornega kota. Takoj se pokažejo razlike, oba sta sicer ambiciozna igralca, a sin bi rad sledil zgledu svojega očeta, medtem ko oče nikakor ne prenese sinove sicer zelo blagohotne kritike. Nanjo takoj reagira z vidno napadalnostjo, čeprav je še malo prej ocenjeval svoj nastop precej negativno in je bila sinova ocena le potrditev njegovih besed. Celotna predstava je tudi tokrat bliže odprti kot zaprti obliki drame. Zgodba je sestavljena iz posameznih prizorov, v katerih se oba igralca učita replike dramskih uprizoritev, med katerimi sta tudi eden od Hamletovih monologov in odrska interpretacija ljudske pesmi o Lepi Vidi. Gre torej za »igre v igri« in včasih sta realnost (odnos med očetom in sinom igralcem) in njune sekundarne vloge (npr. vloga Hamleta) tako prepleteni, da je težko na hitro potegniti ločnico med obojim. Bistvo pa je treba izluščiti iz obojega. Življenje gledališkega igralca je nenehno povezano z odrskimi deskami, tudi če se trenutno ne dogaja na odru. Torej reakcije ambicioznih igralcev ob srečanju z lastnimi napakami niso nič nenavadnega. Neprenehno učenje na pamet in ponavljanje istih vlog vzbuja v mlajšem igralcu željo po spremembi, eksperimentiranju, kakor imenuje poskus predrugačenja vloge starejši igralec. Igra sama sicer ni tipična komedija, ima pa nekaj lastnosti »komedije nravi«, ki je ena od podoblik komedije. Tipično obnašanje mlajšega igralca, ki svoji generaciji med drugim pripada tudi z značilnim pogovornim jezikom, na drugi strani pa svojeglavi, nekoliko trmasti in zagrenjeni predstavnik starejše generacije, ki mlajšemu skuša preprečiti, da bi se uveljavil, postal igralec, morda celo boljši, kot je on sam. Predvsem v vložnih tekstih, ki jih oba igralca izvajata kot svoji sekundarni vlogi, ima velik pomen jezik. Ponavljanje replik, nejasen, komaj razumljiv jezik in pa govorne pasaže v tujih jezikih (ruščina, srbohrvaščina) vzbujajo komičnost, opozarjajo pa tudi na ponarejen, umetelen jezik gledališča, ki gledališki govor loči < od vsakdanjega govora, kar včasih moti celo igralce same. Slabo uro trajajoča predstava je ugodno vplivala na sicer maloštevilno občinstvo. Julijana Vbrbš —foto: Nataša Juhnov Ker Bog je ljubezen Pomursko pastoralno območje - referat za izobraževanje odraslih vsako leto organizira ciklus predavanj zadnji konec tedna februarja in prvi konec tedna marca. Letos pa pripravlja še nekaj, predavanj. Eno takih bo v četrtek, 21. aprila, ob 19.30 v dvorani župnijskega doma v M. Soboti. Tokrat bo imelo predavanje naslov Ker Bog je ljubezen. Predaval bo pater dr. Marko Rupnik, profesor duhovnosti na rimski univerzi Gregoriana, ki je obenem predstojnik stolice za vzhodno krščansko duhovnost na Vzhodnem papeškem inštitutu. Imenovani je tudi akademski slikar. Na tem predavanju bo mogoče poglobiti svoj osebni odnos do Boga. Novice iz kulture * Pretekli teden so imeli na soboški Ljudski univerzi 100-urni seminar o slovenskem jeziku, kulturi in družbi za begunce iz Bosne. Vodil ga je profesor Štefan Sedonja. na njem pa so - če aludiramo na značaj seminarske, torej semenarske dejavnosti - skušali zasejati seme zanimanja za slovenstvo in morda celo kar nekaj ljubezni in poslovnih interesov zanj tudi drugi predavatelji: sociologinja Liljana Grof, župnik Franc Režonja, profesor Franc Kuzmič in profesor Alojz Sraka. Obiskovalo ga je 18 slušateljev intelektualcev. »Ti ljudje so zdaj še tukaj, nekoč se bodo vrnili v Bosno. Kot intelektualci ne bodo brez vpliva,« pravi direktor Ljudske univerze Marjan Čenar. Ljudje s vplivom pa so tisti, ki sugerirajo poslovne stike z drugimi okolji, kajti vojne v Bosni bo nekoč konec in začelo se bo obnavljati. »Profesor Sraka jim je predstavil tovarno Muro. Ni pa rečeno,« razmišlja Čenar, »da bodo stiki samo poslovni. Naši predavatelji so jim govorili tudi o kulturi, zgodovini in običajih. Ob koncu seminarja so slušatelji rekli, da so tovrstnih stikov pogrešali, da vedo zdaj veliko več o nas. « * V Soboti so bili Porabci in so navdušili z življenjem na odru. Prizor je s prireditve. foto: Nataša Juhnov * Slovenska ZKO razpisuje natečaj za udeležbo na 22. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Do prihodnjič, ko bomo objavili pogoje, vprašajte po telefonu (061) 126 20 83. Večer mlade poezije Bilo je ob praznovanju 30-letnice gimnazije F. Miklošiča v Ljutomeru. Tisti, ki nismo vedeli, kaj se bo na večeru mlade poezije dogajalo, smo šli v galerijo brez velikih pričakovanj. Večera smo se udeležili z namenom, da mlade gimnazijce spodbudimo in pohvalimo tako za njihovo aktivnost kot tudi pri njihovih pesniških poskusih, pa tudi zato, da se mladi ustvarjalci ne bodo predstavljali le sami sebi in peščici sorodnikov. Potem doživimo obiskovalci prvo presenečenje in postavljajo se nam prva vprašanja. -Galerija je že pet minut pred začetkom prepolna, okrog sto ljudi sedi na stolih ali se sprehaja pred galerijo. Ne, to niso samo gimnazijci, niti niso samo sorodniki nastopajočih, med njimi so tudi ljudje, ki niso povezani z gimnazijo. Kako to, da se je zbralo toliko ljudi? Bo mogoče slišati kaj zanimivega? Večer se lahko začne. In potem pride drugo presenečenje - PESMI gimnazijke Marijane Korotaj. In v meni se pojavi še več vprašanj. Nastopajoči nizajo pesem za pesmijo ob spremljavi tihega zvoka kitare. V začetku imajo recitatorji malo treme in nekoliko bolj opazen dialekt, potem so vedno bolj sproščeni. Z vljudnim zanimanjem poslušamo, in ploskamo, ker ploskanje nekako ne sodi v celotna zamisel predstave. Vedno bolj postaja jasno... To vendar niso brezvezne rime, to niso le mladostni pesniški poskusi! To so pesmi, kot je v predgovoru zapisala profesorica cilka Jakelj... ki ponujajo mladost, svežino, optimizem, bistrost. To so pesmi, ki jih Slovenci nismo več vajeni: v njih ni tožb, vzdihovanja, občutka majhnosti in nebogljenosti. To so pesmi zdravega razuma, ki ga še premorejo naši sedemnajstletniki.« Vedno pogosteje se ob posameznih pesmih nasmiham in najraje bi zaploskala: takrat, ko ugotovim, da je avtorica teh pesmi sedemnajstletnica, ki zrelo razmišlja o življenju - v vsaki svoji pesmi opozarja tudi nas, odrasle, da je življenje veselo, če ga doživljamo z njenim mladostnim optimizmom - takrat, ko na svoja ušesa spoznam, da je nekatere teh pesmi uglasbila njena sovrstnica, mlada pianistka, in takrat, ko vidim, koliko glasbenih talentov se skriva v gimnaziji - prvošolka saksofonistka, pozavnist, pianistke in godalni kvintet. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava Književno delo Josipa Jurčiča (ob 150-letnici rojstva). Odprta bo do 22. aprila. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda je na ogled razstava akvarelov Ervina Matešiča iz Trbovelj. LENDAVA: V gradu je odprta razstava kiparskih del, nastalih na lanski kiparski koloniji v Lentiju. LENDAVA: V prostorih osnovne šole je razstava otroških risb na temo Naša družina. Odprta bo do 30. aprila. PRIREDITVE LJUTOMER: 21. aprila, v četrtek, ob 19.30 bo v Domu kulture občinska revija pevskih zborov. LENDAVA: 22. aprila ob 19. uri bo v knjižnici literarni večer. Sodelovala bosta pesnika Lajos Bence in Gyöngyi Kondäkor. ODRANCI: V soboto, 23. aprila, bodo v vaškem domu podelili Trubarjevo plaketo msgr. Lojzetu Kozarju. MURSKA SOBOTA: V dvorani tovarne Mura bo v soboto, 23. aprila, ob 10. uri predaval ezoterik dr. Susman. MURSKA SOBOTA: Schindlerjev seznam v soboškem kinu! 25., 26. in 27. aprila ob 19. uri. GORNJA RADGONA: ZKO do 20. aprila zbira prijave za Cats v Gradcu. LJUTOMER: V četrtek, 21. aprila, ob 19.30 bodo v Domu kulture nastopali pevski zbori (100 let slovenske nesmi). MURSKA SOBOTA, LENDAVA, RADENCI: Prireditve ob dnevu Zemlje bodo vseh treh krajih, 22. v Soboti, 23. v Lendavi 7 £adenc,b- Poskušnje. nastopi glasbenih skupin, skupine Hankrišna, jogijev, odprti mikrofoni. stran 12 iz naših krajev Obiskali smo Martinje Vodstvo soboških upokojencev o prihodnjem delu Konkretni načrti Poročila predsednikov posameznih komisij in sklepi z njihovih sej so bili iztočnica za sestanek predsedstva Društva upokojencev Murska Sobota. Ker gre za vrsto delovnih in tudi finančnih obveznosti. so se zelo natančno opredeljevali do nekaterih predlogov in pobud. Po besedah predsednika komisije za izlete Viljema Čerp-njaka bi za organizacijo raznih potovanj po domovini in tujini, pri čemer so vračunani tudi vodniki in drugi stroški, potrebovali 105 tisoč tolaijev. Tako bi v prvem polletju organizirali izlet upokojencev na graški velesejem, v Budimpešto, Logarsko dolino, Olimje, Podčetrtek, na Dunaj, v Zalaegerszeg, slovensko Koroško ter na Jeruzalem in Lendavo. Udeležili pa se bodo tudi srečanja slovenskih upokojencev, ki bo 29. junija na Rogli. Tja bodo z avtobusi popeljali svoje zveste poveijenike in druge sodelavce. Precej nalog čaka tudi komisijo za stanovanjska in socialna vprašanja. Trenutno je v ospredju priprava na anketo o socialnem stanju upokojencev, starih nad 70 let. ki jih je v Murski Soboti več kot 400. Predsednica komisije Marija Horvat je zatrdila, da so posebno pripravljenost za izvedbo take ankete pokazale patronažne sestre, podpirajo pa jih tudi pri Rdečem križu. Večje zanimanje za to anketo, ki jo nameravajo strokovno obdelati, saj od njenih ugotovitev pričakujejo konkretne premike, pa bi morali pokazati zlasti v Centru za socialno delo. Bolj naj bi k sodelovanju pritegnili tudi mestne krajevne skupnosti. Jeseni naj bi z anketo nadaljevali, vanjo pa nameravajo vključiti tudi poverjeništva na terenu, s čimer bi lahko dobili popolnejšo podobo o socialnem stanju upokojencev. Zanje sproti rešujejo tudi stanovanjske probleme. Precej načrtov imajo tudi v komisiji za šport in rekreacijo, ki jo vodi Janez Pugelj. Omenil je telovadbo v domu TVD Partizan in rekreacijo v bazenu hotela Diana v Murski Soboti, saj seje skupno prijavilo 53 upokojencev. Poleg tega bodo kmalu organizirali skupino balinark, ob dnevu upokojencev 17. junija pa bodo pripravili športni dan z odbojkarskim in balinarskim tekmovanjem ter prikaz igre med dvema ognjema in rusko kegljišče. V poletni sezoni bo več kolesarjenja in pohodov ter ribiško tekmovanje s piknikom. Tudi v komisiji za kulturo in izobraževanje, ki jo je nedavno prevzel Jože Vild, ne držijo križem rok. Ob dnevu upokojencev bodo organizirali kulturni dan. saj je upokojenski pevski zbor znan daleč naokrog, v goste pa bodo povabili svoje vrstnike iz Monoštra in tako še poglobili sodelovanje s porabskimi Slovenci. Kot aktivni člani pa se bodo na raznih prireditvah predstavili še slikarji, ljubiteljski fotografi in drugi. MILAN JERŠE Uspešni Petišovski kulturniki Amatersko kulturno društvo Jožefa Horvata v Petišovcih je bilo v lanskem letu uspešno. V njem je aktivnih 64 članov, ki se vključujejo v pevski zbor, citrarsko in recitatorsko skupino, skupino za ročno delo, v novejši čas pa sodi še ritmična skupina. Na nedavnem občnem zboru so ugotovili, da društvo uspešno gostuje po drugih vaseh in zunaj občine. Gostovali so tudi na Madžarskem. V svoje vrste nameravajo vključiti še več mladih članov in popestriti sodelovanje z drugimi društvi. Društvo bo letos postavilo spominsko znamenje padlim v drugi svetovni vojni. Pred kratkim so rešili tudi prostorski problem, krajevna skupnost jim je namreč odstopila sobo v vaškem domu, kjer bodo lahko vadili. jam Nove skulpture v Lendavi Pisali smo že, daje bila lanLv Lendavi namesto likovne kiparska kolonija, ki so seje udeležili trije kipatji. Podjetje Gidos je veliko pomagalo, dajalo je pomoč in material, da so umetniki lahko delali. Dogovorjeno je bilo, da bodo skulpture, ki bodo nastale na tej kiparski koloniji, krasile Lendavo. Nekaj takih skulptur iz prejšnjih kolonij že krasi okolico hotela Lipa. Lani izdelane skulpture pa bodo dobile prostor na treh mestih. Skulptura Angleža Kolina Hosterja bo stala pred podjetjem Gidos, skulptura Japonca Takumija Matcomota pa bo dobila mesto pred hotelom Lipa, tretja skulptura domačina akademskega kiparja Ferija Kiralya pa bo najverjetneje stala in krasila trgovski center Gorenja v Lendavi. Lendava bo tako bogatejša za tri skulpture, ki bodo krasile mesto. V prihodnjih letih naj bi dobili tudi nekakšno skulpturo v samem centru mesta na križišču cest pri starem hotelu Coronal. Jani »Naše mesto - čisto mesto« Pod tem geslom poteka od 18. do 22. aprila v Murski Soboti že tradicionalna pomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja, ki jo spodbuja izvršni odbor murskosoboškega turističnega društva. Hkrati pomeni ta akcija tudi vključitev v vseslovenski projekt »Moja dežela - urejena in čista«. Osnovni namen je angažiran odnos človeka in družbe do okolja in dvig ekološke zavesti. V okviru akcije čiščenja v Murski Soboti bo organizirana okrepljena služba za odvoz kosovnih odpadkov. Tako bodo delavci podjetja Saubermacher-Komunala ob rednem odvozu smeti od zasebnih hiš odpeljali tudi druge kosovne odpadke, gospodinjstvom v stanovanjskih blokih pa bodo nastavili zabojnike za kosovne odpadke. In katera bodo zbirna mesta za odvoz teh odpadkov? V Krajevni skupnosti Alija Kardoša bodo zabojnike postavili na dvorišču bloka v Kardoševi ulici, v ulici Staneta Rozmana na dvorišču trgovine Astra in v Zvezni ulici nasproti vhoda v samopostrežnico Blagovnice. V Krajevni skupnosti Borisa Kidriča bo taka možnost v Vrtni 3 in Stari ulici 3. v Krajevni skupnosti Park pa bodo zabojnik postavili med blokoma št. 7 in 9 v ulici Štefana Kovača. Največ zabojnikov bo v Krajevni skupnosti Lendavska, in sicer med blokoma št. 15 in 17 v Lendavski ulici, pred Elektrom, na dvorišču Lendavske 45 a in pred bloki v Slovenski 3. 5 in 7. V Krajevni skupnosti Turopolje pa bo odpadke možne odvreči v zabojnike v Cankarjevi ulici 48 in 50 ter v Jakobovem naselju. MILAN JERŠE Stari dolg končno poravnan Martinje: razložena vas na pobočjih treh vzpetin kraj izvira Krke ob cesti Gornji Pe-trovci-Kuzma. Njeni deli so: Kotarje, Kovačerje (kjer je središče naselja), Lov, Srebrni Breg (po domače Šankin Rob) in Vreje... Martinje so rojstni kraj duhovnika, pripovednika in nabožnega publicista Lojzeta Kozarja. Predsednik vaškega odbora Alojz Kozar, sicer lastnik ene od dveh večjih kmetij v Martinju (ostale so pretežno samoo-skrbne), ni velik optimist, kar zadeva nadaljnji razvoj kraja. Vzrok: med že tako maloštevilnim prebivalstvom je malo mladih. Trditev je ponazoril s številom hiš. Nekoč jih je bilo naseljenih 65, zdaj pa le še 39. Mladi so odšli s tega goričkega sveta v kraje, kjer so bile ugodnejše možnosti za delo in življenje. Tudi v tujino! Ljudje so odhajali s teh pobočij tudi zato, ker so bili dolgo časa »odrezani od sveta«. V mislih imam ceste. Zdaj je seveda drugače, tudi zato, ker so uredili meddržavni mejni prehod med Martinjem in Gornjim Senikom v Porabju. Te dni je država še »poravnala« stari dolg: končno so asfaltirali še 800 metrov ceste in tako povezali že asfaltirana kraka. To pa še ne pomeni, da se zdaj Martinčanom in drugim, ki jih zanese pot v te kraje, ni treba več voziti po makadamu. Še vedno je neas-faltirana regionalna cesta ■ MURSKA SOBOTA - Mestne krajevne skupnosti so za asfaltiranje pločnikov v Ciril-Metodovi, Cvetkovi, Lendavski in ulici Štefana Kovača namenile skoraj pet milijonov tolarjev. Denar so prispevali tudi lastniki lokalov ob omenjenih ulicah. Načrtujejo še ureditev pločnikov v nadaljevanju Lendavske in ulice Štefana Kovača ter v Kopitarjevi ulici in pri gasilskem domu. (MJ) ■ GANČANI - V tem kraju se že nekaj časa pospešeno pripravljajo na praznovanje 1. maja in postavljanje mlaja. V akcijo so se vključile tudi kmečke žene s pletenjem raznih izdelkov in kulinariko. Običajno se zbirajo ob petkih zvečer zlasti pri Antonu Kuzmi. (MJ) ■ MURSKA SOBOTA - Po zbranih podatkih se vozi dnevno na delo v pomursko metropolo približno 7 tisoč ljudi, predvsem s podeželja. Če vemo, da ima mesto nekaj čez 14 tisoč prebivalcev, potem si lahko predstavljamo, za kakšno množico v bistvu gre. Šicer pa je v vsej murskosoboški občini blizu 25 tisoč kmetov in polkmetov. (MJ) KOČA - Sredi motvar-jevskega gozda stoji gozdarska koča, ki je bila nekoč v lasti veleposestnika Jožefa Vogleija iz Motvaijevec. Le-ta je imel veliko hektarjev vinogradov, polj, travnikov in seveda tudi gozdov. V tej koči je bila med vojno ustanovljena Prva prekmurska četa. Danes je koča spominsko znamenje, do katerega vodi turistična pot, in zbirališče lovskih družin, ko organizirajo lov na divjad. - Fotografija: K. Š. DREVO - Drevo črensa, po katerem je vas Črenšovci dobila svoje ime, je mogoče najti v različnih okoljih. Tole črenso, ki jo kaže slika, sem posnel v Trnju, kjer daje obilo sence, vso svojo lepoto pa pokaže v aprilu - času cvetenja. - Fotografija: S. Gjurica v dolžini 1.700 metrov, ki pelje od Martinja do tako imenovane Križarke. Vprašanje je tudi, kdaj sploh bo! Tli pa upanje, da bodo letos modernizirali 2.400 metrov dolga odseka, in sicer med Martinjem in začetkom vasi Ženavlje ter od konca naselja Ženavlje do Šulinec. V Ženavljah asfalt že imajo. Tudi del vaških cest saj imajo športno ^^ primerne »terene«,.^, radi premajhnega s , dega prebivalstva organizirati uradni.« vanj, na primer v metu. Martinčani so si (®’ ivno) veliko nega prehoda z . -------------------------- Te dni so v Martinju v bližini ceste, ki Pe^® ¡j prehodu, asfaltirali 800 metrov dolg makadamski ^lio ^ poravnali dolg iz 1992. leta. Bomo lahko še letos p dernizaciji 2.400 metrov dolge ceste med Martinj® j ^ in Šulinci? »Bog daj toj rejci hasek!« - Fotografija- Zdaj ugotavljajo, morda hitreje < (rf pa bi ga, ko ne bi ni pa vsakodnevn tobusi ta prehod namre^^ smejo peljati, ni množičnega jevna skupnost je W žavnim orSa"i^ga »feili spremembo mejnegdoVoK Pa ne le, da bi b«^ prehajanje avtob^^r tudi Avstrijcev-ni. s- v Martinju so že prekrili z asfaltom, denimo lani 600-metrski odsek, ki vodi do kapelice. Letos načrtujejo modernizacijo v dolžini 900 metrov, vendar sami naložbi ne bodo kos, zato pričakujejo pomoč soboške občine. V Martinju imajo že skoraj 30 let vaško-gasilski dom z dvorano za kulturne prireditve in prostorom za sestanke. V vasi je tehnična možnost za organiziran šport in rekreacijo, Prleški fiičkec Gospa ZIMA je pje v zodnih vzdihldjih tak ^^“jakot^Z po prleškoj pomladi, ka je fčasik rdvno odpihnilo j" ^ Lujzeka z ravnatelskega stola v osnovnoj šdli Razkrij ^ telski stol pa je pripihalo Pergarovega Adolfa- Za/1 cdkeff.;, jdfče pa skoče do plafdna, ka so ga pre zajebali, pa ^° %n prt kom žvajznili na cesto; ndvega ravnatela pa so liVe. prednice svčta pa bres čldnof sveta, učitelof aliPa br kov staršof- čldnl svčta so pre s precednicoj vred* ods pre zgddilo samo zatd, ka jemlje ime tak kak Rbrto^- ' iat6, tč resen, te še lehko kdo reče, ka so Pergara zvalil' s jeml je ime kak Hitlčrl. ^¡gt Čl bi tč tak bild, te do mell Razkrižonci hirti fho^^n blebdnoša. Revolucija sč je tč začela, Prleki . -udje mdjnika v Rdzkrižji slovensko firmo. Te pa se pre z J al v f j vlejo, ka zdgrebški nadškof Kuharič neče več P^.L- nč ^md-kritje samo zat6, ka jemi pre zavedni Prleki na zbi oS miloddrof. Marproški škof Krambergar, keri de tan / štirdesčt šolarof; toti pa de pje tak ali tak zadovdlen, miloddrof šč čilja slovensko, nč medžimursko pReS ^ Fajn pa se čuje tudi kdkša beseda od Pale"^.“ ^ poredkoma. Tč je luštna vesnica gore na enen bregf * l Ičto nčkšisvčtek žčtve. Nagrode za najboljše tdlajo. Krtici pakčl, alt ka pa či' dd trije ledeniki se% P“ fseeno; gldvno je ka mojo svčtčk žetve, kriiha n0 P°A.O ianjlC( je, ka jč zasllitna Mimika zaslutila eno zloto »plah J/í<7', Zlote plakete pa si je nč zasitita poslanec Južek °d V^o ob Sčovnici, ka so ga te po na šdjbo vrgli. Za nov ^ km ob Ščovnici je htčja fkrdsti Miirščak pa Okosjaj ^ (j skupnosti Kapela. Liidstvo pa je zmdgald, pa la ^¿/d, !e j P Kapeloj vred pridruženi boddčoj občini Radenci- , ’ liids^t f« poslčnec, keri bi naj bija glds liidstva?! Majko ze e fijča b°l m« prdvl cajt spozndlo, ka brez drtdvnega posldnca ^0 ^ ' lepše pa ka je Južeka premalo f hlačah za posldnca P ta gldvnega prešpana kdkega »južeka« naštima! ^ Gorja Radguna de se pje tiidi mogla popaščiti C1 občina, ta kak je bila. Od pčtdesčtih vesnic, kerebi _ ^^ os pjl gorjoradgimskoj občini, jih jč v odloki' zapisanih P)^, rt tdtih osen naselij fteknejo v boddčo jiirjofško 0 Radguna grdtale ena duga včs. ^ ^ V lotmerški občini pa se ne fiiksajo s preštčvajon^^ V Z $ pač pa s preštčvajon jif za kiikorco, kak eniproviJ0 do fteknoli še pa šč koruze na tritdžntpčtstd hektor > pa o f pje fsi žuti' od ko nižini h tgdjnkof. Pa čl bi Radgu" ^¡¿t t(ifi>l lonci včdli, ka de lotmerška občina rastdlala bHld ^libi^l tolarov regrčsa za semčnsko koruzo, te bi pje vSl občini. Samo f tistih štorih barakah v Stročji vesi, v ¡jar^0 s gdl1 nekgda Hitler, nčče več niše živčti. Pa naj napravi/0 ,0< ga s f za ZRJ-emigrante, keriččduže bdle smukajo kres rn smili. Bdg pa tiidi more meti svojo hišo. Ormožon . p6l miljčina tolarof za obnovo cirkef. vestnik, 21 iz naših krajev Človek i\ in njegov konjiček Drevo življenja iz Zg. Ščavnice Zgornje Ščavnic?0'”'1! P°d°b, ki jih je izrezljal Albin Irgolič iz v prvotni obliki. Z vso spret- djetju Kruh-pecivo, kjer je 1 Zgornje ŠčavnU.1"10'™? P°d°b, ki jih je izrezljal Albin Irgolič iz uPodablja stani?’! mUi de nekam najbližje »drevo življenja«, ki •Pok (dojenC itn na vsakih deset let starosti. Na dnu je 'M poročene? tS"? šo>ar, 20-letnik je zaljubljenec, pri ^letnik se še tud’Ji i etnik Je učen mož, 50. leta so zrela leta, s*atost, ko čIovpL a *7.° drži in se druži z vnuki, 70 let je že lepa s'Cer Pa kaj bi mn i 1 Pa!*eo> «0 in 90 let pa se le malokdo učaka, Pan,et, na tl. |. .’ ",Pa tia proti stotemu letu človek dobi otroško tud, s.cer je spet nebogljen - kot otrok. "’'ejem? likovna stvaritev, le«Xs^ kosw "a ke’ k' kažeJ° d« » leta? Tnianie ¿ Mileni' stm? Se stanJe vodiJ° dol Pr'kazano) v ?CU ^ sicer ni ^Pančz??^ takokon-M nWi^ med-SVet) več ljudieLdano na cel Mo. u° ’ k°t pa jih je • 0Vne unodnu e atl kot večje (dobrih 50^ Med več- W) SO izrpvl ntlmClr0V Ve-? Mmenh ? horoskoP-dvW rak (?ven’ bik-škorpiion \de.VÍCa’ teht‘ > vodnark’ xTelec’ k°zo-VSa ° ¡z svoi 0 nkl^' narejena tr® Pa jih ip8a kosa lesa’ Pr>-v ne bi eč ni vse! Le ,e Vi«erje® u'^zl)ane Zad-N k °’ ki bi pela? esa «rezljanega raz- »Pozdravite Grofa! ^^uhič Vs ’'r8“ ^ja* &Caka’ «as nPPt°a njega Ka‘ ^i’ dolgo-Ut"? mese5hSeje V,anskih & Pa r?a * ‘oval? ^ s ka?2?k,]t' in Podi t *nie8ovn lm' ‘e s°de- 1^.>«3 Me j r®zgiban ’ Je pa bila kotNi imd zdal 1 >>cartaii«, ni Krnim si? "° nekateri ’ »S? ‘J? 4 v 4' Mal; nabirat z materjo V je bil T do 'Mn?skl s‘užbi an Muhič Raciji ?ndar ne H Havec.^Pak kot na-^kih,6*8 se je udni maja bJiJudl v 1. XnSihenoti’ P°zneje S° ga SeJe 1947?’ demob -za ? daj uvodnik- V glasa> ki ie liko' ^“¿L^trnka. Te (-JUto?^ od sed k'-°krai ve-in zato?1! občine ^kci? ^‘ovanj.. ?' veliko narjev. j? mladinskih stanovili so 36 Albin Irgolič za svojim »drevesom življenja«, na katerem ni upodobljen le njegov, ampak tudi moj in vaš tok življenja, ki se je začelo iztekati brž, ko smo se rodili. - Fotografija: S. S. Mojster izdeluje torej tudi nabožne podobe. »Njegov« je kip sv. Teodorja pri beltinski cerkvi (ne pa tudi zmaj, na katerem stoji) in še vrsta drugih upodobitev, ki so v slovensko-goriških in prekmurskih cerkvah. Nekaj likov je v celoti izdelal sam, veliko več pa jih je restavriral, da so zablesteli kulturno-umetniških društev, več strelskih družin, klube tehnike, prirejali so tečaje za traktoriste in fotoamaterje, ustanovili so glasbeno skupino, za katero je sam priskrbel rabljene inštrumente ... Sestavljati je bilo potrebno tudi mladinske delovne brigade, kar ni bilo enostavno. Prav gotovo pa je šlo lažje z organiziranjem zabavnih prireditev zaradi pretežnega samofinanciranja mladinske organizacije (tudi za opremljanje brigadirjev). Vsekakor pa je bilo navdušenje, ko je 1948. leta krenil iz Ljutomera poseben vlak, na njem pa se je peljalo 800 mladink in mladincev na izlet na sinji Jadran. Tudi Ivan Muhič, star 23 let, je tedaj prvič zakorakal Ivan Muhič v svojih upokojenskih letih spet okriva lepote rojstne pokrajine. - Fotografija: Š. S. v slano vodo. Doživeto mi je pripovedoval o kulturnem festivalu, ki so ga pripravili 1949. leta v Križevcih pri Ljutomeru >n na katerega so se mladinci pripeljali iz raznih krajev na okrašenih vozovih. Leta 1951 je Ivan Muhič postal računovodja na Vinogradniškem kombinatu Stročja vas-Presika. Pozneje (od 1954. do 1962. leta) pa je bil računovodja v Jarenini pri Mariboru. V omenjenem obdobju se je tudi izobraževal, saj je končal srednjo ekonomsko šolo, to je v prvotni obliki. Z vso spret- nosijo in nadarjenostjo ter s tehniškimi pripomočki (rez-barska dleta in drugo) pa je Albin Irgolič ustvaril tudi več lesenih okraskov (ornamentov), na primer za orgle. Sodeluje namreč s škofijsko restavratorsko delavnico in orglar- sko delavnico v Hočah. Ni kaj, lep konjiček si je izbral. V ročnih spretnostih se je poskusil, ko je hodil v osnovno šolo. Tedaj je najrajši gnetel glino. Pozneje se je izučil za strojnega ključavničarja in delal v tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru, nato v Lenartu, nazadnje pa v po- bila v tistem obdobju pomembna izobrazba. Potem ga je pot vodila v Trbovlje, kjer je bil najprej računovodja v trgovskem podjetju. Želja po znanju ga je pripeljala na višjo ekonomsko šolo in 1964. leta je postal ekonomist. Kot računovodja je delal do 1970. leta, potem so ga izvolili za glavnega v podjetju - direktorja. Kar 12 let (do 1982. leta) je načeloval firmi, ki se je v njegovem času vključila v sozd ABC Pomurka in zato »poznanstva« s poslovneži z našega konca. Nazaj v domači kraj! Tako bi lahko označil Muhičevo življenje po upokojitvi. Sem, na Spodnji Kamenščak, kjer je bila rojstna domačija, se je vselej rad vračal. Dobri dve leti pred upokojitvijo pa je začel obnavljati domačijo, čeprav je skupaj z ženo sezidal dvodru-žinsko hišo v Trbovljah. Zdaj sta Muhičeva tri četrtine leta (od marca do decembra) v svoji hišici na Spodnjem Ka-menščaku, v Trbovljah pa le tri mesece. Znova sta odkrila lepoto naše ravnine in pobočij. Na enem teh stoji njuna domačija, obdana s sadnim drevjem, vrtom, domačimi ljudmi ... Tu pa je tudi gozdno območje, ki mu pravijo Kačure,.v katerem še zdaj rastejo gobe, a posameznik jih zdaj ne more nabrati toliko kot nekoč, saj se je gobarjenje tako razmahnilo. Ivan Muhič, nekoč »prvi gobar«, pa zaradi let in težav s kolki tudi ni več tako živahen kot v najlepših letih svojega življenja. To je tudi vzrok, da je sicer član lovske družine v Apačah, na lov ?pa ne hodi več. Ni pa vzroka, ki bi preprečil tistemu, ki zna sukati pero, da bi ga kar tako odložil. Ivan Muhič, naš nekdanji dopisnik, ki mu je časopis nekoč podelil ne le dopisniško izkaznico, ampak ob jubilejih tudi priznanja, obljublja, da bo poslal še kak zapis. Nekoč je pisal o mladini, pozneje o gospodarstvu, zdaj pa je vse bolj kritičen tudi do »drobnih« nerodnosti, ki jih nekateri ne vidijo ali nočejo videti, to pa ni prav, saj po drugi strani na ves glas kričimo, da nismo Balkanci. Š. SOBOČAN djetju Kruh-pecivo, kjer je bil tako rekoč deklica za vse, tudi razvažal je dobrote iz moke. Pač »usoda«, ki doleti vsakogar, ki je mojster za vse. Leta 1979 si je Albin huje in trajno poškodoval desno roko. Z vztrajnostjo si je zopet pridobil prvotne sposobnosti in zdaj ga omenjena hiba ne ovira preveč. Ščasoma si bo kupil še več tehničnih pripomočkov in tako olajšal delo. Se pa večkrat spomni svojega »drevesa življenja«, ki ga je izdelal v prvih rezbarskih letih, ko česa drugega kot žage, dlet in lesenega kladiva... ni imel. Morda mu je ta likovni izdelek ravno zato toliko ljubši? š. SOBOČAN Za večjo prometno varnost V murskosoboški občini namenjajo posebno pozornost prometni varnosti. Odgovorni dejavniki na čelu s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Murska Sobota si prizadevajo, da bi čimprej odpravili črne točke zlasti v mestu. Poudarjajo nujnost ureditve več križišč in semaforjev, s čimer bi prispevali k večji prometni varnosti v Murski Soboti. Za križišče med Lendavsko, Markišavsko in Noršinsko ulico je že izdelana projektna dokumentacija in podano soglasje. V križišču Gregorčičeva-Can-karjeva- Bakovska bo potrebno izdelati projekt semaforizacije, za križišče Lendavske in Gregorčičeve ulice pa še manjka projekt gradbenih del za morebitne leve zavijalne pasove. Poleg tega predvidevajo semafor na prehodu za pešce v Slovenski ulici, ki bo opremljen z zvočnim signalom za slepe. Zaradi večjih gradbenih del bo poseben problem s križiščema Indu-strijska-Panonska in Kuz-miča-Štefana Kovača-Se-verjeva. Kot so izračunali, bo za ureditev vseh šestih projektov potrebnih okrog 38,5 milijona tolarjev. Pri tem računajo, da . bodo vsaj 50 odstotkov denarja pridobili iz republiškega proračuna za te namene. M JERjE ■ ČRENŠOVCI - V gasilskem sektoiju Čren-šovci bo letos več slovesnosti. Tako bo 1. maja v Žižkih vseob-činska gasilska slovesnost, 70-letnico pa bodo gasilci tega kraja zaznamovali 14. avgusta. V juliju pa bodo slovestnosti v treh Bistricah: v Gornji otvoritev gasilskega doma, v Dolnji in Srednji Bistrici pa bodo blagoslovili sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. (J. Z.) ■ MURSKA SOBOTA - Kdor kupi v prvi trgovini, ne da bi pogledal še v drugo, tretjo..., je lahko razočaran. Nasede pač lokaciji, reklami in lažnemu blišču blagovnih centrov. Da je dobro pokukati še kam, kaže zgled prodajalne Tomos v Murski Soboti, kjer je blago mogoče kupiti na obroke brez obresti, pri takojšnjem plačilu pa priznajo 10-odstotni popust. Nič zato, ker o prodajalni ni klasične reklame, najboljša je ustna, saj dober glas (kot pravi pregovor) seže v deveto vas. (Jože Kaučič) Sklad stavbnih zemljišč občine Bo letos možno opraviti več del kot lani? Ker lansko leto v murskosoboški občini Sklad stavbnih zemljišč hi uspel izterjati vseh prispevkov za uporabo stavbnega zemljišča v minulih dveh letih, se je znašel v težavnem položaju. Zato seveda niso mogli opraviti vseh načrtovanih nalog. »Tako smo v letu 1993 uspeli odkupiti le eno hišo na vogalu Gregorčičeve in ulice Arhitekta Novaka v Murski Soboti. Gre za hišo Kerečevih, ki je že tudi porušena. Poleg tega je sklad objavil razpis za zbiranje interesentov za gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov v Lendavski in Gregorčičevi ulici, medtem ko za razpisane parcele za individualno gradnjo v Beltincih ni bilo interesentov. Sklad je namenil skoraj 20 milijonov tolarjev za sofinanciranje gradnje prizidka k drugi osemletki v Murski Soboti,« omenja predsednik upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Murska Sobota Janez Štotl. Sicer pa je sklad v letu 1993 ustvaril čez 9,4 milijona tolarjev presežka prihodkov nad odhodki, ki jih bodo prenesli v leto 1994. Letošnji program je dokaj obsežen, saj zajema številna sofinanciranja zazidalnih načrtov in občinskih naložb, predvsem za urejanje mesta, Gregorčičeve in Kocljeve ulice, ureditev kolektorja v obrtni coni. Ulice ob progi in drugo. Za družbeno gradnjo bo namenjena ureditev in oddaja stavbnih zemljišč v Kerenčičevi, Lendavski, Kocljevi in Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Za individualno gradnjo predvidevajo oddajo zemljišč v Beltincih Jugovo, za obrtno gradnjo pa so rezervirali prostor v Noršin-ski ulici (za Mešičem) in pri Agroservisu, kjer naj bi nastalo novo gradbišče v trikotniku med kanalom, Tišinsko ulico in Agroservisom, predvsem za tehnične preglede vozil, Petrol itd. Obenem se zavzemajo za pospešitev postopkov pri rušitvi Potrošnikovega objekta na vogalu Lendavske in Gregorčičeve, kjer načrtujejo vrsto novih zgradb. MILAN JERŠE Zanimivost iz Vidanovec Srečanje petih generacij Ponavadi je tako, da se še tako številne družine ščasoma razbijejo. Ni malo »zgledov«, ko starša, ki sta imela kopico otrok, na stara leta ostaneta sama, saj so si potomci ustvarili družinska gnezda daleč od rojstnega doma. To je lahko tolažba za tiste zakonce, ki sploh nimajo otrok. Marija Stajnko iz Vidanovec (kraja nedaleč od Ljutomera), rojena 1899. leta, je povila štiri »puce« (deklice) in 1 »Čeha« (fanta). Zakonska sreča pa ni trajala dolgo, saj ji je mož umrl, ko ji je bilo komajda 38 let. Za preživljanje petih otrok je tako morala skrbeti sama. Slutimo, da to ni bilo lahko. Še dobro, da je imela ob sebi sestro, pa je tako tudi ona zaslužna, da so »deca« zrasla v zrela dekleta in fanta. Domov se je poročil sin Alojz, hčerke pa na domačije, ki niso daleč od rojstnega kraja. Marija Stajnko je v cezanjev-ski župniji najstarejša, saj je stara 95 let. Ponavadi se drži doma, ob velikonočnih prazni- Pet generacij iz Vidanovec pri Ljutomeru kih pa je zmogla toliko moči, da je šla v cerkev. Za svoje leta je še kar »zdrava«. Ker sem jo počasi spraševal, me je razumela in počasi odgovarjala na vprašanja. Tako mi je tudi razkrila, da je ponosna na svoje otroke. Pri tem pa ni mislila le na lastni naraščaj, ampak na vse svoje, ki so seveda mlajši od nje. Na sliki, s katero je ilusti-rana ta reportažica, je 95-letna Marija ob svoji hčerki Alojziji, rojeni 1930. leta, ki je na sliki prva z leve. Tretja na sliki je Alojzijina hčerka oziroma Marijina vnukinja Slavica, rojena 1949. leta. Mladenka, ki drži dojenčka, je Slavičina hčerka oziroma Marijina pravnukinja Marjana, rojena 1972. leta. Kričač v naročju je Marjanina hčerka Stina, rojena 1993. leta oziroma praprababičina pra-pravnukinja. Šrečanje petih generacij se je »zgodilo« sredi lanskega leta na Alojzijinem domu. Res je sicer, da vsa peterica ne živi na enem domu, toda njihove domačije so si blizu in velikokrat se snidejo ne le te ženske in njihovi možje, ampak tudi drugi so- rodniki. Sicer pa se Alojzija po poroki piše Lipovec, Slavica ima priimek Markovič, Marjana Viher, prav tako seveda njena (in moževa) hčerkica Stina. Mar ni lepo, ker pogosto pridejo skupaj? In tedaj sta nekako v ospredju dve: babica (in tako naprej) Marija ter mala Stina, ki si jo »podajajo«, saj bi jo vsi radi pestovali. Š. SOBOČAN stran 14 odsevi mladosti Delali smo V šoli smo se učili o družini. Dogovorili smo se, da bomo izvedli projekt o dojenčku. Vsak je prinesel s seboj nekaj fotografij, ko je bil še dojenček. Zlepili smo jih na plakate. Naredili smo tudi zgodovinski trak. Na njem smo označili dogodke, ki se jih spominjamo. Prinesli smo nekaj igračk in oblekic. Izdelali smo tudi spečega dojenčka. Naučili smo se nekaj pesmic. Povabili smo starše in se jim predstavili. NINA BALAŽIČ, 3. c OŠ Turnišče Pri bralnem krožku Ob torkih imamo bralni krožek. Tam beremo pravljice, zgodbice, pesmice in včasih zaigramo igrico. To mi je najbolj všeč. Veliko se tudi pogovarjamo. Lutke smo si naredili iz kartona. Jaz sem bila petelin. Najbolj mi je bilo všeč, ker smo si besedilo sproti izmišljali. V začetku je bilo pri bralnem krožku malo učencev. Zdaj nas je vedno več. Pri tem krožku je lepo in zabavno. MIHAELA PERDIGAL 2. b OŠ Dokležovje In memoriam Vida Horvat 22. 7.1959-29. 3.1994 Neopazno je odhajala zima. Iz tal se je sramežljivo ponujalo novo življenje; in prav takrat se je v naša srca prikradla neizmerna skrb zanjo, za njeno zdravje. Skromno in skoraj neopazno je teklo življenje naše Vide. Tudi svoje bolečine ni nikomur zaupala, da ne bi bremenila življenje ljudi okrog sebe. Tako kot vedno, v še tako hudih časih je upala, upala. Upali smo tudi mi. A medicina še vedno ostaja nemočna v boju z zahrbtno boleznijo. Tako so se vse naše goreče Želje, želje njenih učencev razblinile v nič. Ostalo je trpko spoznanje, da smo ostali brez Vide, skromne, a delavne sodelavke, njeni učenci pa brez svoje ljubljene defektologinje. Po končani srednji zdravstveni šoli se je odločila za študij defektologije na PF v Ljubljani. Po uspešno opravljeni diplomi je našla svoje prvo in zadnje delovno mesto na OŠ IV v M. Soboti. Vsa se je predala delu z drugačnimi otroki, ki so tako zelo potrebovali njeno skrb, pozornost, ljubezen in strokovno znanje. Vse to jim je znala ponuditi. Znala je ceniti njihovo drugačno osebnost, jih spoštovati in ljubiti. Njeni učenci so ji to enako vračali. Iskreno se je veselila še tako minimalnega uspeha z njimi, jih spodbujala k delu, učenju, raziskovanju. Razumela je njihovo žalost, obrisala solzico z nedolžnega obrazka, ki ga je toplo, toplo objela v svoje dlani. Le kdo bo obrisal te solzice sedaj, ko jih je veliko, zelo veliko. Le kdo bo nam in njim znal pojasniti, ZAKAJ? Zakaj ravno ona? Zakaj nas je zapustila sredi svojega najbolj ustvarjalnega življenjskega obdobja, sredi svojih najlepših let? Sedaj, ko je prispelo zanjo napredovanje v defektologa mentorja, česar se ne bo mogla veseliti s svojimi stanovskimi kolegi? Ta večni zakaj, na katerega ne vemo odgovora. Vemo le, da je tiho in neopazno odšla iz naših vrst, iz vrst defektološke sekcije Pomurja, ki je z njo izgubila delovno defektologinjo. Zamrl je njen prešeren smeh v zbornici, zbledela je njena ljubka rdečica z obraza, za trenutek je onemelo življenje okrog nas. Draga Vida! Pomlad se bo prevesila v poletje, poletje v jesen. Življenje bo teklo naprej. Čas bo poskušal zaceliti rane. Morda jih bo, a praznine za tabo ne bo nikoli izpolnil. Rože so upognile glavice ob tvoji sliki, ki bo za vedno ostala v naši zbornici, otopeli so naši pogledi, za hip je umolknil otroški vik in krik na šoli. Tako se poslavljamo od tebe z ogromno bolečino v srcu, z obljubo, da spomin nate ne bo nikoli ugasnil. Nadaljevali bomo delo, ki si ga ti začela, končali ga bomo tako,-kot bi si ti želela. Vrača se nam vsem brezmejno lepo, vse, kar smo doživeli s tabo. Zelo, te bomo pogrešali. Tvoje slovo je osiromašilo nas, tvoje učence, tvoje najdražje. Sanjaj svoj nedosanjan sen! Tvoji sodelavci in učenci OŠ IV MARIJA PAVLIČ Ljubezen, ljubezen... Vse stvari, ki jih lahko kupiš, so zelo poceni. Ampak tisto, kar bi rad imel in se ne da kupiti, pa je zares dragoceno. Zame je to LJUBEZEN. Velikokrat si želim, da bi imel nekoga, ki bi me razumel, ki bi se z mano pogovarjal in me sprejel takega, kot sem. Čeprav si to res zelo želim, je odgovor vedno NE. Včasih se vprašam, zakaj ne. Verjetno zato, ker vseeno nisem tako dober, kot sam mislim. Ali pa ... Včasih si želim, da bi mi nekdo našel neko zavetišče, da bi odšel nekam drugam, da ne bi gledal, kako se dekle, ki jo imam rad, zabava z drugim. LJUBEZEN. Zaljubljen sem v prelepo dekle, ki je bila včasih moja najboljša, najljubša prijateljica. Včasih. Sedaj me niti ne pogleda. Ne pogovarja se z menoj. Drugi je zavzel moje mesto v njenem srcu - če sem sploh kdaj bil v njem. Kaj sploh je ljubezen? Gotovo nekaj lepega. Zame je ljubezen prelepa roža, ki rase na robu globokega prepada. Težko mi je, ko vidim, da vsak korak, ki ga naredim, pelje k padcu. Težko je, ko hočeš narediti vse najboljše za svojo punco, ona pa se iz tebe smeji. Ne preostane mi nič drugega kot upanje. Gotovo ne bo takoj bolje. Ampak enkrat bo - zagotovo bo! SAŠO KOMLENAC, 8. c OŠ Puconci Moj izum Nekega dne stopim skozi vrata mojega doma. Jopica se mi zatakne za vrata in ne gre ven. Vlečem in vlečem, pa se mi odtrga gumb. Pa si mislim: »Zakaj pa imam možganske celice? Izumila bom lepilo!« Takoj se lotim dela. Zaprem se v labolatorij in skoraj priprem brke mojemu mačku Cifu. Oblečem se v bel labolatorijski plašč in razpostavim stekleničke po mizi. Tudi potrebne reči, se razume. Za to lepilo pa potrebujem: kapljico sline, žlico vode in jajčni beljak. Rumenjak in beljak ločim. Navedene stvari zlijem v epruveto. Vse dobro premešam in lepilo je gotovo. Le še ime mu moram izbrati. Pa naj bo Vsedržalec, ker vse obdrži na mestu, ne pa kot druga lepila. Vzamem gumb in jopico, da bi preizkusila novi izum. Z lepilom namažem gumb, kjer naj bi bila nitka, in ga pritisnem na jopico. Cif me radovedno opazuje in zamijavka, kot bi me hotel vprašati: »Ali kaj drži?« Primem gumb in ga povlečem. »Cif, lepilo deluje! Drži gumb!« »Mijavvvv!« mi veselo zamijavka. Nato sedem na kolo, vtaknem lepilo Vsedržalec v žep, Cifa kar pahnem v cekar in odbrzim prijavit novi izum. Cif se že oblizuje ob misli na Whiskas, ki mu ga bom kupila z denarjem, ki ga1 bom dobila za nagrado. TEJA JAKOPIČ, 4. a OŠ G. Radgona Curicullum vitae Cvet rase na bližnji poljani, lev rove po daljni savani. Kako različna sta si svetova, vendar jaz sem kakor oni, doživel sem oba. Večkrat lica moja solza je rosila, ampak duša moja iz veselja čaše je pila. Kako različno je lahko začeto življenje, Že v rani mladosti zahteva potrpljenje. DANIEL BALAŽEK Dvojezična OŠ I Lendava Zbolela sem Zdravje pomeni slehernemu človeku največje bogastvo. Sama sem prebolela že nekaj otroških bolezni. Vsaka je bila po svoje zelo nadležna. Počutila sem se zelo slabotno in nisem imela volje, da bi karkoli počela. Posebej se spominjam bolezni pred enim letom. Napadla me je počasi, a močno. Zbolela sem namreč za pljučnico. Moje telo je bilo slabotno in vročično. Mama me je poskušala ozdraviti doma, toda domače zdravljenje ni bilo uspešno. Morala sem v bolnišnico. Po nekaj dneh sem se že počutila bolje. Občutek, da bom ozdravela, je bil neizmerno lep. Kmalu sem lahko zapustila bolnišnico. Po tej bolezni sem sklenila, da bom bolj pazila na svoje zdravje. Le zakaj sedaj včasih na to pozabim, ko vendar vem, da je zdravje več vredno, ko vsi zakladi sveta?! To misel si moram počasi, a globoko vtisniti v spomin. NADJA AL- SALMAN * OŠ Apače Moj veliki brat Boštjan je moj veliki brat. Star je 19 let. Rada ga imam, ker mi vse prinese. Bil je že slovenski vojak. Zelo sem ga pogrešala. Ima že punco Suzano, ki jo imam tudi rada. Oba mi bereta pravljice in me vzameta s seboj na kopanje. Lepo bi bilo, če bi vedno ostali skupaj. MARTINA VUKAN, 2. d OŠ G. Radgona Kako nastane V šoli smo se pogovarjali, kako nastane otrok. V šolo smo povabili tudi medicinsko sestro Bebo. Pripravili smo vprašanja, na katera nam je odgovarjala. Povedala nam je tudi takšne reči, o katerih nismo upali vprašati starše in učitelje. Marsikaj nas je zanimalo. Zdaj vemo, da nas ni prinesla štorklja; nastali smo iz jajčeca in semenčeca ter rasli v maminem telesu. Nato smo se rodili. O vsem tem se sedaj lahko pogovarjam s svojimi prijatelji, učitelji, največ pa mi povedo .knjige. JOŽICA GELD, 3. a OŠ Turnišče O sebi Živim v romskem »^ lju v Vanči vasi. hodim na Ti* ■ učenka 2. ^¡^ raje imam mata Ko pridem iz skačem čez igram igre na račun Nato pišem nalogL tau učim. Včasih se s prijateljicama imam velik0' jM# H0R#‘ Drobci z zimovanja voda Zlatorog - ^a^° nje v ^' Zlatorog smo se odpravili na tridnevno zinupa J^n(jreja, manjševce. Bilo nas je deset, in sicer: Bučo, Ni»’ ¡n jat' Sašo, Maja, Žajtek, Pečka, vodnik Cipela, . jlo^' V četrtek se nam je pridružil še načelnik A v petek pa starešinka Tanja Huber. • niu tab0?; Najprej smo si dopolnjevali znanje o kurje ^j« ških ognjev in nabirali suhlajd za večerni kres- dvigal" v dom smo v žlebu zaslišali škrebljanje. Ko ^J^ pokrov na tleh in žleb odkopali, je Aleš poginjeno razpadajočo podgano, od katere je ^od®-delo. Nato pa je iz žleba prilezel ptič, ki je i® prj jiick*' vano krilo. Po kosilu, ki smo ga imeli v gostiln ^^jinoi"' smo se odpravili nazaj v dom in nadaljevali s p QpazoVJ Aleš je odšel domov, mi pa na izlet v nara'0- K®fI1|j smo razne sledi, ribe v potoku, tudi igrali smo prižig se vrnili, nas je že čakala Tanja. Po večerji * ognjm taborni ogenj - piramido - in izvajali progra^^ se Poleg prepevanja pesmi ob spremljavi kitare ^¡stil' razne igre. V soboto, 12. marca, smo poh®^ ° pospravili. Čakal nas je še 7 kilometrov t^usniP ¡e Salovec, do avtobusnega postajališča. Na avto pa v M. Soboti smo se za konec fotografirali- ¿¡¿ipt' odpravili domov v upanju, da bomo kaj podob ^jato^ ponovili. BOSTJAN LAČEN, gob0*’ Rdeči maki, m- Narobe svet j Ko me zjutraj odeja zapusti, grem v kuhinjo, ^alTie. P16^ poje. Nato grem na postajo in avtobus stopi pt'??/ avtobus izstopi in gre v šolo. Telovadba inta^^vi ji copate in telovadke. Ko pridem domov, me hitr ^peij naloga, nato me kosilo poje, avto sede vame, ^¡j trening. Ko me zvečer vidi postelja, že leži m> n^^l- Projekt Moje glasilo Pri uri slovenskega jezika smo se dogovorili, ^j bo100 projekt na temo Moje glasilo. Spraševali srno se' kiKA pu pri tem projektu. Na tabli je nastajal miselni vzo vse, o čemer lahko pišemo. Učenci smo pridno s ^.^ logi in idejami. Zmenili smo se, kako dolgo bo koliko strani naj zajema glasilo. vjUje, jih J Začeli smo delati. Doma smo pisali spise, inte,fjsici- J pesmi, križanke, uganke itd. Te smo nosili 1 geSedUa s-j popravila, in potem smo jih napisali na papir- ,|0 pd ilustrirali. Papir na papir in počasi je nastajalo ^aSj]o vzgoji smo risali in uredili naslovno stran, liyl zvezali. Vsak se je trudil po svojih močeh '"^^jio sto°f , ostalo glasilo trajen spomin na četrti razred. c, t'^ v šoli. UČENCI 40§5o< Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega vprašanja je Knjig ^j niča DOBRA KNJIGA M. Sobota) |0, Id je Najprej odgovor na 31. vprašanje: Apos ^arij0 ¡¿ji z žrebom prištet k dvanajsterici namesto Jud te bilo ime Matija. Pričakovali smo, da nas s pravilnimi odgovori, pa ni bilo ravno tako. a paveM' imel največ sreče FRANC HOLCMAN iz grado mu bomo poslali po pošti. Ji? KUPON št. 33 Ali veste, kako pravimo nauku o obfa oaj HaS Odgovore pošljite najkasneje do 26. aprila n prišite »ALI VESTE«. ïggtnik, 21. aprila 1994 stran 15 za mlade Novice od tu, „ albumi ™es£ca bo izšel mini besedila nje Rupel’ slovenska nosilna nap!sala AnJa sama, Na nL^k11 >e Lep Je ta dan- z ?° 5e P“™ s-Priredha’ Zčaral me nocoj in E 1 L'^ To banc^nL^ t“^ L°VeS To leta 1976 m- Tl“e Charles iz v album kih^' UV0d fel jesenik b predvidoma iz- ^“dežna *** ’ztraiair" ^a’ ki že 20 let d«2^’ s» se «pa. - 11 v svetu techno skupen nrAStn pa PriPravljajo iekt Z Oto Pe*"«-Me»fl ° Ponovno obudili Vatlov,n šesdesetih let. v *** stilni PrTV0 A'M«, v go-sklepnj kon Opa '^u, verjetno "a ro* večerih V0 Se zvrstil' ne ve, kX k h' Natanko se še h, d bo ° naSt0pil’ šušlja h ^pino C ®’ Žde«>be- 58 < GosPoud Srmak Ameriški najstniški idoli Ali 4 Love trdijo, da imajo moralno prednost pred svojimi tekmeci Take That, ker so izgubili' nedolžnost pozneje kot manchesterski dečki. TT so trdili, da so vsi izgubili nedolžnost pri 14, med tem ko so člani banda Delius Kennedy, Jamie Jones in Alfred Nevares to opravili pri 17, Tony Boro-wiak pa pri 19 letih. *** V Gracelandu, ki je bilo nekoč prebivališče Elvisa Pre-sleya, zdaj pa je mesto romanja številnih oboževalcev Elvisa, bo oktobra prvi uradni koncert v njegovo čast pod delovnim naslovom A Tribute To Elvis. Na njem naj bi nastopili U2, Bruce Springsteen, Billy Joel, Johnny Cash, in Jerry Lee Lewis ... Nihče še ni uradno potrdil svojega nastopa. ^Op ROCIŠ JJSjjreee Nejasnosti o Curtovi smrti KISS Tisti nekoliko starejši se verjetno še spomnite skupine Kiss, člani katere so bili znani po svojem značilnem make-upu. O skupini, ki je bila popularna v 80., se ni že dolgo nič slišalo. Sedaj pa so njihovi oboževalci predlagali, da bi naredili album, za katerega bi različni bandi posneli priredbe hitov kissovcev. Za sodelovanje se je ponudilo kar 42 velikih imen rock and rolla. Na koncu pa so se odločili, da bodo sodelovali znani glasbeniki, kot so Die Toten Hosen, Soundgarden, Alice in Chains, Lenny Kravitz, Antrax, Extreme, Megadeath, Ozzy Osbourn in drugi. tam ifm?0’“"8 Stones bo ‘Zdala album, >Ve Priredbe nji- ChS-b° Stonsov b Slmfonično % Kimsev v b Produciral S ^»jamiV delal s sta' Fin, že za album Jetki bod?tud’ Nekateri Pos-^ger n d' Voka'ni, Mick Se, na p S'' SV°' glas za S tudi pevec6 va bo sodel°-^«iHutch Skupine INXS I ^Ä s «Ji četrtek Povabil, da ^^e okolje! Seattlska policija je začela podrobnejšo preiskavo o samomoru Kurta Cobaina. Še prej pa mora poiskati odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kdaj je Cobain dejansko umrl? Zakaj ga niso takoj našli in zakaj je bilo potrebnih 6 dni, da je za smrt zvedela javnost? 2. Če je Cobain umrl 5. aprila, zakaj nekateri njegovi prijatelji trdijo, da so se z njim pogovarjali še 6. aprila? In če so se, kaj jim je povedal? 3. Ali sta oba, Kurt in njegva žena Love, hotela skupaj narediti samomor, kot poročajo mnogi časopisi. Policija namreč trdi, da so Love 7. aprila pripeljali v bolnišnico zaradi prevelike doze mamil. 4. Ali je mogoče ameriška sociala povzročila Kurtov samomor? Saj so Kurtu in Love grozili, da jima bodo odvzeli hčerko zaradi njunega čezmernega uživanja mamil. 5. Kje je bila Love med zadnjim tednom Kurtovega živlenja? Zastopnik založbe skupine Hole, kjer Love sodeluje, je povedal, da je bila v Londonu. Policija pa trdi, da na Beverly Hillsu. 6. Kolikokrat si je Kurt poskušal vzeti življenje? Trdijo, da je bila »overdoza« v Rimu že poskus samomora. 7. Za kakšno zdravljenje proti odvisnosti seje Kurt odločil? Kaj je naredila družba, da ga zaščiti pred njegovo samomorilnostjo? 8. Je Nirvana razpadla tik preden je umrl? Prijatelji so-to potrdili. 9. Kje je bil Cobain zadnje dni svojega življenja in s kom? Nenavadno je, da so ga pogrešali od 2. aprila, našli so ga 8., umrl pa je 5. - kje je bil tri dni? 10. Zakaj njegovega trupla niso našli prej, čeprav je ležal v svojem stanovanju? Skupina Kiss nekoč... ŽELEZOBETON ...in danes Se vedno isti, pa vendar drugačni Glasbene lestvice } ^Oop^T You'^mELPHIA - Bruce Springsteen Ä^Ae^-Toni Braxton ETHER - Wooden Heart EM°STBv*,heKink» 7 VRVICA AVT,FGL GIRL-Prince j ^STn^SKE ZABAVNE GLASBE s r ~ Be Rad'o 7 PlGAnJ!RROKB??TCnnoband ' Vita Mav™ POPIL - Robi Horvat P0lja VEČ^°Gl. °RE~ Boris Kopitar Gndaka s f’ ®000 M? J? c četrtka, 28. aprila 1994, na naslov: Murski val, ska Sobota, za glasbene lestvice. <^^---------------------------------------- 0^vna ter naslov Skupina Železobeton je že pet let na sceni in je nastala iz dveh garažnih bandov. Začeli so z majhnimi koncerti v severovzhodni Sloveniji in hitro se jim je obzorje širilo in nastopali so že po vsej Sloveniji. Sodelovali so pri različnih projektih, tudi pri No Border Jam. Ko sem se pred tremi leti z njimi pogovarjal, so izdali kaseto »Sound Of The Building-Ground«. V tem času se je marskikaj spremenilo, fantje pa so ostali isti: Tadej Ropoša (kitara in vokal), Ivo Lunežnik-Ido (bas), Andrej Šiftar (bobni) in Vito Šterman-Pingo (kitara). Pred tremi leti ste izdali kaseto. Kaj ste počeli do danes? Veliko smo igrali. Delno smo naredili tudi materijal za naš novi projekt, CD in video. Posneli smo že pet komadov, ko bomo našli pokrovitelje in založbo, ki bo to izdala, pa bomo še preostale. Snemali smo v Logatcu v studiu Bon-Ton, kjer smo pos-neli tudi svojo prvo kaseto. Kje bomo snemali v prihodnje, ne vemo, kajti ta studio je zelo drag. Drugače pa zelo dobro posnamejo. Mogoče bomo celo šli snemat na Hrvaško, ker je tam ta scena bolj razvita kot pri nas, tam imajo Psihomodo Pop, pri nas pa imamo Šank Rock, Agropop. Ali so možnosti, da dobite pokrovitelje? So, bolj težko je dobiti založnika. Samozaložba pa je predraga. Če imaš založnika, imaš poskrbljeno za vse, za predstavitev, za distribucijo. Drugače pa lahko prodajaš samo v manjših in manj znanih trgovinah. Poleg tega pa imaš za CD ceno, zraven zaračunajo še provizijo. In potem je cena takšna, kot pri najbolj znanih glasbenikih. Ko sem se pred tremi leti pogovarjala z vami, ste povedali, da igrate TMT, tresh mad metal. Še vedno vztrajate pri tem, ali pa seje vaša glasba kaj spremenila? Glasba se je, vsaj po našem mnenju, spremenila veliko na bolje. Sedaj bolj težimo k rock and rollu. Vse skupaj pa smo poenostavili, ne kom-pliciramo več tako. Sedaj imamo enostavne in dobre »rife«. ... Ljudje so pa isti kot na veselicah. V Ljubljani je še kar scena, saj Ljubljana vse požre. Po drugi strani pa se zelo zapira in je preveč polna Imate tudi vokal in besedila. Kdo jih piše in kakšne misli lahko najdemo v njih? Šiftar: Pišemo jih vsi. V svojih pesmih izražam svoje življenje. Kakšen dogodek, ki se ti vreže v spomin. Ropoša: Tisto, kar čutmo in kako živimo. Šiftar: Predvsem pa so naša besedila kritika na stanje v svetu, pokvarjenost ljudi ... Pišemo tudi proti vojni, kajti proti vojni je potrebno vedno pisati. Z vojnami mislimo na vse vojne, vojne nimajo kaj iskati na svetu. Naj se grejo na Luno ubijat, če jim je že toliko do tega. Tu pa naj dajo mir. Ali lahko pridete s svojo glasbo na tujo tržišče? Priložnosti so, predvsem za Hrvaško, kjer je definitivno več možnosti, da uspeš kot pri nas. Če si enkrat tam, so ti poti v Nemčijo, Italijo ... veliko bolj odprte. Imate precej koncertov, drugi pomurski bandi jih imajo manj? Skupaj smo jih imeli kakšnih 60, na leto pa kakšnih 20 koncertov. V zadnjem času nas že sami kličejo. Slišali so naše posnetke. Sedaj je na sceni Paket poln Rocka, ki ga organizira Alan Radič-Čiko iz Maribora. Kje je v Sloveniji najbolj razvita scena? V Pomurju je ta scena najbolj razvita, še posebno od Maribora proti nam. Mogoče tudi v Novi Gorici. Prideš pa v Velenje, kjer je več sto ljudi. Super dvorana, odeer sebe. V Mariboru se je organizirala močna alternativna scena, undergroung. In ta scena je nekako uporniška proti Ljubljani. Najboljša publika pa je na Ptuju. Na Dolenjskem so punkerji, vsi-imajo rokeze, čelade ... Primorje pa je bolj skomerciali-zirano. Kako pa si razlagate pojav, da je ta scena pri nas tako razvita? Šiftar: Dober narod je verjetno. Kako se je spreminjalo stanje na sceni od takrat, ko ste začeli, do danes? Sedaj je veliko boljše. Ko smo mi začeli, smo igrali res po rockerskih »žurkah«. Ti mlajši bandi, ki so komaj začeli, pa imajo že priložnost, da igrajo na večjih koncertih. ■ Mi včasih še za potne stroške nismo dobili. Imate kakšne slabe izkušnje s koncerti? En »tipson« nas je na nekem koncertu postrojil in zahteval, da mu odigramo polko, šele potem se je umiril. Sam ni dobil dvorane za poslovilnega, zato se je znašal nad publiko. Tam smo bili precej prestrašeni. Sicer je pa bilo dobro razpoloženje. Ja, pa še to, ko smo igrali v K 4 v Ljubljani, se je neki skinhed drl »slovenski šip-tarji«. Koliko imidž vpliva na popularnost? Kakšnega posebnega imidža mi nimamo. Ne treniramo ga. Igrate tudi priredbe znanih komadov. Zakaj ste se za to odločili? Šiftar: Verjetno to pri publiki, celo pri tisti, ki te manj pozna, »pali«. Včasih smo igrali komade od Metallice in drugih. Vendar to ni bilo tako vredu, ker smo hoteli zaigrati tako kot oni. Bolje je, če vzameš en komad, ki je popolnoma druga smer glasbe, kot jo sam igraš, pa narediš v svojem stilu. Igrate tudi na večjih koncertih, kjer sodelujejo bolj zani slovenski bandi, kot so Šank Rock in drugi. Kakšen je občutek, ko si na takih velikih koncertih? Na takih koncertih, kot je bil na primer v Velenju, nas »veliki bandi« hočejo popolnoma zatreti. Ko smo z njimi skupaj igrali, so nam dali samo deset minut časa za »špil«. Komaj smo prišli gor, že so kazali, naj končamo. Da potem lahko oni eno uro igraje. Niso toliko fer, da bi nam dali vsaj še deset minut, da bi lahko mi »mali bandi« igrali dvajset minut. In vsi bi bili zadovoljni na tistem velikem odru. Njim je v bistvu vseno, če je to 1 ura ali 50 minut. Nam pa deset minut veliko pomeni. Potem pa imaš tako malo časa, da v tistih destih minutah narediš še veliko napak, pa še časa nimaš, da bi si pripravil instrumente. Ti veliki bandi imajo tudi svoje ljudi za mešalno mizo, za katero zelo pozorno delajo. Ko pa smo na vrsti mi, le redkokdaj zagori kak reflektor. Nimajo fer odnosa. Ropoša: Ko je igral Šank Rock, lokalni band, je narod ponorel. Ko pa so prišli na oder Psihomodo pop, je polovica ljudi zapustila dvorano. Za njih se je koncert končal. Čeprav so igrali resnično prave hite in imeli vrhunsko sceno, je publika ostala dokaj hladna. Nekaj jih je bilo edino v prvi vrsti. Se mogoče bojijo konkurence? Na to nismo pomislili, možno je ... Vendar se v Sloveniji to ne more zgoditi. Zaenkrat ne, kajti Šank Rock in podobni imajo svoje mesto. Stran pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER stran 16 ne zgodi se vsak dan Rojstvo delfina V Las Vegasu si lahko za denar privoščite prav vse. Tudi plavanje z delfini. Združenje za zaščito živali proti temu odločno protestira, a v hotelu Mirage se ne dajo. Njihovi gostje so si te dni lahko v živo ogledali tudi delfinovo rojstvo. Mama Darala in hčerkica Picabo, ki je na posnetku stara le en dan. se dobro počutita, gledalci pa so seveda navdušeni. - Afrodiziak, da te kap! Za moške, ki imajo težave z erekcijo, prihaja iz ameriških farmacevtskih krogov razveseljiva novica. Kmalu bo v prodaji čudežni afrodiziak v obliki tablete, izdelek tovarne Syntex, ki že zdaj obljublja neverjetne učinke. Tableta ima zapleteno ime RSI 5385, temelji pa na naravnem izvlečku iz drevesa jihimbe. Tableta v hipu zviša krvni tlak v penisu za 700 odstotkov. Poskuse so že opravili na nekaj tisoč prostovoljcih, ki so vsi po vrsti zadovoljni. Po nekaterih virih ima kar 20 milijonov moških v Evropi in ZDA težave z erekcijo. Predstavniki svetovnega machisticnega gibanja tak podatek seveda zanikajo in ga imajo Še za eno subverzivno govorico nenasitnih feminist. Japonski arhitekti so znani po izvirnih načinih reševanja prostorske krize. Poleg gradnje podzemeljskih mest razmišljajo tudi o superstolpnicah. Japonska družba Taisiei je že vložila precej denaija v načrte za vrtoglave stolpnice, v katere bo stlačila na tisoče ljudi. Najvišja predvidena zgradba naj bi sprejela 500.000 ljudi. Poimenovali sojo XSeed 4000, imela bo stožčasto obliko, visoka bo 4 kilometre in bo imela 800 nadstropij. Stolpnica bo višja od znamenitega vulkana Fujijame, v njej bodo šole, stanovanja in pisarne. Na vrhu je predviden prostor za elektrarno in astronomski observatorij. Malo manj ambiciozen je projekt Aeropilis, kjer bo stanovalo 140.000 ljudi, dodatnih 300.000 pa jih bo tam med delovnim časom. En sam cvet Tole je naj večji cvet na svetu. Rastlina raste v divjini indonezijskega otoka Sumatra in cveti le vsaka štiri leta. Cvet zraste 140 centimetrov visoko, v premeru pa meri 95 centimetrov. V botaničnem vrtu v Bo-gorju na zahodni Javi je orjaški cvet seveda prava atrakcija. Le kakšen bi bil pri nas! Misli Bela, ka de referendum za zatou, ka močni sigdar gvinajo. sigdar eden močen najde, ka šč6 pa hitro gor napela lidij, predsednika občine ali pa okraja, ka je pač Ci pa nej, te se njin pa lejko slabo pijše. nouve občine uspešen, V sakšoj v^si se pač biti nekši pregnjejši, ka ga zvolijo za moudi Ta povest mi tak naprej prijde, kak Gruntofčani, štere p¿ uspešno ponavlajo na periferijo so čunto vrgli, zagrebškoj TV Nan naj se štiikamo ka de nan za par jezerač boukše ali slabše občinami ali brez ovi Cinobri tan zgora se pa "kao bajagi" štlikajo okouli HIT-ovi, pa drtijgi afer, ge so milionske jezerače, pa ne tolarof, liki pravo Cinober, pa Bela tildi tak pravi. Edni se tildi bijejo, kak nan lipou na vu pitanji par dolarof", bi TV saki časa v detajle povejo. Nas pa pouleg letalski NATA na srbske tanke najbole zanima, kak te 1 ko napadof je of poslanec, poslanca Anderliča s pesnicof v obraz vdaro, zatou, ka je t6 eden, sopotnici ovoga, na parkplaci pravo kurva. Bela pravi, ka je takše gledanje novinarof na pomembnost dogodkof čiidno, zdaj na tretje svetovne bojne, štera se že pa zači pragx Balkani. Mogouče so pa v pripravi na bojne čase šli na z naèoga ministrstva za kUpiivat pšenico inozemstvo ali je pa pri nas žmetno napelati kmete ka bi z dragin tal pšenico prpovali. Nekaj je v ton čUdnoga. Pouleg toga naša država gor jemld posojilo FAR pa malo, cejli 19 nej od tarara, tou pejnez, za leJcar na konci mi 1 j onof Ekujof. Bela zna, ka ne j tou pa nema zveze s kunjami, gveravati. Napou je ešče nanč za gate’ne ostane. dosta je pa li ¿üu k a nan (GATT). Džouži OVEN Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne bo ti žal! On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bf vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal. BIK Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. S koncem tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, a je vprašanje, ali je pravi. On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, od tebe pa je odvisno ali boš ponujeno tudi sprejel in, kar je najpomembnejše, tudi izkoristil. Zanimivih idej nikar ne hrani v predalih, ampak jih raje uresniči, saj te lahko kdo še prehiti. DVOJČKA Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilo dobrih reči. On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar bo vse skupaj brez velikih posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti hoče škodovati! RAK Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila predvsem tisto, kar ti je narekovalo tvoje srce. Je že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo v nasprotnem potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se kar prepusti občutku. VSÊS Učitelj Jim Alter iz Oceansida v Kalifornij ^^ v »svoj« peti razred in obstal kot vkopan. Vsi de ^0§e obrite glave. Njegova osuplost je trajala san^pLil^ mu je posvetilo. Dečki so solidarni z lanom y fank^ sošolcem, ki so ga operirali zaradi tuittoija terapij0; črevesu. Po operaciji so ga začeli zdraviti s ke ^^ lan je vedel, da mu bodo izpadli lasje, pa ostrigel na balin. Sošolci so sklenili zaroto -da bi se nepoučeni vrstniki iz drugih razredov1 do 8°!^ njihovega lana. Vsi so sli k frizerju in se ostrig Zdaj so vsi enaki. lanu so dokazali, da ga imajo spodbujajo, da bo čim prej ozdravel. ^^M Za tretje tisočletje Dolge vrste pred blagajnami v blagovnicah in samopostrežnicah bodo kmalu preteklost, zatrjujejo britanski in južnoafriški strokovnjaki, ki so s skupnimi močmi izdelali nov sistem za registriranje prometa pri blagajnah. Ne bo več potrebno zamudno čakanje zaradi ugotavljanja kod posameznih izdelkov. Kupec enostavno ustavi voziček z izbranimi stvarmi pod posebno napravo, ki v hipu prepozna in sešteje vse, kar je v vozičku. Vsi izdelki so namreč označeni z drobnimi čipi, ki reagirajo na radijske valove čitalnika v napravi. Slednji lahko zaznamuje vse ustrezno označene izdelke v krogu nekaj metrov, tako da jih kupcem ni potrebno zlagati na trak. Blagajne, ki kupcem omogočajo zelo hitro zapravljanje, poskusno obratujejo v nekaterih večjih trgovinah v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. zvezde vem kažejo LEV DEVICA TEHTNICA Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreli občutki ljubosumja, karti lahko samo škoduje. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti karseda mirno kri. On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo Ona: Ne smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom, ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od odgovornega srečanja lahko sicer veliko pričakuješ, vendar se tvoji načrti ne bodo popolnoma uresničili. On: Pomagal boš prijateljici v težavah, saj si bil prav ti tisti, ki je največ prispeval k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta. Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano. On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim dogajanjem v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, a je to, kar počneš, pretiravanje. Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, a si bodo hitro uspeli pojasniti novonastali položaj. On: Čeprav si prepričan, da imaš smolo, se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več, kot samo prijateljstvo. Tvoj srečen dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi. ŠKORPIJON dobička ne zate ne za tvoie Partnerje. Prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, .ampak je potrebno namenjati pozornost tudi obrobnim rečem... Zgodovina vohunjenja je dokaj obsežna. Pozna .^ v5/ M hune tipa Mata Hari, Sorge, tu so še James Bon Obstoji pa še obrobje, to so drobni vohuni, špijoni, vohljači, podrepni psi, ki prisluškujejo v pa ovajajo svoje sopivce. Vsi boljši režimi so pozna1 Naslovitejši je bil Š ve j kov Brandsteter, ki so ga d . njegovi lastni psi. , . Sodelavka Mica je tako nekega dne ob kavici za . vati: ir »Kakšna sramota, imela sem sošolca, bil je la mogel dokončati niti osemletke, srečala sem ga P Saj pravim, sramota!« v Cene. »Kaj je sramota? Je čisto propadel?« je vprašal »Ne, ravno nasprotno, živi bolje kot večina drug >^ da ne bi moglo bolje. Ker ni mogel končati Šole, dvajsetimi leti šel za špiclja. Godilo se mu K Z i se ^izgovorim. Vse dneve je posedal po gostilnah, P°BlV ^opet Sem pa tja je kakšnega bedaka, ki je preveč arji^ P0^ zem ali pa je povedal kakšen pretiran vic o funkctP T rešetke.« ... y »Tako je torej služil svoj kruh?« , danhh »Da, saj niti ni bil tako slab, ponavadi se je dela^ ^ Lli' če je kdo preveč popil in se potem drl o podobno, ga je prijavil. Pe še temu so šteli kot olaj cino, da je bil vinjen.« . »No in kaj je sedaj z njim?« . . d^1,'^ »Kot uslužbenec tajne službe je imel ^ene^cl^ nH, plačo je imel vedno dobro, tako so ga sedaj upokoj > ^ čez sto tisočakov, o čemer vseeno dvomim.« nodj^ »No vidiš, mi pa imamo trije skupaj toliko , , ^ potaplja in bomo vsak čas na cesti,« je menil Cen ■ ^ i »Jaz sem hodila v šolo, nekaj postala in d°se% manjka še cel kup let do upokojitve, vsak čas se a zavodu za zaposlovanje, potem pa na cesti. L bi šla ^.11 Pe^ $ »Kdo ti je pa kriv,« je menil Frančišek, »pa sin ali špicljevko, če se tako reče, in bi bila danes ugle upokojenka.« ootrli »No, vseeno še obstoji možnost, da ga bodo p starega Brandstetra pri Švejku,« je hotel Mk° ^ Cene. , oS^ »Dvomim, ta bi prej požrl pse kot oni njega, ^ prosna Mica. .^li,1,1 p Tega dne je niti tretja kava, ki smo jo kasneje j^pj docela potolažiti. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI hiX Ona: Prevelika sramežljivost lahko t^oje^ $110 tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raj® PuS.0|e| kaj in odidi s prijatelji v družbo. Marsikateri bi si $ ^ prijazen pogled. ¡»«kuješ kd° L ^ On: Poskusil boš tudi tam, kjer ne pn® QrCj nega uspeha. Toda izkazalo se bo, da i^ saj je se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji m daleč. .d Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj nikoli nisi upala približati. Ponudil ti predlog, ki ga boš z veseljem sprejela. p^< všeč. n^0^ On: Navdušenje te bo zaneslo na P° pačin- ggjaj a se bo vse skupaj izteklo na najboljši mo ^j ^di uspehi se bodo pokazali malo kasneje, potrebno prav nič bati. Ona: Za načrtovani korak je še nekoh tapiino^jv'^ pravi trenutek ni več daleč. Prihaja d°^a^ n rSikaj katerega lahko čisto po naključju izv,ec ,. nj0, Z&® ¡¡h d^Ji On: Malo si zanemaril družabno ž^nJ0^< ^ preveč ne brani povabila, ki ga boš do posio^ ’ Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoj povsem zasebne načrte. Ona: Še najbolje bo, če se odlod^/f^^čjo ^1praT' težavo, saj je to edini način, da prepreči je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a ve - ^f On: Začel boš zanemarjati svoje de>°v^ugi str^d^ prineslo kopico kritik in nasprotovanj. v ljubezni vse to obilno povrnjeno, čepr čen način, a lepši kot ponavadi. 14 ^1^,21 .aprila 1994 stran 17 za vsakogar nekaj Čebulnice in gomoljnice na^hdvrttr^ne sPremljevalke « Ä sPadajo »oljnice t ebuI,n,ce in g°' rastline s no-saJ se n?^0 "črednostjo, Podzemnih g edn'h riavkastih "Sr razvije dijo v 4 n po ,cvetJe- So-^alični^/H^ iz vrst ‘Ji so organi, biU11Ce ,n S°m°-nilnih sno? k°P>čenje hra-gajo, da nreži" rastbni poma-menske neu8°dne vre-Podnebjih so na' V Zmernih Öste&bulnice ?a]-uporabnejše jeseni, cveričk ' zasadimo (narcise pa sPomladi kr°M’h^ac'nte' tulipani, boli Priljubljenih č\N?ka] nai' pravzaprav SAČ b-U n,c cveti ^'i'n veliki d' Zlme’ npr. rica. el,kl zv°nček ali no- točih čebii?0“ spomladi cve-Hna, Je zel° kratko-* Senjem k S6561^0 X sP°mladanev kak en teden s^ času’ zat0 Hočami ali en?,z drugimi Hneje zanni oletnicami, ki H^ladicvew0*8?13 mesta-d«no jeseni v Či čebulmce sa-Poleti°kt°brU 'n no’ Stalnice £ ]eSeni cve' ■ Ha. gladili ° gomoljnice ltn'> Pa sadi m a" kana’ lilija > do Sp°mladi’ od trebujejo rahlejšo in prepustno zemljo. V težki in mokri zemlji rade gnijejo. Pred saditvijo zemljo obogatimo s kompostom. Ne uporabljamo svežega hlevskega gnoja. Nekatere čebulnice ostanejo več let na istem mestu in se same ohranjajo in razširjajo (narcise, zvončki), npr. tulipane pa po nekaj letih izkopljemo, odstranimo mlade stranske čebulice in ločeno od matičnih jeseni spet posadimo na stalno mesto. Proti mrazu odporne čebulnice in gomoljnice pustimo v zemlji, neodporne pa jeseni izkopljemo in prezimimo v primernem prostoru. Učinek čebulnic in gomolj-nic dosežemo tako, da jih sadimo v večje enotne skupine, za ozadje pa uporabimo vedno zelene listavce in iglavce nizke rasti. Spomladi cvetoče čebulnice so prve znanilke pomladi, zato jim v vrtu namenimo vidno in izstopajoče mesto. Po cvetenju sproti odstranjujemo odcvetele cvetove in preprečimo, da bi rastlina tvorila seme. Zelenih listov ne obrezujemo, ampak jih pustimo, da počasi venejo in se posušijo. V tem času se v čebulici nabirajo hranilne snovi, ki bodo omogočile ponovno cvetenje naslednje leto. Zaradi kopičenja rezervne hrane v podzem- nih organih jih lahko tudi silimo. Po cvetenju je tudi čas za zalivanje in gnojenje. Gomolji in čebulice so velika poslastica za podzemne škodljivce, zlasti za voluharja, zato nanj pomislimo že pred sajenjem. Čebulnice in gomoljnice razmnožujemo kakih šest tednov po cvetenju. Matične čebule in gomolje previdno odkopljemo in poberemo podmladek. Drobne gomoljčke in čebulčke vzgajamo ločeno od starih. Cveteti bodo začeli po dveh, treh ali šele po štirih letih. Čebulice in gomolje sadimo dvakrat tako globoko, kot so same velike. inž. agr. SIMONA POTOČ- NIK Kuhajte z nami Spomladanska zelenjavna juha Lovor Sl>ndali ^obni. Njihova^*n° ^e,no obuvalo, saj so zračni in Vendar Vali Se 'utu^dviguje '» j« znova precej s» da je kor- l ° 8° nc ve® °zka in koničasta, temveč Svilnimi ,v.obuvalu trden in prijeten. Prepleteni 1 Režnju * Cl’ k’ lahko segajo tudi precej visoko kosite Svetujemo Vrata: Če se sobna vrata zatikajo, škripljejo, majejo, je verjetno treba naoljiti šarnirje. Če vrata spodaj praskajo po tleh, si pomagamo tako, da na-spodnji del tečaja namestimo obroček. Če ne zadošča eden, vstavimo dva. Vrata toliko dvignemo, da lahko obroček nataknemo; da nam ob delu ne zdrsnejo nazaj, pa jih podložimo s kosom lesa. Srebrnina: Lepo jo očistimo s prekuhavanjem v vreli vodi, ki smo ji dodali žlico soli. Na dno posode damo aluminijasto folijo, položimo nanjo predmete in kuhamo pet minut. Zatem srebrnino obrišemo s papirnatimi brisačami. Da bi »sijala«, jo lahko zdrgnemo tudi s papirjem, ki ga cvetličarji uporabljajo za zavijanje šopkov. Srebrne predmete dobro očistimo tudi z drobno naribano jabolčno kašo, s katero premažemo vsak predmet posebej in pustimo stati uro ali dve. Nato srebrnino operemo in zdrgnemo z mehkim papirjem. Slovencem so juhe že od nekdaj priljubljena jed, zlasti v hladnejših letnih obdobjih, kamor sodi tudi zgodnja pomlad. Juhe delimo na čiste in goste. Med čiste štejemo mesne, kostne in juhe iz koncentratov. Goste juhe kuhamo iz različne zelenjave z dodatki posameznih mesnih delov in drobovine, često so začinjene z različnimi dišavnimi zelišči, nekatere tudi s poprom. Za vse te juhe je značilna velika hranljivost. Od domačih dišavnih rastlin pogosto uporabljamo peteršilj, čebulo, med začimbami pa poper v zrnju ali sveže mletega, ki daje jedi značilen okus. Za zadnjo skupino juh je značilna še primerna gostota. Zgostimo jih na različne načine, na primer s pomokanjem, legiranjem (zelo malo smetane in jajčni rumenjak), podmetom (smetana, mleko ali voda in gladka moka). Izogibamo pa se zgoščevanja s prežganjem, ki ga iz zdravstvenih razlogov odklanjamo. Pri pripravi gostih zelenjavnih juh so v isti jedi zastopana različna zgoraj našteta živila - od zelenjave, žit do majhnih količin mesnin. Za spomladanski čas je zelo primerna gosta juha, ki jo pripravimo iz dveh porov (lepo je prezimil na vrtu), večje korenine korenčka, korenine in velikega šopka peteršilja ter dveh srednje debelih krompirjev. Skrbno očiščeno zelenjavo (poru pustimo tudi bolj mlade zelene liste) narežemo na večje kose, zalijemo z 1,5 1 vode, solimo in skuhamo do mehkega. Kuhano zelenjavo zdrobimo s sekljalnikom. Zelo primeren je paličast, ki ga uporabimo v isti posodi, kjer juho pripravljamo. Pred serviranjem juhi po želji dodamo 1 do 2 dag svežega masla, ni pa nujno. Juha je zelo primerna za vse kategorije ljudi, od otrok do starcev. Lahko jo ponudimo pri kosilu in dopolnimo z drugo jedjo ali koščkom kruha kot lahko večerjo. Količine zadoščajo za 4 osebe. Cilka Sukič Pršice v stanovanju Zdravniki pravijo, da je vse več ljudi alergičnih na hišni prah. Pršice v hišnem prahu pa ne povzročajo samo alergij, krive so tudi za astmo. Še posebno živahne so v toplem stanovanju, ki ga grejemo s centralno kurjavo, ker se v takšnem okolju najbolj razmnožijo. Če želite zmanjšati težave, ki jih povzročajo, upoštevajte naslednje nasvete: Prostor, v katerem spite, naj bo vedno dobro prezračen in v njem ne sme biti plesni. Odeje in blazine naj bodo zmeraj iz blaga, ki ga lahko prekuhavamo. Posteljnino menjavamo vsak teden. V spalnici nikdar ne uporabljajte sredstev proti mrčesu ali ozonerjev za izboljšanje zraka. Iz stanovanja odstranite preproge in kože, ker se v njih nabira veliko prahu, ki je idealno gojišče za pršice. V prostoru, kjer spite ali bivate večino dneva, se nikoli ne češite in krtačite las. Stene in tla pogosto očistite. Jajca hlače V|s0ko e Poletja: mb’okraŠA .,razPrtih in na Pohodu md^m in ob,ek — tud! hlače. Pro- sojne, prozorne, široko pahljačaste, posute s cvetličnimi vzorci, pikčaste, črtaste, ozke, pižamasto krojene, iz viskoze, bombaža, platna, svile. Moda dovoljuje vse, sami presodite, kaj dovoljujeta žep in postava. Lahko so vroče kratke, dolge, lahko jih dopolnjujete z barvno kontrastnimi bluzicami in blej-zerji. RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) /mv Jajca so občutljiva za temperaturo, zato je dobro predvideti, za katero jed jih bomo pripravili, da jih bomo pravočasno vzeli iz hladilnika. Lepše se bodo stepla cela jajca, prav tako se bolje naredi sneg iz nekoliko toplih jajc; tudi za majonezo je primernejši toplejši rumenjak. Jajc, zlasti pa ne rumenjakov, ne Začimbni posipi so žal izrinili iz marsikatere kuhinje izjemno okusno in aromatično, pa tudi zdravilno začimbo lovorjev list. Se naše mame so ga dajale v skoraj vse slane jedi, še posebno ko so kuhale suh fižol, saj so vedele, da lovor prepreči napenjanje. Lovor pospešuje prebavo, zato ga dajemo v vse težke omake, z njim obložimo pečenke, damo ga k zelju, saj rado napenja, pa k ribam in še k marsičemu. Okus je prijeten in nam bo prijal. V lekarnah dobimo tudi lovorjev© olje, ki ga iztisnejo iz drobnih plodov. Uporabimo ga pri masažah, zelo prekrvavi kožo. Z oljem namažemo tvore in bule, da se zmehčajo. Z njim masiramo boleče mišice in sklepe, tudi bolečine pri izpahih bodo manjše, če bomo boleče mesto zmasirali z lovorje-vim oljem. sami Vestnik z vami! v vročo mešanico (razen kadar tako zahteva recept npr. prežganka); bolje bo, če bomo dali malo vroče mešanice v jajce ali rumenjak. Pomemben je čas kuhanja jajc, saj' že ena minutka ali dve odločata kakšno bo jajce - mehko in sočno ali žilavo in suho. Ostanke svežih jajc - celih, rumenjakov ali beljakov - lahko uporabimo za testo, palačinke, praženec, za paniranje in pripravo vr- ^^ ^ Pekoče oči Vnetje^' liudje^k^11'^^ Prostorih, klimatske naprave Ho do0?'- Rdeče n^0 kontaktne leče, imajo pogosto težav ° ega-da znova J^°Č' 'n težave z lečami ph pripe’ Če H^riva druo' ZauneJ° nositi očala. Toda vzrok teh dlje £ amo za rač 6' zbrano gled?? n'k°m in če smo pri delu Pris'ljeni ^Pinr Zrak- antnak t na zas'on- se oči vnamejo. Kriv ni 1 ^°dpirati veke’ da °b VSej zbranosti Pozabimo rejo dr' ub Uosimo^J31^? 'n odpiramo, vlažimo oko in tudi P°gost C' Prahu G,-1 slab°vidnosti. Na lečah se nabe-Pa se (>urnežik^ tekočine dovolj in če dovolj Se Vnan.0 'Zsuši J0?0 Prab z leč s solzno tekočino. Če Zdravnik' ’ ”' delCi na lečah razdražii°’tak0 da s'°Či't^ Horn večt Hucljc, ki delajo z računalnikom, udi redno 7raxrat.pr'V0^’j° odmor. Odpočijejo naj ^^racenje prostorov pomaga. ^bicina nega rok * po® 20 kajihc^^ji uiešan' arnikine ‘a^i?0 panjem 0 natrite ^seK^ažnenadenite bo zjutraj spet mehka in voljna. Zagotovo že veste, da morate roke, zlasti po delu s čistili, negovati s specialno kremo; morda pa vam še ni znano, da bo učinek večji, če potem, ko se krema vpije v kožo, namažete roke še z jabolčnim kisom. Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 2 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja -■ 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alternativna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV, - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija smemo dati naravnost ste drugih jedi. SESTAVIL MARKO NAPAST SKRIVNOSTEN MOŠKI ČRNOMORSKA LUKA NA KAVKA-ŠKI OBALI GORSTVO V JUŽNI AMERIKI VELIK GORSKI VRH OSEBNI ZAIMEK ŠPANSKA GOSPA ZA TRTO ZELO ŠKODLJIVA ŽIVALCA POZNA ŽIVLJENJ- SKA DOBA * SLOVENSKI PESNIK IN IGRALEC (TONEI TOČKA. IZ KATERE IZHAJA ŽARČENJE KITAJSKO MESTO OB REKI JANGCE JAN NERUDA IZMEČEK VULKANA VARNOSTNI SVET JUŽNA RASTLINA NASPROTJE MEHČALA ZAKOVICA OTOČJE V INDONEZIJI IT. FILM. IGRALEC KISIK PALICA Z ZAREZAMI REKA V ARMENIJI GIPS, MAVEC NARAVNA NESREČA IZRAELSKA POLITIČARKA (GOLDA) IZRAZ PRI ROKERJU RAZUM NERAZSE-KAN VEČJI KOS DEBLA MASKA, KRINKA UPRAVI-TEUI V GOSPODARSTVU ŽEROMSKI STEFAN PRVI LETALEC V GRŠKI MITOLOGIJI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Sampras, prerija, legenda, Esad, or, ter, CVI, K, Alain, AH, srce, rek, Jan, srake, tolovaj, violina, on, očak. stran 18 vestn i k, 21 ■ Med študenti se je spomladi leta 1958 šušljalo, da je ljubljanski profesor, ki je bil blizu zvezni vladi, na nekem sestanku v Beogradu ves razburjen vstal in zahteval, da se študentom prepove vsaka praksa v tujini, ker po njej ostajajo tam, se zaposlujejo kot fizični delavci, si uvažajo stare motorje in rabljene avtomobile, namesto da bi študirali, in s tem delajo sramoto naši družbeni ureditvi. Po tem njegovem izbruhu je bil sprejet skep, da mora vsako prakso v tujini odobriti univerza. V nemška podjetja so takrat prihajala številna pisma, predvsem iz Slovenije, v katerih so študentje prosili za zaposlitev. Pojav je dobil takšno razsežnost, da se je vpletla Zveza študentov Jugoslavije v Beogradu. Povezali so se s študentskimi organizacijami v Nemčiji. Ti so pisma zbirali in jih pošiljali v Beograd, od koder so prihajala v Ljubljano na univerzitetni odbor (UO), katerega član sem bil. Na sestankih UO smo pogosto razpravljali o tem pojavu, kjer se je J. V. s kričanjem obregoval ob prakse v tujini. V istem času so se v Ljubljani pripravljali na kongres KPJ; asfaltirali so ceste, urejali pločnike, pleskali pročelja hiš v glavnih ulicah, zasajali rože, z eno besedo, trudili so se, da bi mesto čim lepše pričakalo delegate. S podeželja je bila prava invazija miličnikov, ki so štorasto postopali na vsakem vogalu. Gospodarsko razstavišče, kjer je bil kongres, se je povsem spremenilo. Gradili so neki stolp, govorilo se je, da vodni. Po mestu so krožile razne šale, vsi pa so bili prepričani, da bo imelo mesto od tega korist; marsikaj se bo zgradilo in obnovilo, kar se sicer ne bi. Nekaj dni pred začetkom kongresa smo zvedeli, da je vzhodni blok odpovedal udeležbo, prav tako nekatere zahodne KP, poslali bodo le opazovalce. Menda se niso strinjali z nekaterimi stališči v programu, češ da je preblag do zahodnih imperialistov, da smo pozabili na stvari, ki smo jih doživljali zadnja leta izolacije. O vsem tem se takrat pri nas ni odkrito pisalo, kot pa vemo iz izkušenj, se vse izve. Drugi dan kongresa so med uvodnim govorom, ki ga je imel Rankovič, vzhodni opazovalci protestno zapustili dvorano. Kot vidimo, se taka praksa nadaljuje — torej nič novega. Ljubljana je bila polna delegatov, večinoma iz južnih republik. V prostem času so skupinsko hodili po ulicah in se ustavljali pred izložbami, ki so bile v tem času polne raznega blaga in lično urejene. Študentje smo jim priredili koncert. Na povabilo se nihče ni odzval. Na UO, ki je imel svoje prostore v nizki stari zgradbi v Miklošičevi 5 a, je prišla skupina delegatov, ki je spraševala: »Gde se može ovde bezplatno oprati rublje?« Po kongresu je prišlo na zunanje-političnem področju do številnih zapletov z Vzhodom. Prekinjeni so bili pogovori s trgovinsko komisijo. Niso nas povabili na konferenco KI DIŠI PO BENCINU podlistki POT NA VZHOD - 15 PAKISTAN C Dr. Lojze Števanec sveta za ekonomsko pomoč. Nastale so težave pri organizaciji razstave jugoslovanske lahke industrije v Moskvi. Odpovedana so bila športna tekmovanja. Bolgari so pogrevali Sanstefansko pogodbo. SZ je pošiljala note in povezovala sodelovanje s spremembami programa KPJ. Na Zahodu so pisali, da hoče Jugoslavija spor s SZ predložiti OZN. V naših časopisih smo lahko prebrali, da ZRN korektno izpolnjuje obveznosti iz pogodb, čeprav z njo nimamo diplo matskih odnosov. V Trstu so prepovedali zborovanja, kjer bi govorili slovensko. Francozi so se razpisali o italijanski ladji Mina, na kateri so zaplenili nekaj ton ameriškega orožja, ki ga je Jugoslavija poslala v Tunis, od koder naj bi šlo k alžirski Fronti narodne osvoboditve, a je to naše zunanje ministrstvo odločno zanikalo. Kljub tem sporom je skupina študentov agronomije pisala v Moskvo in prosila za prakso. Pismo so vrnili v Beograd. Predstavnik ZŠJ Vule ga je prineSel v Ljubljano na UO. J. V. je podivjal, vpil, kričal, da je bil ves rdeč v obraz in slinav: »Te študente je potrebno izključiti iz ZŠJ!« Vule ga je miril in svetoval: »Če hočete, ,zabrišite’ te študente iz ZŠJ, vendar potiho, da stvar ne pride v časopise. Iz tega bi lahko nastal mednarodni škandal. Na Zahodu in še kje ' bi se o tem razpisali.« In v takem ozračju sem iskal možnost za prakso v tujini. Na UO smo imeli poseben odbor, ki smo mu rekli - mednarodni. Nisem rad zahajal na ta oddelek. Splošno mnenje je bilo, da so se na njem zbrali ljudje, ki človeka onemogočijo, če le morejo. Sam doslej nisem imel slabih izkušenj z njimi, sem pa bil priča, ko so zmerjali vse vprek. Stopil sem do njih. Na mednarodnem odboru je bil tudi moj študijski kolega E. G. Pogledal me je prek očal in rekel, da ima mesto na Danskem, če želim, ga lahko dobim, moram pa takoj dati vse podatke, da jih nemudoma pošlje v Kopenhagen. Bil sem veselo presenečen in navdušen. Vedno sem si želel, da bi prišel kam na sever, kamorkoli v Skandinavijo. Kolegi so mi čestitali, mnogi zavidali, češ vedno imaš srečo - na izpitih, pri praksi in še kje. Tudi sam sem bil prepričan, da sem imel srečo. V začetku maja sem vložil prošnjo za jugoslovansko izstopno vizo z vsemi potrdili, in zagotovili so mi, da jo bom dobil najkasneje v štirinajstih dneh. Kmalu za tem, ko sem imel že vse urejeno in sem vsak čas pričakoval ugodno rešitev, jte na vojaški kirurgiji prišel k meni E. G. Nekaj je opletal z rokami, mencal, na koncu pa se vseeno izjasnil: »Ti boš moral vzeti uradno vizo!« »Potni list imam na TNZ. Čez nekaj dni dobim vizo. Tako so mi povedali.« »Ti bom dal potrdilo. Ti greš gor in rečeš, kako in kaj. Dobil boš novo vizo. Tisto bodo pa uničili.« »To je vendar sedaj nemogoče. Konec koncev pa je vseeno, če grem z zasebno ali uradno vizo.« »Ne, ni vseeno! Dobil boš dnevnice in skušali ti bomo priskrbeti tehnično pomoč, kar pri zasebni vizi ne gre.« »Kakšne dnevnice?« »No, dnevnice za tam gor, da boš imel kaj denarja v žepu.« »Dobro. Pridem k tebi na mednarodnega. Do kdaj praviš, da si gor?« Popoldne sem šel na mednarodnega. Ko sem vstopil v njihove prostore, so utihnili in se zazrli vame. »No, kaj je?« se je L.T. skoraj obregnil vame. E. je sedel za pisalnim strojem, okrog so stali P. S. in B. »Z E-jem sem zmenjen,« sem odgovoril in se obrnil k E-ju. »Rekel si, da mi daš potrdilo.« »Zdaj sem zaseden,« je zamomljal, ne da bi me pogledal. »Bomo hitro uredlili,« je L. T. vzel zadevo v svoje roke. »Kaj je zdaj s tvojo Avario?« Na kratko sem pojasnil, kaj mi je dopoldne povedal E. (Nadaljevanje prihodnjič) V iskanju povezav med velikimi kulturami tistega obdobja so imeli zgodovinarji lažje delo. Zahvala gre zato ženskam, pravzaprav njihovi nečimrnosti. Tako kakor danes, so tudi včasih ljubile vse kar se sveti. Ogrlice, podobne, če ne enake iz narezljanega steatita in drugih svetlečih se in poldragih kamnov, najdemo tako v Egiptu, Mezopotamiji in tudi pb Indu. Doprsni kip vladarja Iz nagrobne arhitekture, ki je dala pri drugih kulturah tako pomembne podatke, izvemo o indski kulturi bore malo. Najdenih je le nekaj grobov v mestu Harapi in še vsebina le-teh govori, da so pokopani navadni smrtniki. Pravzaprav vemo o tej veliki kulturi malo. Vzrokov za to je več. Še neraziskana skrivnostna pisava, vlažno podnebje, ki ni dopustilo, da bi se ohranili manj obstojni predmeti iz tega časa, in navsezadnje indijska filozofska misel, ki jo preveva spoznanje o nepomembnosti človeških dejanj, o brezpomembnosti zgodovine. Prav tako pa so indijski verski spisi, ki so pri drugih kulturah pomemben vir zgodovine, tako prepleteni s številnimi božanstvi in njihovimi dejanji, da je nemogoče ločiti mit od zgodovinske resnice. Tam kjer ni zadostnega števila dejstev, je potrebno pri rekonstrukciji zgodovine veliko ustvarjalne, četudi pristranske domišljije. Drzni teoretiki sklepajo, da so prav rokodelski kolonisti, kulturni heroji iz doline reke Ind zanesli kult čaščenja matere zemlje po vsem Sredozemlju, Evropi, vse do Anglije. Edini dokaz te religije so kultni ostanki, ki jih najdemo po vsej Evropi in spadajo približno v isto časovno obdobje. Ti ostanki izpričujejo vero v moč, predvsem v moč zemlje. Nesporno pa je, da so prebivalci reke Ind skupaj s kasnejšimi zavojevalci Arijci predniki današnjih Indijcev. Prav tako je vpliv indske kulture opazen tudi v današnjem hinduizmu. To je edinstven primer, da neka tako stara kultura živi neprekinjeno v izročilu vse do danes. Smrt je prišla v Mohendžodaro nenadoma sredi drugega tisočletja pred našim štetjem. Prebivalci so bili pobiti bodisi na ulicah ali v hišah. Ostali so tam, kjer jih je doletela smrt. V eni od hiš so našli trinajst trupel odraslih in enega otroka. Položaj teles in poškodbe kosti so kazali, da so bili neusmiljeno poklani. Vse to da slutiti, da je bil konec mesta bolj dramatičen, kot si lahko predstavjamo. Kdo so bili napadalci, ne moremo zagotovo trditi, vendar pa so se ^o prožni, nalašč zato, da¿Mirti zavladali nad valstvom. Pudlsa n polja in redili mil Q rib je bila civtl^^ vdorom Arijcev ^^. ravni in morda ¡e $ podjarmljenju d°s^gOiieA vilizacijo, kl 1° jati s prejšnjo^ MeSzJz^' ostalo prazno, če , F kaj budističnih s^selili^ se na temu mes^ Mfp3s'j 2000 let kasneje.^ cem Mohendzodara enačiti konec ^jj« Njeno umiran/eie M ic9r J 500 let. Arijci so bojevniki, *enda' a plemena ravno tako med seboj kot tudi rodi. Prav mog°ce K jezdecu v°inaPr's^ $ lakote zaradi sp' ^^ mena, izostan,ke^id^ »Nesreča nikoli ne veljalo tudi pred t Budistična stupa, ki ždi na ruševinah prejšnjih tisoči6 I prav v tem času začeli veliki premiki indoevropskih Arijcev. Svojega boga vojne so opisno imenovali: »Tisti, ki uničuje trdnjave, kakor čas uničuje tkanino.« V vojaškem pogledu so imeli številne odločilne prednosti pred domorodnimi prebivalci doline: boljše orožje iz brona, železne vozove, ki so jih vlekli konji, in so bili zato lažji in gibčnejši kot težki vozovi domorodcev z volovsko vprego. Bili so Iz dokončne P°z^^ izkopal britanski * Marshall leta nenar^f zornost so vzbudi rekal } sredi ravnine, M za f že davno umakiieg6 metrov od oP“^ tako je začel kop gom^L^ ki so spominjale ^oh^ _ sto tudi dobilo : ali po nase GoV" mesto. NADA Ferdo Godina VRNI SE 1 »Prišel bom domov, brž ko dobim dopust. Ubil bom najprej tebe, potem pa Rudija. Oba se pripravita.« Tako je Mirko Kreslin pisal iz Iraka svoji ženi Nadi. V vsaki besedi je čutila, da ve vse. Kako daleč pa bo v resnici šel, si ni mogla predstavljati. Kadar je prišel na dopust, je ponavadi nikoli ni pozabil dregniti s tem, naj se pazi, če ne bo dobra. Ona se je temu vedno samo nasmehnila, čeprav bi Mirko že prej imel vzrok, da ji piše tako ostro pismo, a za tisto ni zvedel. In ker je bila prepričana, da tistega tudi nikoli ne bo zvedel, se ji je zdelo tako, kakor da se ni nikoli nič zgodilo. Kako bi vzkipel, če bi vedel, kaj je bilo, ko je nekoč spravljala stari strini Trezi na hlev seno. Pomagal ji je Kolenkov Milan, ki je pred enim ali dvema letoma končal osnovno šolo, velik pa je že bil skoraj dva metra. Milan je metal z voza seno na hlev, ona pa ga je odnašala in ga phala za trame. Opazila je, kako jo fant rad skrivaj z očmi požira in je vznemirjen, kadar kaj spregovorita. Sena ni zadolela sproti odnašati, ker je bil Milan močan in hiter. Zato je fant stopil na lestev in zlezel na hlev. Na pol tema na hlevu in opojen duh po senu sta mu čez nekaj časa, ko sta phala seno in se tu in tam z rokami ali s telesom drug drugega dotaknila, vlila toliko poguma, da jo je znenada brez besede podrl na seno. Ob tem Nada ni pokazala odpora. Zdelo se je, kakor da se je to moralo zgoditi in da ob taki vabljivi enkratni priložnosti ni mogel storiti drugega, kakor da ji je segel pod krilo. Norček mladi, kako pa naj bi to storil, če ne molče, saj se vse to razume tudi brez besed. Nada se spet ni upirala. Še zaželela si je v tej temi, na svežem senu, ki jo je od nekdaj spolno dražilo. Milan pa je znenada odnehal, kakor da bi šele sedaj dojel, kaj počne. Pod krilom ni vedel pod milim bogom kaj početi in si ni upal ničesar dalje raziskovati. Čeprav si je Nada želela potešenja, ko pa so ji leta brezplodno minevala, vendar fantu - neumna - v tem hipu ni pomagala iz zadrege. Pozneje, ko je v mislih premlevala ta dogodek, posebno ob večerih ali ponoči, ko je pogrešala moške moči in si je morala sama pomagati, ji je bilo žal, da ni sama napravila koraka. Lahko bi, saj je bila nekaj let starejša od njega, poročena, bolj izkušena. Samo malo bi fantu pomagala, da bi premagala njegovo zadrego. Tako pa je tisto prenaglo minilo. Začela sta potem oba za tramove phati seno s tako naglico, kakor če bi ga hotela rešiti pred strahovito nevihto ali pred požarom. Oba sta se skušala obnašati, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Po tem dogodku je Nada po toči zvonila in zvonila. Ni si namreč mogla odpustiti, da je zlato priložnost tako noro zapravila. Ko ji je Milan segel pod krilo, bi ga morala prijeti za roko. Malo bi morala tako počakati, da bi, norček, prišel k sebi, ker najbrž ne bi vedel, kaj bi ona rada. Potem bi mu roko počasi prinesla med noge in jo položila na svoje majhno obraščeno bogastvo. Ni na svetu moškega, pa naj bo v še bolj gingavih letih, kakor je Milan, da si ponujenega, nedopovedljivo vabljivega zaklada z radostjo ne bi vzel. Kaj vse bi lahko naredila s fantom pozneje, ko bi se navadil! Posebno ob večerih je tako po toči zvonila in zvonila in se trapila sama s seboj, posebno kadar je Milana kje videla podnevi. To bi bil tak njen greh, da bi Mirko zaradi njega ne bil ravnodušen, ko bi prišel domov na dopust; ne do Milana in ne do Nade. A Nada je vedela, da Mirko tega ne bo nikoli zvedel, saj bo Milan o svoji sramoti molčal kot grob. Drugi greh je bil hujši. Zgodil se je, ko je lani v jeseni Peterecu vozila s traktorjem drva iz šume; seveda za plačo. Ko sta nakladala jelše na prikolico, je Peterec neprestano namigoval, da bi šla v grmovje, saj v šumi ni nikogar. Prepričan je bil, da je Nada, katere mož je tako daleč in ki prihaja domov tako poredko, tega željna. Nagovarjal jo je nerodno, ker je bil nervozen. Na hipe se mu je beseda pretrgala, dokler Nada res ni privolila. Peterec ni bil lep moški, bolj majhen kot velik, imel pa je v sebi neko toplino, ki je Nadi ugajala. Šla sta med bezgovo in robidovo grmovje, pokrito z rumenim listjem, ki še ni začelo odpadati. Peterec si je slekel suknjič in ga v stiski razprostrl po gozdni travi. Kako je bilo Nadi žal, da je privolila. Peterec se je namreč naglo zadovoljil, vstal, si zapel hlače in bi se najraje po zraku vrnil k traktorju in naloženi prikolici. Na Nado se ni nič oziral. Sedel je k njej na traktor in jo ves čas do doma prosil, naj o tem nikomur ne pove, da ne bi zvedela njegova žena. Čeprav je imela Nada dosti priložnosti, sta bila to edina greha. V resnici pa niti z Milanom niti s Peterecom tega ni imela za kak prestopek, ker tega ne bo nikoli nihče zvedel. In če Mirko za to ne bo vedel, bo prav tako, kakor da se nikoli ne bi bilo nič zgodilo. Ko je prišel Mirko po teh dogodkih na dopust, se je samo nasmehnila, ko jo je vkresnil s tistim, naj bo dobra. ie pLoö Z zadnjim Mirkovim pismom pa se je vse spremenil^jjti 0 s da ne more ne pred njim ne pred svetom ničesar P novem grehu. , r jo je Ne bo je ubil, o tem je bila prepričana. Ven ^ ja] odkritje tako zbegalo in pretreslo, da ni vedela, ^ pa Lahko je reči ,ubil te bom1, a to niso mačje solze. . s^o 8 prišel, to lahko pričakuje. Nenadoma ji je postal o, saj s Ni se imela nikamor zateči, kjer bi se počutila v AP^ a času ljudje v vasi že vedeli, kaj je pisal. .,0 brez P®^ Ko je namreč Mirko v Iraku prejel pismo, ki je ^e Pr® rjiir j mu je v njem nekdo mirno in natanko opisal, kaJ J^gj Ra1 ^ ii’ počela doma Nada, je postal divji in je pred ljuclnl ’ zjl, 0® . bili nekateri tudi iz domače vasi Orlovščeka, zag $f oba: Nado in Rudija. Zbad^^Ä V prvem hipu bi najbrž res oba spravil s sveta. okolice, ki je bilo zadnje čase pogosto, mu v zavesti. Imeli so vzrok, da so ga dražili. Med naj ^oval J bili tisti iz domače vasi. Ko je kupil tranzistor - je pra najlepše in najboljše stvari - so letele puščice. K^rajš1 v tranzistor kupil, ker Nada zna ob muziki uživat1- zjStor takega posranca po glavi, da bi si Nado in tra pešali Ih zapomnil. Ko je pošiljal domov denar, so z irom?'^ so naj ga le pošlje, ker Nada denar potrebuje. Res ^ ujey^ druge poročene moške, a Mirku se je zdelo, m s se ps^ strupeni. Ta strup se mu je zajedel v dušo, ^jind’ anonimnem pismu ni mogel premagati in je 1 -dl^l padale glave. naše1! Bolj kakor delo na žgočem soncu v Iraku je bil za n pose^jU1^, prosti čas, ko niso delali. Nočni, samotni mir reka^j pf-a duše, ki so brez izjeme hlepele nazaj k svojim, n^a^i, k c jli k domačemu drevju z visokimi, bogatimi kro gProšca Delo je kljub satanski puščavski vročini nekak0 pa je bil prosti čas, ko je človek moral razmisli® z je pm , z bridkostjo ali s škodoželjnostjo, toda razmis J t ^ । iskali so vzroke, da bi se med seboj žrli in vsa^aKcj0 'ne od doma, je bila za to najboljša priložnost. K gain° -vzdušju brez pomisleka nezveste žene pribil na kr ■ ^ n ji prisodil malo milejšo kazen. naj*1 j» Nada je le preveč rožnato gledala na bodočnost. ^ pričakovala. Modrost ljudi pa je šla globlje-preteklosti da mnogokrat najlaže dokopati do sivina v ^ ¡p z neko posebno razumnostjo, ki tiči v ljudeh, a J odk°Pa življenja ponavadi prekrije. Zdaj so jo priMir, . nar® ,Ä kdo jo je odkopal prvi. Mogoče so jo po neki cu iiif^tgr W sti odkrili vaščani Orlovščeka vsi hkrati. Tudi J^ k® . fF0^' namreč, da se z Nado lahko zgodi najhujse, na^’n dt , ¡ji) v pismu zapisano. Zakaj? Tudi Mirkov oče je . razgn rihc ' čemerjak, ki se ni bal sramote, ko je kadar vanjeP’ (Nadalj1- ïg^, 21. aprila 1994 stran 19 kronika Nova zakonodaja o sodstvu V Soboti bo okrožno sodišče Tudi pri Serdici je Ljubljana 5 J í s s » X í » I-Í Í t 1 Í ( 1 t f f ¡ h .1 I Državni zbor je sprejel, predsednik Republike S ° ..j .«¿. pred kratkim razglasil zakone o vrstah in pristojno. 1995. ' skladu z novimi predpisi bodo začela delovati kJa1”* *3 ter 'naši državi bomo imeli: okrajna, okrožna in višja s . . vrhovno sodišče. Poleg teh pa še specializirana sodisca. ril* - delovnih in socialnih sodiščih - je zakon že spreje ^krajna sodišča Zakon o sodiščih v svojem ritjem delu navaja sedeže «rajnih sodišč. V Pomurju , taka so^išča delovala Murski Soboti, Lendavi, ornji Radgoni in Ljutomeru, ■stojna bodo za območje svo-Jv«°dnega okraja. Okrajna ®.a bodo pristojna (v ka-a. zadevah) za sojenje na st0Pni' 0 kaznivih deja-zakatera je zagrožena de-dn ? ab kazen zapora u teb et’. razen v zadevah 'Vlb deiani zoper čast in storjenih s tiskom, sred«1U’ telev'ziji ali z drugim Pd«a°mJavneSa obveščanja. WeiJna < - ° za opravljanje nivih dja n'h, deiani glede kaz' k'Smo ph Pravkar 'n Za opravljanje dru-vS^Mhdo'oeazakon. ^¡naz^V^311 bodo Pri’ čanie „ a °)enJe oziroma odlo-čevred sponb bodo odločala, ne £ „ Iomega zahtevka tov. V Preaega'a dveb rnilijo-tazsojala1Vx?h Sporih pa bodo radi mgre za sPore za' Sitosti ? PosestL g'ede tajemnih 3v rea'n’h bremen, 4 o a' zakupnih razme-^edafe™"^^ Z ikonskim? ŠU]e]o ^^^ sspori n . spon ali skuPai bijanin javljanju ali izpod-oU°ČetOVStva' Seveda M v «sodišča Pristojna "^vdn^T^b in drugih Se ze^^devahteh za v°-^0 tud?nSke kniige' Dajala Pravno pomoč. valo okrožno sodišče v Murski Soboti. Pristojno bo za območje sodnega okrožja Murska Sobota, to je za območje vseh štirih sedanjih pomurskih občin. Okrožno sodišče je po določilih zakona pristojno za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča; za opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj; za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov; za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča ... Pristojna bodo za izvrševanje kazenskih sodb svojih in tujih sodišč, za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, za opravljanje nadzorstva glede pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki ... Odločala bodo v sporih iz družinskih razmerij, razen o preživljanju. Okrožna sodišča so pristojna v gospodarskih sporih, zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, v sporih o pravicah intelektualne lastnine. Vodila bodo tudi sodni register. za odločanje v sporih o pristojnostih med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče svojega območja. Vrhovno sodišče Vrhovno sodišče v Ljubljani je po določilih zakona pristojno: za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča; za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prva stopnje; za sojenje na tretji 'stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje ... Pristojna so tudi za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen ko je pristojno drugo sodišče itd. To sodišče bo tudi skrbelo za enotno sodno prakso. Delovna in socialna sodišča Izšel je tudi zakon o delovnih in socialnih sodiščih. V Sloveniji bomo imeli delovna sodišča v Ljubljani, Kopru, Celju in Mariboru. Mariborsko bo pristojno za območje sodnih okrožij Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec in Murska Sobota. Delovna in socialna sodišča so pristojna za odločanje o individualnih in kolektivnih sporih ter v socialnih sporih s področij socialne varnosti. Področje je obsežno in ga posebej ne navajam, lahko pa si ga preberete v letošnjem Uradnem listu Republike Slovenije, številka 19. Mariborsko delovno sodišče bo lahko odločalo tudi v svojih oddelkih. V Pomurju bodo le-ti v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Za območje Republike Slovenije se za odločanje na drugi stopnji ustanovi višje delovno sodišče s sedežem v Ljubljani. Š. SOBOČAN SINAGOGA - V Lendavi so ne le uspeli ohraniti sinagogo (židovsko cerkev), ampak so zbrali pogum in denar za njeno postopno obnovitev. Doslej so objekt prekrili, vzidali pa so tudi nova okna. Sinagogo, ki je v lasti lendavske Zveze kulturnih organizacij, obnavljajo pod budnim očesom Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine iz Maribora. Predvidoma še letos, odvisno pač od denarja, bodo skušali urediti še pročelje. Glede na to, da ima lendavska židovska občina le par članov, sinagoge ne bodo uporabljali pretežno za verske obrede, ampak predvsem za kulturne prireditve in razstave. - Fotografija: Sodišče tavern območju bo delo- Višja sodišča V Sloveniji bomo imeli višja sodišča v Ljubljani, Kopru, Celju in Mariboru. Mariborsko višje sodišče bo pristojno za sodna okrožja Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec in Murska Sobota. Višja sodišča so pristojna za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja, ^ se je Delavci postaje prometne Policije v Murski Soboti so IT-aprila ob 7. uri prijeli v opušče-gospodarskem poslopju tešanovcih štiri Romune, ki so pred tem ilegalno prestopili ^adžarsko-slov ensko mejo. ; Postopku so ugotovili, da so 'stega dne ob 1. uri prišli na voiišče stanovanjske hiše Lamovcih, kjer so ukradli ™ se namer avlai z njim Peljati, a ni »vžgal«, zato so ^ pustili na cestih 60 metrov oškodovančeve hiše. Nato 9 Poskušali odvzeti neki drug ga potiskali kakih 200 ’ V£ndar tudi tega neu-Pešno, pa so ga pustili. Pot so PORm nadaljevali peš in prišli lešanovce, kjer so jih ujeli, orlice so policisti prepeljali Prehodni dom za tujce v Pro-njakovce in zoper njih podali kazensko ovadbo. Kršitev prepovedi trgovanja V četrtek, 14. aprila, so delavci na mejnem prehodil v Dolgi vasi odkrili, da blago, ki ga je s tovornjakom pripeljal Makedonec N. Sande, izvira iz t. i. Zvezne republike Jugoslavije, s katero pa je prepove-damo trgovati. Občinski sodnik je po hitrem postopku izrekel kazen v višini 20.000 tolarjev, blago, ki naj bi bilo namenjeno v Italijo, pa so zasegli. Neznanec v počitniški hišici Med 15. in 16. aprilom je bilo vlomljeno v počitniško hišico v Tešanovcih, katere lastnik je Vlado K. Kaže pa, da je nepridiprav vdrl v tujo stavbo samo zato (?), da bi tam prenočil, saj lastnik ne pogreša nobene opreme. Tako je škode le za 10.000 tolarjev. , ^*e delimo z rami 1 $00 . V*6 ^vito. Če za isto ceno dobite za pra?zaprav odatne opreme brez doplačila, kaj je lahko c° ~ daril° ali pocenitev? Odločitev je Sam^ y pvueimev ' UUlUUIlt vaša in samo ena: GOLF III. (Audi POSEDI Ljutomer d.o.o P- e, AVTOSALON IN TRGOVINA 69240 Ljutomer, Prešernova 7 Tel./Fax. (069) 81 166 KREDIT IN LEASING Strah pred plazom Nekoč smo že bili namenjeni v zaselek Ljubljana, kakor pravijo romskemu naselju pri Serdici, a nas je pot pripeljala le do Celja, to je zaselka Romov pri Pertoči. No, tokrat cilja nismo zgrešili. »V naselju nas živi 137 državljanov Slovenije. Nimamo nobenega premoženja. Naša Krajevna skupnost Rogašovci in občina Murska Sobota nam ne prispevata prav nič. Pred 5 meseci smo začeli iskati pomoč na občini zaradi zemeljskega plazu, ki se širi prav do hiše Albina in Lilijane Šarkezi. Lastno stanovanje sta si začela graditi pred petimi leti. Sezidana je le do prve plošče. Sedaj ne upata nadaljevati z deli, ker lahko plaz vse skupaj poruši. Imata 2 otroka in vsi skupaj živijo v manjšem stanovanju pri mami, kjer jih je tako 10 članov. Kljub temu nam nihče noče pomagati,« je na list papirja napisala MARIJA HORVAT, ki so jo izbrali, da predstavlja romsko naselje v tej zadevi. Želela je, da se o njihovem problemu prepričamo tudi na kraju samem. Šarkezijeva hiša v serdiški Ljubljani je res v nevarnosti. Tako smo prejšnji petek tudi storili. In res se dokaj razločno vidi, kako je zemlja okrog Šarkezijeve parcele precej razpokana, zaradi plazenja zemlje pa ni več dovozne ceste do nove hiše, ki jo gradijo. Domačani so sami poskušali ustaviti plaz s koli, ki so jih zabili v zemljo, posredovala pa je že tudi ekipa civilne zaščite. Kaže, da je bilo eno in drugo zaman. Po pomoč so se obrnili tudi na krajevno skupnost, a so jim menda rekli, da je pravi naslov za rešitev tega problema gospod Halb na občini v Murski Soboti. Zato so šli tudi na občino. To je bilo prejšnjo sredo. In že naslednji dan so prišli na ogled trije predstavniki občinske skupščine, ki jih je vodil predsednik ANDREJ GERENČER. Obljubili so jim, tako so nam vsaj rekli naši gostitelji, da si bodo prizadevali za rešitev problema, in sicer je najprej potrebno zaščititi hišo, nato poskrbeti za buldožer, ki bi splaniral zemljišče, nazadnje pa vse skupaj utrditi, tako da bi se plaz umiril. S tem so se seveda strinjali, bojijo pa se, da ne bo vse skupaj ostalo le pri obljubah. J. G. Pridržan do iztreznitve Lendavski policisti so 14. februarja pridržali do iztreznitve Štefana R. iz Žitkovec. Ta je doma hudo kršil javni red in mir, zato so poklicali policiste. Kaj veš o prometu? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Murska Sobota pripravlja za nedeljo, 22. aprila, ob 10. uri tekmovanje kolesarjev in voznikov koles z motorji, seveda tistih, ki imajo kolesarske izkaznice oziroma potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Pričakujejo tekmovalce z vseh osnovnih in srednjih šol soboške občine. Vozniki se bodo pomerili na III. osnovni šoli v Murski Soboti. Najboljši bodo sodelovali na državnem tekmovanju, ki bo 14. maja v Murski Soboti. Tihotapec z naboji Cariniki z mejnega prehoda v Gornji Radgoni so odkrili pri hrvaškem državljanu D. Don-čecu 100 malokalibrskih nabojev in mu jih seveda odvzeli. »Napotili« so ga tudi k sodniku za prekrške in kazen, ki mu je bila določena, je brž plačal. Vlomilec ima rad glasbo V noči s petka na soboto je neznaec vlomil v osebni avto, parkiran na Hotizi. Odnesel je avtoradio, nekaj kaset in očala. V soboto ponoči pa je iz avta, ki je bil parkiran pred motelom v Martjancih, izginil avtoradio, CD-gramofon in več plošč. Škode je za 160.000 tolarjev. Jutro se je prevesilo Tisto ponedeljkovo jutro ti nisem uspela povedati še nič lepega. Zdel si se mi nekam bled, zaskrbljen, nisi mi odzravil s svojim običajnim hudomušnim pozdravom. v navaden začetek dneva. V spomin Dragu Žižku 11.10.1944-11.4.1994 Brnenje telefonov, kolegij pri predstojnici, razdelitev nalog in obveznosti tega tedna. Nato pa - obupna Inina in Zdenkina krika: Joti, Vlado, hitro sem, Drago je v nezavesti. Tekanje sem in tja, klic rešilca, močna Tončkova roka, ki pritiska na tvoje srce. Zdi se, da za trenutek zopet dihaš. Vmes roteča Jotijeva prošnja: Za botjo voljo, pomagajte mu! Rešilci so dokaj hitri, a vključena sirena oznanja, da je s tabo hudo. Nekam pomirjeni smo, saj upamo, skoraj prepričani smo, da ti bodo pomagali. Nato pa... Bredina vrnitev iz bolnišnice. Njene velike oči, iz katerih razberemo nemočen obup, oznanijo, da te ni več. Odšel si, dragi prijatelj, hitro, mnogo prehitro. Ne vem, če sem ti kdaj v teh 22 letih, odkar te poznam, uspela naenkrat in naravnost povedati, kako te cenim kot delavca, sodelavca, predvsem pa kot človeka. Od prvega spodbudnega nasmeha, ko si me kot mlado kolegico - vzgojiteljico v dijaškem domu spodbudil z besedami: Saj bo šlo! In res je šlo. Marsikdaj tudi s tvojo pomočjo, delavnostjo in večnim optimizmom. zasnubili za opravljanje strokovnih nalog v telesni kulturi, ki si jih ob različnih reorganizacijah opravljal do svojega zadnjega dne. Generacije otrok se te spominjajo kot pedagoškega vodjo iz Baške. Bil si zgled dobrega organizatorja, zahtevnega in strogega vodje za dobro in varno počutje otrok, družabneža v našem prostem času. Neštetim otrokom si s svojim delom pomagal pričakati lepote poletja ob morju, vzgojiteljicam pa stkati prijateljske vezi, ki ne minejo. Plačila za vse to nikoli nisi zahteval. Dovolj ti je bil nasmešek škrbastega cicibana, ki te je po koncu letovanja kje v Murski Soboti pocukal za hlačnico. In v zadnjih letih si vsrkal vase še eno ljubezen - letalstvo. To ti je podarilo nove razsežnosti življenja, vendar tudi velikansko odgovornost. Zmogel si vse: organizacijo dela, urejanje medčloveških odnosov, pomembne stike na občinski in državni ravni. Med nami ožjimi sodelavci in prijatelji si večkrat potožil, da bi moral izpreči, da je aeroklub preveliko breme. Pa smo te vedno znova prepričevali, da bi bila to velika škoda. In res je tako. Po svojih močeh smo ti pomagali, posebno pri tvojih največjih skrbeh zadnjega časa - evropskem balonarskem prvenstvu. Nismo slutili, da ti zdravje tako resno nagaja. Nerazpoloženje v zadnjem času, pogoste glavobole in stiskanje v prsih smo povezovali z vsakdanjimi skrbmi. Preveč jih je bilo za tvojo občutljivo dušo. Zgrudil si se pred našimi očmi. V naša skupna jutra, dragi prijatelj, bo zasekana praznina. Zjutraj nas ne bosta več pričakala tvoja „„..., kava in čaj, ki si ju vsa leta sodelovanja z vso Redki smo tisti, ki vemo, s kakšno ljubeznijo si ....... vzgajal svoje dijake, jim z znanjem športnega strokovnjaka odkrival lepote telesne kulture. Ni ti bilo ial prostih ur in dni za mladega človeka, za treninge, za udeleibo na športnih tekmovanjih ali družabnih srečanjih. Kako nevsiljena je bila tvoja avtoriteta, vedo danes generacije tvojih nekdanjih dijakov. Nikoli nisi vzgajal s kričanjem, prepovedovanjem ali nerganjem. Tvoje metode so bile odkrit pogovor, svetovanje, spodbuda, predvsem pa trdo delo in lasten zgled. Vem, da je bilo v dijaškem domu tvoje najlepše življenjsko obdobje. Vanj si se vračal tudi potem, ko ¿o te kot uspešnega športnega delavca ljubeznijo za nas pripravljal ie kmalu po polsedmi uri. Ne bo več tvoje neizpolnjene ielje, da nam kdaj zaigraš na trobento, ki bo samo tvoja. Ne bo več dovtipov, ki smo se jim znali skupaj nasmejati. Nič več ne bo druženj po sluibi, ne vragolij z zavezovanjem rokavov na obešenih plaščih, pa tudi božanja neznanih otroških glavic po soboških ulicah ne bo več. Tvoje srce, Drago Žižek, je postalo premajhno za vse, ki bi se jim želelo razdati, zato je obstalo. Hvala ti za moje in naše mesto v njem. Erika Hriberšek stran 20 vestnikrfl šport Prva državna nogometna liga Mura : Hit Gorica 3:1 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 2.000. Sodnik: Turk (Maribor). Strelca: 1:0 Belec (37), 1:1 Prelogar 11 m (53), 2:1 Belec (80), 3:1 Belec (87). Mura: Boškovič 7, Cifer 7, Slavic 7. Brežic 8, Ilič 8, Breznik 7, Jermaniš 6 (Issajev -). Belec 9. Emeršič 6 (Baranja 6), Bakula 8, Kokol 7. Rudar (V): Potrošnik 3:1 (1:1) Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 800. Sodnik: Salkič (Ljubljana). Strelci: 0:1 Škaper (6), 1:1 Javornik (38), 2:1 Spasojevič (85), 3:1 Oblak (88); Potrošnik: Irgolič 6, Tratnjek 6, Šarkezi 6, Božič 6, Jengurazov 7, Nejman 7, Kosič 6, Cener 7, Baranja 6 (Črnko 6), Škaper 7, Miloševič 6 (Medvedjev -). Druga državna nogometna liga Beltrans: Nafta 2:0 (1:0) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 700. Sodnik: Barlič (Blagovica). Strelca: 1:0 Cirkvenčič (35), 2:0 Posavac (88). Beltrans: Rajh. Slana, Posavac, Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Cirkvenčič, Vozlič, M. Osterc, Z. Osterc, Kutuš. Tretja državna nogometna liga Kovinar: Trgotrans 1:0 (1:0) Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 100. Sodnik: Strelec (Ormož). Strelec: 1:0 Žemljič 11 m (27). Trgotrans Ižakovci: Maučec, Kolman, Forjan, Baša, Sreš, F. Smodiš, Nedelko (Kerčmar), S. Smodiš (Gruškovnjak), Vori, Zrim, Šebjan. RCS Gramatex: Korotan Suvel 1:1 (0:0) Turnišče - Igrišče RCS Gramatexa, gledalcev 1.500. Sodnik: Hvalič (Nova Gorica). Strelca: 1:0 Vordš (50), 1:1 Vidovič (68). RCS Gramatex Turnišče: Stamenkovič, Ternar. Lackovič, Pucko, Kb-veš, Lebar, Ropoša (Mujdrica), Dominko, Vori, Novak, Vordš. I. SNL Nogometaši Olimpije iz Dolge vasi, člani prve občinske nogometne lige Lendava, ki praznujejo 30-letnico delovanja. Stojijo od leve: Laszlo (predsednik), Torhač, Kepe, B. Bači, L. Bači, Somi, R. Horvat, Gomzi in Balažek (teh. vodja); čepijo: R. Horvat (pom. trenerja), Podgorelec, Feher, Vida, Hanč, Varga, D. Bači in Geczi (kapetan). Fotografija: F. Bobovec Olimpija 22 18 3 1 67:14 39 MURA 22 16 4 2 48:12 36 Maribor 22 11 8 3 35:16 30 Publikum 22 10 9 3 34:18 29 Živila 22 11 4 7 30:26 26 Koper 22 9 7 6 34:28 25 Gorica 22 8 8 6 28:31 24 POTROŠNIK 22 10 3 9 41:33 23 Izola 22 8 6 8 39:35 22 Rudar (V) 22 5 7 10 24:38 17 Optimizem 22 6 5 11 20:43 17 Cosmos 22 5 6 11 18:35 16 Primorje 22 5 5 12 28:38 15 Mavrica 22 3 7 12 23:42 13 Istragas 22 3 6 13 13:38 12 Krka 22 1 6 15 8:43 8 II. SNL Gaj 22 14 5 3 45: 9 33 Korotan 22 14 4 4 42:22 32 GRAMATEX22 13 6 3 39:21 32 NAFTA 22 13 3 6 42:19 29 Piran 22 10 6 6 27:21 26 Zagorje 22 9 6 7 38:36 24 Dravinja 22 9 5 8 32:23 23 BELTRANS 22 10 3 9 38:29 23 Šmartno 22 7 8 7 35:28 22 Steklar 22 7 8 7 30:27 22 Slavija 22 6 7 9 35:34 19 Domžale 22 4 11 7 21:31 19 Rudar (T) 22 5 6 11 26:41 16 Št. pivov. 22 6 4 12 20:35 16 Triglav 22 1 10 11 18:56 12 Medvode 22 0 4 18 11:67 4 lil. SNL vzhod Drava 17 10 4 3 39:18 24 Aluminij 17 9 4 4 37:23 22 Papirničar 17 8 5 4 27:14 21 Kovinar 17 8 5 4 25:19 21 Žalec 17 7 7 3 20:14 21 Kob Ford 17 6 7 4 26:21 19 Dravograd 17 7 4 6 28:22 18 Sl. Gradec 17 7 4 6 21:19 18 Svoboda 17 6 5 6 21:23 17 Rače 17 6 2 9 23:31 14 Pohorje 17 5 3 9 27:35 13 Impol 17 3 5 9 12:23 11 Pobrežje 17 3 5 9 17:35 11 TRGOTRANS17 2 4 11 17:39 8 I. MNL MS NOGOMETNI KOMENTAR Tokrat brez nagrade V športni napovedi št. 7 ni nihče napovedal 8 pravilnih tipov. Pravilna rešitev športne napovedi št. 7 : Mura : Gorica 1, Rudar : Potrošnik 1, Gramatex : Korotan 0, Beltrans : Nafta 1, Kovinar : Trgotrans 1, Bakovci : Tigop 1, Bogojina : Serdica 0, Cankova : Čarda 2, Renkovci: Črenšovci 1, Hotiza : Kobilje 1. V športni napovedi št. 8 je naš gost Slavko Sobočan iz Nedelice, dolgoletni nogometaš, trener in predsednik NK Nedelica. Prognoziral je takole: Pari Tip 1. POTROŠNIK Primorje 1 2. Živila : MURA 2 3. BELTRANS : Zagorje 1 4. NAFTA : Dravinja 1 5. Steklar : GRAMATEX 2 6. TRGOTRANS : Rače 0 7. Remet - M. Sloga: Bakovci 0 8. Grad Goričanka 2 9. Mostje : Hotiza 0 10. Črenšovci : Mladost 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 8 Tip i. POTROŠNIK : Primorje 2. Živila : MURA 3. BELTRANS : Zagorje 4. NAFTA : Dravinja 5. Steklar : GRAMATEX 6. TRGOTRANS : Rače 7. Remet - M. Sloga : Bakovci 8. Grad : Goričanka 9. Mostje : Hotiza 10. Črenšovci : Mladost Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 23. aprila 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Rezultati - 18. kolo Bakovci Tgop 2:1 Emal Dokležovje 4:2 Bogojina Cankova Vesna Goričanka Remet-M. Sl. Bakovci 18 Serdica Čarda Gančani Rakičan Grad 14 2 2 35:15 0:0 1:3 2:1 5:1 7:0 30 Goričanka 18 12 2 4 54:19 26 Remet-M. Sl. 18 10 5 3 42:21 25 Vesna 18 8 6 4 36:17 22 Tigop 18 8 6 4 29:22 22 Serdica 18 7 6 5 28:23 20 Čarda 18 6 6 6 27:27 18 Rakičan 18 7 3 8 33:32 17 Dokležovje 18 5 5 8 27:32 15 Emal 18 6 2 10 21:34 14 Bogojina 18 3 5 10 20:35 11 Cankova 18 5 1 12 25:49 11 Grad 18 3 5 10 17:45 11 Gančani 18 2 6 10 16:39 10 II. MNL MS Rezultati - 16. kolo Šalovci : Apače Puconci : Križevci Bratonci ’ : Prosenjak. 1:3 4:1 5:2 Tromejnik Filovci Rotunda Tešanovci 3:1 0:3l Puconci 14 12 1 1 34:14 25 Tromejnik 15 11 1 3 38:19 23 Bratonci 15 11 0 4 48:18 22 Apače 15 10 1 4 47:23 21 Šalovci 15 7 0 8 37:29 14 Hodoš 14 6 2 6 21:22 14 Prosenjak. 14 6 1 7 26:30 13 Križevci 14 4 1 9 18:31 9 Tešanovci 13 3 1 9 21:37 7 Rotunda 15 2 3 10 18:42 7 Filovci 14 1 1 12 14:57 3 I. ONL Lendava Rezultati - 15. kolo Polana : Mostje Mladost : Bistrica Renkovci : Črenšovci 8:1 4:1 2:0 Dobrovnik Nedelica Hotiza Renkovci 15 Olimpija Odranci Kobilje 111 3 26: 7 0:0 1:1 2:1 23 Mladost 15 9 3 3 32:19 21 Črenšovci 15 8 3 4 20: 9 19 Kobilje 15 7 5 3 18:12 19 Odranci 15 6 3 6 20:15 15 Dobrovnik 15 5 5 5 15:18 15 Hotiza 15 6 2 7 25:26 14 Nedelica 15 4 5 6 13:21 13 Polana 15 4 4 7 31:31 12 Mostje 15 5 2 8 16:26 12 Bistrica 15 4 3 8 19:27 11 Olimpija 15 1 4 10 9:33 6 Priimek in ime ter naslov II. ONL Lendava Rezultati - 8. kolo Lakoš Graničar Žitkovci : Nafta B : Kapca : Panonija 0:6 1:1 2:1 Panonija 7 5 1 1 22:10 11 Lakoš 7 5 11 21:11 11 Žitkovci 7 4 0 3 16:11 8 Nafta B 7 4 0 3 23:21 8 Zvezda 6 2 13 13:20 5 Kapca 7 0 3 4 13:20 3 Graničar 7 0 2 5 11:26 * 2 Mura na pragu Evrope Nogometnemu klubu Mura iz Murske Sobote se naposled uresničujejo večletne želje - sodelovanje v evropskem pokalu. Po odigranem dvaindvajsetem kolu prvenstva v prvi državni ligi Sobočani zaostajajo za vodečo Olimpijo tri točke, a so trdno na drugem mestu s prednostjo šestih točk pred trejim Mariborom Branikom in pet točk pred celjskim Publikumom. To naj bi zadostovalo Muri za drugo mesto, kar bi ji omogočilo sodelovanje v tekmovanju UFA. V preostalih osmih kolih bi Sobočani morali zbrati 11 točk, da bi zanesljivo zasedli drugo mesto, če bi Mariborčani dobili vse možno točke, kar pa je malo verjetno. Nogometaši Mure so v nedeljo premagali spomladi še neporaženo Gorico, čeprav so nastopili brez najboljšega strelca Glihe. Zmaga Sobočanov je več kot zaslužena, saj so večji del tekme napadali in si ustvarili vrsto zrelih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili zaradi nespretnosti napadalcev, odličnega vratarja Volka, ponagajala pa jim je tudi športna sreča, saj je žoga kar trikrat plazila po prečki, a ni hotela v mrežo. Ponagajal pa jim je tudi sodnik Turk iz Maribora, ki je prestrogo dosodil enajstmetrovko, s katero so gostje rezultat izenačili, kar je vneslo med moštvo nekoliko negotovosti. Tako so morali številni gledalci čakati na končnico tekme, ko se je izkazal Belec, strelec vseh treh golov, ter Muri zagotovil zmago. Sicer pa je Mura poleg prvenstva še v igri pokalnega tekmovanja, kjer pa ju čaka zahtevna naloga. Beltin- ski Potrošnik, ki je z zad- zbrali v Veržeju, so sib njima dvema visokima zrna- mačini, ki so pokazali . gama nad Optimizmon in Ije po zmagi kot Len -Izolo prestrašil slovensko no- Veržejčani so uspeh nogometno javnost, je bil blizu najnevarnejšega stre ■ cega, poleg tega Pa ¿¡laii boljši strelec B®ltz?" idealni Osterc zapravil d e priložnosti za goL/¿„Lisam znašel pred vra1 manijem. Na ^er^ tudi več kartonov-/0 dobila Andrej Ostenj uspeha tudi tokrat v Velenju, saj bi skoraj osvojil točko. Beltinčani so prek svojega najboljšega strelca Škaperja povedli že na začetku tekme, kar jim je omogočalo mirnejše nadaljevanje igre. Rudar je sicer uspel do odmora rezultat izenačiti, vendar so imeli Beltinčani v drugem polčasu zopet igro v svojih nogah, vendar pa tega niso znali izraziti z zadetki. Žal pa so v zadnjih minutah igrali premalo zbrano in dovolili Rudarju, da osvoji obe točki. Kljub porazu pa je razvese- Robert Belec (Mura) - strelec treh golov proti Gorici Ijivo, da Beltinčani igrajo dopadljiv nogomet, ki navdušuje. V drugoligaški konkurenci sta bila tokrat v Pomurju kar dva derbija. Že v soboto sta se v Veržeju srečala pomurska ligaša lendavska Nafta in domači Beltrans. Pred številnimi gledalci, ki so se tokrat trans) m Derbi kola je bil v Turnišču, H ^ srečala drugouvrščen , tan iz Prevalj m tretje t0. tan Unv,^ Gramatex. Turnišča® » '•«; krat zamudili lepo pnl0^0 j sti, da obračunajo s k'01'0” nom in zamenjajo mesta Pa je žal niso izkoristili' V I - drugi Ud C Zdi 11«^ — J 0I je Gramatex že ¿(If čilni derbi za vrh les miziral na doma Seveda pa boj za P ,^tfi sti, ki vodita v P saj ligo, še ni to^j/ ostalo še osem kol. Pomurski tretje g toval trans iz Ižakovece je ^ i« v Mariboru P^.^voS^ se vrnil brez točk- zad- Ižakovčani zasidr -vo- njem mestu lestv' ¿a za111 stajajo za tekme nj «se j točke. Seveda pa ’ | izgubljeno. MordJbotO’ H nja priložnost v Ižakovčani gostijo slove»' Zaradi gostova"Jtne rep/' ske ženske nogo zence v AnghJ1 ^ nog” v prvi slovenski j bile metni ligi tokraXf! V slovenski rePr® etašice so igrale tri nog°m . KofP golesa iz Ižako g čeva, Balekova m s ^ * j Strelci I. SNL 17 golov: Škaper (Potrošnik) 14 golov: Miloševič (Potrošnik), 13 golov: Gliha (Mura), 9 golov: Belec (Mura), 6 golov: Cener (Potrošnik), 4 gole: Džafič (Potrošnik), Ilič (Mura), 3 gole: Emeršič (Mura), Bakula (Mura), Kosič (Portošnik), 2 gola: Gutalj (Mura), Baranja (Potrošnik) Brezič (Mura). 1 gol: Cifer (Mura), Krančič (Mura), Baranja (Mura), Kokol (Mura), Jermnaiš (Mura), Suhov (Mura), Nejman (Potrošnik). Strelci II. SNL 15 golov: M. Osterc (Beltrans), 12 golov: Herceg (Nafta), 8 golov: Dominko (Gramatex), Rob (Nafta), 7 golov: S. Lebar (Gramatex), Hranilovič (Nafta), Šabjan (Nafta), 5 golov: Rous (Gramatex), Novak (Gramatex), Posavac (Beltrans), 4 gole: Stojko (Beltrans 3 gole: Kbveš (Gramatex), Ternar (Gramatex), Z. Osterc (Beltrans), Zver (Nafta), Cirkvenčič (Beltrans), 2 gola: Žalik (Nafta), Kutuš (Beltrans), Brunec (Beltrans), Lackovič Albin (Gramatex), 1 gol: D. Novak (Nafta), T. Novak (Nafta), Vabeč (Nafta) Kokaš (Gramatex), R. Berendijaš (Beltrans), B. Berendijaš (Beltrans), Slana (Beltrans), Modlic (Beltrans), D. Lebar (Gramatex), Vori (Gramatex). Pucko (Gramatex), Pal (Nafta). Ropoša (Gramatex). Vordš (Gramatex). Tiskovna konferenca o evropskem prvet^^ toplozračnih balonov Rekordno število nastopaj^ Organizacijski odbor 9. evropskega prvenstva v letenju^ i^teK rl, baloni, ki ga vodi Jelko Kacin, je imel konec ,e°nanstvo, ki6 ^ v Murski Soboti tiskovno konferenco. Priprave na P1/0, jel pa Ji djf do 18. septembra letos na letališču v Rakičanu, festival ^„pjjot L f’ potekajo zelo dobro. Prvenstvo bo rekordno po številu » ( P*8 , I prijavljenih že 24 držav, vključno s Slovenijo, do । pričakujejo še nekaj prijav. teIT1 bo ’ Sicer pa je število posadk balonov omejeno na 55- 3venstvav' . število držav, udeleženk predhodnega 8. evropskega p1 sOdelov’[ Vsaka država sme prijaviti dve posadki oziroma balona’ trC tudi deset najboljših s prejšnjega prvenstva. Od Pre»’L, jih '"Laf skih posadk - ker je naša država organizator prvens - na pr J 1 - ima veliko možnosti za dobro uvrstitev Slavko Sorn, Ji I evropskem prvenstvu zasedel 16. mesto. . DOtrebh° r Stroški prireditve bodo razmeroma nizki, ker m nobene infrastrukture, objektov in podobnega. Pt0JsK ; obsega festivalni del prvenstva, to je prireditve ih okrog sto balonov, ki sodelujejo na poletih fiesta vse”reniens^vre^'' tve. Sicer pa so v Murski Soboti najboljše geografske v odnef razmere za organizacijo prireditve v septembru. Ob ^^j i» ^ ( bodo balonarji lahko poleteli tudi proti Avstriji. Ma ^¿giujej Odbor za pripravo in izvedbo tekmovalnega dela, kjer ^pso funkcionarji in opazovalci, šteje 95 ljudi, od tega 14 slov drugih strokovnjakov. itjijst* / Kot smo zvedeli na tiskovni konferenci, je P^f/jpik dr skega prvenstva toplozračnih balonov prevzel Prec'e.oijo vs/L Z»$ Kučan, glavni pokrovitelj je Istrabenz, ki bo dal tekmovanje, treninge in lete fiesta. Skupni stroški pnr g 70 i( nad 300 tisoč mark, pri čemer je zagotovljenih že 0 ¡jenZ-^Dt^i potrebnega denarja. Največji delež prispeva seveda Istr^ podjetij pa sodelujejo Radenska, Mura, Mesna ii’““^ tujih” । Pomurske mlekarne, dogovarjajo pa se tudi z nekateri^^ Kot dobra priprava na septembrsko evropsko prve ^ ptUL prvenstvo balonarjev, ki bo od 24. junija do 3. julija v nj^pizi» sta poudarila murskosoboški župan Andrej Gerence kolega, bo to prvenstvo enkratni dogodek, saj pri nas P jst3'1^ jfF tako veliko tekmovanje, in hkrati dobra priložnost za P in pokrajine ter seveda vse Slovenije. Kegljanje---------------------— Kardinaijeva in Steržaj Na državnem kegljaškem prvenstvu dvojic za vP” potekalo na kegljiščih Litije (ženske) ter Konstrukt 9 ¿«1°' in Nafte v Lendavi (moški), je v obeh konkurenc«”1 P? 24 najboljših slovenskih dvojic. Zopet sta se kegljavca Marika Kardinar iz Dobrovnika in Hary?^ mera. Marika Kardinar je skupaj z Ljubo Tkalčič t aliti0 p»' Ema iz Celja), Hary Steržaj pa skupaj s Francem K1 člana Konstruktorja iz Maribora), osvojila n^T/Ltjšii k«»' kov ter tako še enkrat potrdila, da sta naša najfot (FB, FM) stran 21 Namizni tenis------------ Ararat s Tamom, Potrošnik Košarka Srečko Belec - predsednik OZKMN ’Vejijo V zadnjem kolu prvenstva v P^^tejS“«premagal te Arcont “ Gornie Radgone v ^^a™ Pr®P/J s0 tajo m se ji tako oddolžil za poraz v Gornji Kaago ^^ Radgončani nastopili brez svojega naJboljšeg - . ^ontu je Smrekarja, so gostitelji osvojili en sam niz. NaJb°1 pi„niatovičem M Rihtarič. Olimpija z državnima reprezentantom L v Murski I m Škafarjem je po pričakovanju premagala Pot . ^je I Soboti. Častno zmago za Sobočane je dosegel ® *n / t vsakemu I . v prvem delu premagal oba reprezentanta, K .k v soboto odvzel po en niz. V končnici prvenstva igra v Ljubljani z Olimpijo, Arcont pa doma s Tamom 'c' za Pomurko: Vereš 3. Ritonja L je tako 1 \ \ l V>soka zmaga Rakovec ^ J j ko'u Pomladnega dela P^oVesto PreP," ^ec- Tra? I ™ '6'so Rakovci v derbi tekmi za prv n^ U, Vug n zeje I Swc'kc “ BakpVrkič 2 Bakovčanke j M?' Hotjan 7, Jakšič 5, Buzeti 3 m PerkK je)0 na J l na lestvici. V prihodnjem kolu Bakov g \ ^m Mladinca ’ \ tekila™ ko'u pomladanskega dela P^^U Sobot' P'®^ )e j W V'8' 1® Piramida iz Moškanjec v ,QV w Mia \ « Murskih Črnec z 20:15 (7:7)- Največ g l Gomboc 7. y Judo _ Karate______________ Tekmovanje ob jubileju Ob praznovanju 10-letnice Karate kluba Ljutomer je bilo v Ljutomeru tekmovanje v katah in borbah. Sodelovalo je 65 tekmovalcev in tekmovalk. V katah je pri pionirkah zmagala Zadravčeva, pri pionirjih pa Zrim (oba Murska Sobota). B. Horvat (Ljutomer) je bil pri kadetih drugi. V borbah so Ljutomerčani dosegli nekaj vidriih uvrstitev. Mladinci - do 65 kg: 3.-4. Makoter in Barber; nad 65kg: 2. Dolamič. Člani - 75kg: 2. Magdič, 3. Vrabelj; nad 75kg: 3.^-4. Feren-cek. Na EP, ki bo na Švedskem, bodo sodelovali Ljutomerčani Dolamič, Vrabelj in Barber. (N. Šoštarič) Na nedavni skupščini Ob- : činske zveze klubov malega nogometa Murska Sobota je bil za novega predsednika izvoljen dolgoletni športni delavec Srečko Belec iz Bako-vec. Z njim smo se pogovarjali o malem nogometu v soboški občini. — Mali nogomet je v soboški občini zelo razširjen, saj poteka ligaško tekmovanje kar v šestih ligah. To vsekakor zahteva veliko dela? »Res je mali nogomet v naši občini zelo razširjen, saj imamo registriranih več kot tisoč nogometašev. To .vsekakor zahteva veliko organizacijskega dela, zato imamo na zvezi delno zaposlenega profesionalnega delavca. Vsi klubi so registrirani in tekmujejo po pravilniku.« - Kljub rekreracijskemu tekmovanju pa se pri svojem delu gotovo srečujete tudi s težavami? »Res je, da se pri vodenju tekmovanja tolikšnega števila moštev tudi srečujemo s težavami. Težave imamo s sojenjem. Tekme sodijo predstavniki gostujočih moštev. Ti so sicer opravili sodniški seminar, vendar sojenje ni takšno, kot bi si želeli, čeprav to delo opravljajo prostovoljno. Težave imamo tudi z igrišči, saj imajo nekateri klubi asfaltna, drugi travnata igrišča, to pomeni, da so razmere za igranje različne.« - Za mali nogomet vlada veliko zanimanje, saj se nenehno ustanavljajo novi klubi, ki se želijo vključiti v tekmovanje. Kakšne so vaše nadaljnje usmeritve? »V prihodnje ne namera- ških tekmovanj, temveč želimo izboljšati kakovost igre. Zato nameravamo tudi plačevati sodnike, ki bodo vodili tekme. Pri tem mislimo predvsem angažirati nekdanje sodnike velikega nogometa in tako prispevati k večji regularnosti tekmovanja. Ločiti nameravamo tudi moštva, ki bodo tekmovala na asfaltnih I in travnatih igriščih. Poleg tega bomo tudi določili klubom, ki tekmujejo v kakovostnejših ligah, da si uredijo nekatere spremljajoče objekte. Poostrili bomo tudi dis- [ ciplino in kazni za igralce in klube. Namesto dosedanjega tekmovanja za Zelkov memorial bomo uvedli pokalno tekmovanje. To smo se odločili zaradi tega, ker v enem dnevu ni mogoče organizirati tekmovanja s 70 moštvi. Z našim predstavnikom se bomo tudi vključili v državno prvenstvo. Želimo pa si tudi več navzočnosti v medijih. Sicer pa bodo imela tekmovanja v malem nogometu tudi v prihodnje rekreacijski zna- čaj.« Feri Maučec Šah---------------------------———-------- Turnir v Brezovcih V nedeljo, 24. aprila, ob 9. uri bo v vaškem domu v Brezovcih tradicionalni šahovski konctedenski turnir. Organizatorji pričakujejo, da se bo tako kot vselej doslej tudi tokrat turnirja udeležilo več šahistov. Zmagala Stevanečeva Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo aprilski mladinski hitropotezni turnir. Med 12 šahisti je zmagala Lea Števanec z 10,5 točke pred Darkom Glavačem, 8,5, Brankom Hreljo, Robertom Lovenjakom, Jožetom Sedonjo in Martino Maričevo, po 7,5 točke. MI Pomurka zmagovalec V zadnjem krogu tekmovanja v streljanju z zračno puško za Pokal prijateljstva je SD Ml Pomurka iz Murske Sobote zasedla drugo mesto s 529 krogi, med posamezniki pa je Gomboši dosegel kot tretji najboljši tekmovalec 183 krogov. Po sedmih krogih tekmovanja je prvo mesto zasedla ekipa MI Pomurke iz Murske Sobote. Med posamezniki je bil Marjan Balaško tretji, Tomaž Kerčmar četrti in Gregor Gomboši šesti. (FŠ) Spidvej_________________ Špitaler šesti V Ljubljani je bila prva dirka v spidveju za odprto državno prvenstvo. Dirka je bila zaradi slabega vremena končana predčasno. Izvedenih je bilo 12 voženj od 20, kar je dovolj, da se šteje za državno prvenstvo. Na dirki so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli naslednje uvrstitve: Špitaler in Koren sta osvojila po 5 točk in si delita 6.-7. mesto. Horvat je s 4 točkami zasedel 9.- 10. mesto. Lazar pa je z 1 točko zasedel štirinajsto mesto. (Matjašec) Hokej na travi Zmagali favoriti V prvem pomladanskem kolu prvenstva v državni ligi v hokeju na travi so bili doseženi naslednjim izidi: Triglav : Železničar 1:0 (Ci-gut), Lipovci: Predanovci 8:1 (Maučec 4, Gomboc 2, Š. Mesarič 2 za Lipovce ter Čerpnjak za Preda-novce) in Pomurje : Lek Lipovci 3:9 (Gorza 2 in Zelko za Pomurje ter Čerpnjak 5, M. Mesarič 2 ter Črnko in Tivadar za Lek). Lipovci Triglav Lek Železničar Pomurje Predanovci 6 4 2 0 27:4 6 4 1 1 21:4 6 3 2 1 20:9 6 3 1 2 7:8 6 1 0 5 7:23 6 0 0 6 4:39 10 9 8 7 2 0 1. NTL - moški Olimpija ARCONT TAM G. V. POTROŠNIK Ilirija Vesna Novotehna Melamin 14 13 14 11 14 10 14 14 14 14 14 9 7 3 3 0 1 83:15 26 3 72:26 22 4 5 7 11 64:34 20 65:34 18 35:63 14 28:70 11 26:72 14 15:83 6 6 0 Strelstvo____________________________ Verbančičeva prva Na Ptuju je bilo finale dopisne strelske lige invalidov. Lep uspeh je dosegla Jožica Verbančič (Medobčinsko društvo slušno prizadetih MS) v streljanju s serijsko zračno puško, saj je zasedla prvo mesto z 296 krogi. Franc Jožef (Društvo paraplegikov pomurske regije MS) pa je bil drugi s 323 krogi. Drugo mesto je zasedlo tudi Društvo paraplegikov pomurske regije Murska Sobota (Jožef, Borovnjak, Dunaj) z 920 krogi. (F. Matko) Odbojka - play off Bled Žirovnica LJUTOMER Granit Topolšica Fužinar 28 26 14 12 51:46 26 14 12 51:51 28 26 13 13 51:49 26 26 9 17 40:65 18 26 5 21 28:58 10 22 30:70 8 Markoja drugi V zadnjem kolu tekmovanja v prvi državni strelski ligi je SD Štefana - vv, .. :„,; ,a fretie mest0 izgubila s SD A. Hohkrauta iz tekmovali: Robi Markoja 4 II. DOL - moški Šempeter 22 2^ Olimpija II |2 18 PAN Kovinar 22 i' Črnuče 22 16 CLAUDI A SHOP 22 13 1 64: 5 42 4 58:20 36 V zauitjviii *xx,a— -_ Kovača Turnišče v igri za tretje _ Trbovelj s 1714:1727 krogov. Za Turnišče so tekmovali: iwui 578, Vili Ravnikar 573 in Božidar Draškovič 563 krogov. Med posamezniki je Robi Markoja zasedel drugo, Vili Ravnikar peto in Božidar Draškovič šestnajsto mesto. (FK) Badminton Novak drugi V Lendavi je bilo drugo državno prvenstvo v badmintonu za dečke in deklice do 12 let. Sodelovalo je 48 dečkov in 24 deklic. Poleg Len-davčanov so prvič nastopili tudi tekmovalci iz Črenšovec. Od pomurskih tekmovalcev sta bila najuspešnejša Lendavčana Danijel Novak in Miha Horvat. Novak je med posamezniki zasedel drugo, Horvat pa tretje mesto. Druga mesto pa sta tudi zasedla v moških dvojicah. Pri dekletih dvojicah sta Kon-cut in Djurkač (obe Lendava) ter Sečki (Braslovče) in Kerman (Lendava) zasedli tretji mesti. Novak in Koncut sta bila tretja tudi v mešanih dvojicah. V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti članski A-turnir v badmin- tonu. Izola Braslovče Salonit II Intes Pionir II Mežica Mislinja 22 10 9 7 5 55:28 34 6 52:25 32 9 42:36 26 10 44:34 24 12 42:39 20 13 29:45 18 15 28:49 14 4 18 3 19 2 20 19:54 16:59 8:63 8 6 4 Wim prvak in de^ šXvendav' le bilo državno prvenstvo v judu W ^ klubov ■ ^ v rf bili 1°?'° 'e U5 tekmovalcev in tekmovalk ' ' dWnlh uvrs J^ (MS) P°murski tekmovalci in dosegli ne 30kg: 5. y, do 3. Glavač (Le.), 5. Recek (MS , do . b Rančig L 55kg-3. ŽL ' (MS) Šk°’ J 5 AmbrušO^tek. ^MS^d0 W-7.- Kozmcov (L®^naj 55kg: 3- R aj imp"' (oba Le.), 7. Horvat (M- L , Ekipno K vač) MV deklice: 40kg: 1. Mesarič (Le. Jože K 5351 točkam, pred Lendavo, 247 točk. (Renata K II. DOL- Vital Triglav Cimos II ženske 20 20 20 16 20 20 15 14 Prevalje - POM. MLEK. 20 1| Kropa Šoštanj Mežica Ptuj ŠD Tabor Rogoza II II 20 20 20 20 20 0 60: 4 40 32 4 54:20 5 50:19 30 6 47:29 28 8 42:29 24 11 30:43 18 12 30:40 16 5 15 24:49 10 4 16 21:51 8 4 16 14:52 8 3 17 17:53 6 9 8 Športni obrazi --------—--------------- Z Moravskimi Toplicami k novim uspehom Mvvnviju. V Zdravilišču Moravske Toplice so našli dovolj razumevanja za njeno zavidanja vredno športno delovanje ter ji omogočili *še intenzivnejše priprave za novo tekmovalno sezono. Nedavno državno prvenstvo v krosu, kjer je v članski konkurenci zasedla tretje mesto, kaže, da je pozimi dobro delala. Tako naj bi po načrtih, ki sta jih skovala s trenerjem dr. Branetom Škofom, letos prvič tekla pod magično mejo 2:05,00 na 800m (sedaj 2:09,88)), v teku na 1500m pa se želi čimprej približati rezultatu 4:20,00 (doslej 4:34,47). Večkrat pa bo brez dvoma tudi letos oblekla majico z državnim grbom. Srčno si želi, da bi bilo to tudi na evropskem prvenstvu v Helsinkih. Geza Grabar Šestindvajsetletna Marija Števa-nec iz Borejec je tako pomurski kot slovenski športni javnosti dobro poznana, zlasti pa uveljavljena in cenjena v atletskih krogih. Za seboj ima bogato športno kariero, saj se ponaša s številnimi rekordi, državnimi naslovi ter odličnimi rezultati v mednarodnem merilu. Zlasti se je uveljavila v dresu ljubljanske Olimpije in državne reprezentance. Že dve leti pa je tudi ena najuspešnejših članic Tekaške sekcije Radenske, društva pomurskih ljubiteljev tekačev. Marija ima, tako kot vsak mlad človek in vzoren športnik, veliko načrtov. Vseh nam seveda ni hotela zaupati, nekaj pa smo jih vseeno uspeli izvedeti. Najbolj je vesela, da ji je uspelo pridobiti po- stran 22 Mednarodni maraton treh src sport Maraton dobiva evropsko veljavo Organizacijski odbor letošnjega tekaškega Mednarodnega maratona treh src v Radencih, ki ga sestavljajo športni in turistični delavci z obeh bregov reke Mure - Avstrije in Slovenije, vodi pa ga Martin Sreš, se že dalj časa pripravlja na največjo slovensko športno-rekreativno prireditev, ki bo že 14. po vrsti. Mednarodni tekaški maraton treh src v Radencih bo 27. in 28. maja 1994. Živa reka tekačev bo spet povezali avstrijske in slovenske kraje in mesta, predvsem pa prebivalce, ki so se že izkazali kot prijazni gostitelji ter dobri organizatorji in tekači, saj je letošnji Mednarodni maraton treh src prvič prišel v koledar avstrijskih tekaških prireditev, kar bo gotovo vplivalo tudi na večjo udeležbo avstrijskih tekačev. Na tekaškem maratonu, katerega pokrovitelj je Zdra-višče Radenska, bodo tekli: veliki maraton na 42,195 km, ki šteje za državno prvenstvo, mali maraton na 21 km, maraton paraplegikov na 21 km, trimski tek na 10 km, tek pi- sraijmna za nv, mednarodni maraton tre src ! Priimek in ime: □ M rojen: □ Ž j» pošta: TEKEL BOM: / prijavnici izpolnite vse rubrike s »pok Popoln naslov (doma): Klub, društvo:......... Kraj:_________________ Datum: ................. □ 42 KM I MARATON TREH SRC dAtMBt: 21. AVGUST 1904 »ožila* pro«; 50 la 95 km □ 21 KM ca mi. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. < onirjev na 1 km in tek cicibanov na 0,5 km. Poleg tega pa bodo organizirali tudi planinski pohod na 8 km. Pravico nastopa na maratonu imajo vsi, ki so dopolnili 18 let, na malem maratonu pa vsi, ki so dopolnili 14 let. Udeleženci bodo tekli po starostnih kategorijah. Absolutna zmagovalka in zmagovalec prejmeta pokal pokrovitelja, udeleženci velikega maratona pa 5.000 DEM za prvo mesto (moški in ženska), 3.000 DEM za drugo in 1.500 DEM za tretje mesto. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje, vsak udeleženec pa spominsko značko, diplomo, maratonci pa še testno značko in atletsko majico. Startnina se plača za veliki in mali maraton. Za tiste, ki se bodo prijavili za maraton 10 dni pred prireditvijo, znaša startnina 75 ATS v tolarjih, medtem ko znaša Startnina na dan prireditve 100 ATS. Startnina se plača na dan prireditve ob dvigu štartne številke. Tekaški praznik v Radencih bodo popestrili s kulturnimi in zabavnimi prireditvami, pestro gostinsko ponudbo in srečelovom. Feri Maučec Kegljanje - II. liga Proteus 25 točk Hidro 23 točk Norik 23 točk Kočevje 18 točk RADENSKA 18 točk Ljubelj 17 točk Domžale 15 točk Adria 14 točk Gorica 14 točk Konstruktor II 13 točk Medregijska liga - M Eho Hrastnik 26 točk Rudar II 22 točk Elektrarna 22 točk Krilato kolo 18 točk Šoštanj 16 točk Korotan 14 točk Rudnik 12 točk MTT 10 točk NAFTA 4 točk Medregijska liga - Ž Koncel 19 točk Emo III 18 točk Miklavž 17 točk Trebnje 8 točk Impol 8 točk Šoštanj 7 točk NAFTA 7 točk Matija Gabor, kapetan ŠD Radenska Želimo v superito Športna literatura AK Pomurje Murska Sobota Zgodovina TD Sokol MS Športna zveza Murska Sobota je izdala novo športno publikacijo Zgodovina telovadnega društva Sokol Murska Sobota, katere avtor je upokojeni pedagoški delavec Herman Sticl iz Murske Sobote (prva dopoldnjena izdaja). Šticl se je prvič pojavil v javnosti leta 1985 kot soavtor knjige skupaj z Ivom Orešnikom Pomniki NOB v severovzhodni Sloveniji. Leta 1990 je skupaj z Danetom Kataliničem izdal Zgodovinski pregled delovanja taborniške organizacije v občini Murska Sobota. Istega leta je ob praznovanju 70-letnice soboškega telovadnega društva Partizan izšlo njegovo prvo pisno zgodovinsko poročilo o soboškem Sokolu. Leta 1993 pa je pripravil športno knjižico Odbojka v Pomurju - začetek, razvoj in uspehi. Nova športna knjižica pomeni obogatitev športne literature v Pomurju. Spodbudni rezultati Letošnja tekmovalna sezona se je za člane AK Pomurje iz Murske Sobote začela zelo zgodaj s krosi doma in v Avstriji ter šprinti in skoki v dvoranah. Prvi rezultati so zelo spodbudni. Že na pripravah v Budimpešti je Barbara Berden postavila nov državni rekord v skoku v višino za mlajše mladinke s 175 cm. Sicer pa je Barbara Berden osvojila kar tri državne naslove v skoku v višino za mlajše in starejše mladinke ter članice. Sonja Roman je osvojila naslov državne prvakinje v krosu za deklice do 15 let, Mojca Meglič pa je bila tretja. Skupaj sta osvojili ekipni naslov državnih prvakinj. Rihard Madjar je bil tretji v troskoku za starejše mladince z rezultatom 14,08 in osmi v skoku v daljino. Urška Berden je bila v skoku v višino šesta pri članicah in sedma pri starejših mladinkah. Špur je v teku na 60 m zasedel šesto mesto, Šparaš pa je bil pri dečkih do 15 let osmi. Žalikova je pri deklicah do 15 let v skoku v višino zasedla osmo mesto. Na spisku kandidatov za državno reprezentanco pa so Damjan Špur, Barbara Berden, Jože Kolar in Sonja Roman. M. Šeruga Mali nogomet A-liga MS Predanovci 14 9 2 3 18:14 20 Černelavci 14 6 6 2 24:13 18 Nemčavci 14 8 2 4 32:24 18 Prosečka vas 14 7 3 4 31:23 17 Bakovci 14 7 3 4 30:22 17 Gradišče 14 5 4 5 17:21 14 Kanal 14 4 4 6 25:26 12 Panonska 14 5 2 7 22:24 12 Krajna 14 4 3 7 21:23 11 Lipovci 14 4 3 7 29:32 11 lnex 14 4 2 8 21:34 10 Polana 14 2 4 8 22:36 8 B-liga Borejci 14 11 1 2 41:20 23 Mladinee 14 10 2 2 35:17 22 Beltinci 14 8 3 3 30:18 19 Pečarovci 14 8 1 5 42:30 17 Puževci 14 6 4 4 29:27 16 Klub mladih 14 6 2 6 29:25 14 Otovci 14 6 0 8 39:39 12 Kupšinci 14 2 7 5 20:28 11 Domajinci 14 3 4 7 22:33 10 Kerenčičeva 14 2 5 7 19:30 9 Slovan 14 2 4 8 16:29 8 Izvir 14 2 3 9 14:40 7 Na nedavnem odprtem prvenstvu ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je zmagal Matija Gabor iz Bodonec, kar je doslej njegov največji uspeh. S šahom se je začel ukvarjati pred 35 leti na osnovni šoli v Odrancih, se izpopolnjeval na Kmetijski šoli v Rakičanu pod vodstvom mentorice prof. Cahukove ter postal mladinski prvak Prekmurja. Šahovsko pot je nadaljeval pri ŠD Radenska iz Murske Sobote, kjer je štiri leta igral kot mladinec na prvi deski. Kot tridesetletnik je dobil naslov mojstrskega kandidata. Leta 1980 je postal kapetan ŠD Radenska Pomgrad, in to funkcijo opravlja še danes. - Svoj največji uspeh ste dosegli na letošnjem odprtem prvenstvu ŠD Radenska Pomgrad. Kako vam je uspelo? »V zadnjem času sem se nekoliko več ukvarjal s šahovsko igro, kar mi je tudi prineslo ta uspeh, na katerega sem ponosem.« - Kot kapetan ŠD Radenska Pomgrad gotovo spremljate razvoj šahovske igre v Pomurju? »Ugotavljam, da je v zadnjih letih opaziti množičnost in kakovostni premik šahovske igre v Pomurju. To potrjujejo uspehi šahi-stov Radenske Pomgrada v prvi državni šahovski ligi, kjer so zasedli drugo mesto. Drugi so bili tudi na prvenstvu regij Slovenije v Sevnici. Naš član Boris Kovač je na Madžarskem osvojil naslov mojstra Fide in zmagal na odprtem prvenstvu Lendave. Razcvet šahovske igre je opazen tudi v Lendavi, kjer so pred nedavnim ustanovili drugi šahovski klub Rokada, ki je že tudi organiziral mednarodni turnir z udeležbo dobrih šahistov. Množična udeležba je bila tudi na turnirju, ki ga je pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke organiziralo ŠD Radenska Pomgrad v pospešenem šahu v pomurskih in ormoški občini. Na teh turnirjih se je zbralo tudi nad 100 šahistov iz Avstrije, Šah Atletika Najboljši čas Megličeve Na tradicionalnem teku v Mariboru so med 150 tekači uspešno nastopili tudi člani Tekaške sekcije Radenske. Absolutno najboljši čas je v teku na 4 km dosegla Mojca Meglič z Radenskega Vrha. V osrednjem teku na 12 km je bil Geza Grabar četrti, Jožica Šiftar pa peta. Uspešno so nastopili še Jože Čeh, Ivan Župec in Karl Vrbnjak. (GG) C-liga Old boys 14 12 2 0 68:18 26 Noršinci 14 7 5 2 45:23 19 Park (-1) 14 7 2 5 41:26 15 Sotina 14 7 1 6 25:25 15 Satahovci 14 6 3 5 30:43 15 Sebeborci 14 5 4 5 38:19 14 Šalamenci 14 6 1 7 38:41 13 Moščanci 14 4 5 5 24:29 13 Radovci 13 5 2 6 27:32 12 Dobel 14 4 3 7 22:26 11 Ledava 13 4 1 8 31:33 9 NK - 13 14 1 1 12 9:83 3 Prvi Kovač Na aprilskem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske So- Zmagal Vučko Feri Maučec ------16 - 110-letnica konjeniškega športa v Ljutomeru V letu 1984 je Konjeniški klub Ljutomer praznoval 110-letnico prvih konjskih dirk. V okviru praznovanja, ki je potekalo ob ljutomerskem občinskem prazniku, so na hipodromu v Ljutomeru pripravili razstavo 48 kasačev, med katerimi so bili najbolje ocenjeni: enoletna žrebica Duena MS (Marko Slavič, Ključarovci), dveletna žrebica Fortina (Anton Slavič, Šalinci), triletna in večletne žrebice Fegrina (Ludvik Slavič, Grabe), kobila brez žrebet Roma (Franc Galunder, Veržej), kobila z žrebeti Dimitrija MS (Marko Slavič, Ključarovci). Na slavnostni seji kluba sta o razvojni poti in uspehih ljutomerskega kasaškega športa govorila predsednik Konjeniške zveze Slovenije generalpolkovnik Miha Petrič in predsednik Konjeniškega kluba Ljutomer Janez Kuhar. Ob tej priložnosti je Konjeniški klub Ljutomer prejel priznanji Konjeniške zveze Slovenije in Skupščine občine Ljutomer. Konjeniška zveza Slovenije pa je 12 zaslužnim posameznikom podelila plakete. Te so prejeli: Alojz Slavič iz Križevec, Mirko Hanžekovič starejši iz Veržeja, Franček Novak iz Banovec, Feliks Jureš iz Bunčan, Janko Slavič iz Grab, Jožko Slavič iz Stare Nove vasi, Jožko Jureš iz Babinec, Vlado Žnidarič iz Stare Nove vasi, Alojz Slavič iz Bunčan, Ludvik Slavič starejši iz Grab in Janko Tratnik iz Ljutomera. Konjeniški klub Ljutomer pa je podelil 7 častnih plaket. Dobili so jih: Janko Gregor, Franc Žitek, Mirko Rajh, Franc Novak, Mirko Hanžekovič starejši, Ludvik Slavič starejši in Franc Galun-der. Ljutomerčanom Konjeniški klub Ljutomer je v času delovanja dosegel pomembne uspehe tako pri reji kot na tekmovalnem področju. To še zlasti velja za zadnjih deset let, ko se je povečalo število kasačev, ki so dosegli odlične kilometrske čase. Pred desetimi leti namreč v Jugoslaviji ni bilo kasača, ki bi tekel pod 1,20, medtem ko jih je bilo ob jubilejnem letu že 6, ki so prestopili to mejo. Od doslej 56 jugoslovanskih kasašlkih derbijev so jih ljutomerski kasači osvojili 16. Te najvišje kasaške lovorike so osvojili: Nadina, Posilna, Peter Pilot, Pika, Perun, Nelson Viktor, Danida, Felza, Finejša, Distinta, Dingo, Dinson, Labi-zona, Mindina, Dimitrija MS in Fegrina. Ljutomerski kasači so tudi osvojili štiri državne naslove med triletniki: Lavinica, Labino, Dimitrija MS in Fegrina ter pet državnih naslovov med dveletniki, čeprav se niso udeležili vseh tekmovanj. Ob praznovanju 110-letnice kluba so tudi izdali klubsko glasilo Dirkač. Branko Puhar iz Veržeja. Svoj največji uspeh je dosegel s kobilo Rebeko, saj je ob praznovanju 110-letnice Konjeniškega kluba Ljutomer zmagal na jugoslovanskem kasaškem derbiju v Beogradu in pripravil prvovrstno presenečenje. Leto kasneje je na dirkah v Gornji Radgoni postavil nov absolutni jugoslovanski rekord s kilometrskim časom 1,17.8. Z Rebeko je zmagal tudi na šampionatu Jugoslavije in na spomisnki dirki Tita na Brdu (na posnetku). Uveljavil pa se je tudi na dirkah v Avstriji. Rebeka (Branko Puhar) zmagovalka derbija V jubilejnam letu so ljutomerski kasači dosegli zavidljive rezultate. Na 57, jugoslovanskem kasaškem derbiju v Beogradu je pripravil prijetno pre- Hrvaške in Slove®!®' . ^ ’-teh uspelih turnirjev j Štefan Režonja.« ^j - Kako pa v d1^“ . naraščaj? . ugot®*^ Lašola kijoorgaflg. y vodi pa JO Bons aje, udeležujejo mladij ^1« 4 ske in soboške o ^ideHU, dodam, da so kar . fant izpolnili norm pote®1 1 mladinsko prvens^ E lahko zadovoljni-« -Kakšni P“ *°na . denska Pomgrad- „v klubu smo uvrstitev v slove n si®0 * Sk0 y okrepili naše v ’ voStn? bili nekatere !“*Fide% Vrnil se je m°Js.te^ejiA gan s Kapce, kij prisWPLjí-Maribor h klub® f ster Fide Miran Z^K ki je doslej igra' pa jI Maribora. >z Le" «¡sto^ odličen mladinec ,d Gruškovnjak.« bote, je 50^^12,5 Zmagal je Kovač ^y Danilom Kos°^> som po 9,5, Wn Ant0®?^«#1'1 som po 9,5. r ’ Anton y Robijem 7 točk. Šahovsko društvo Lendava je organiziralo hitropojezm ¡3X01® Vučko s 6 točkami pred Strbadom in Žilavcem po 4 m (F. Bobovec) KONJSKE*^ LET Janez Kuhar iz Ljutomera. Bil je dolgoletni predsednik Konjeniškega kluba Ljutomer (1982-1992). V času njegovega predsednikovanja je delo v klubu zelo napredovalo. Sedaj pa je predsednik novoustanovljene Kasaške zveze Slovenije. senečenje Branko Puhar z Rebeko, ki je zasedel prvo mesto s kilometrskim časom 1,24,9. Uspešen je bil tudi Lero II z Mirkom Hanžekovim iz Veržeja, ki je s kilometrskim časom 1,28,2 zasedel tretje me- nem derbiju se je tudi na M Lero II PaJe 0 goslovanskem K ■ biju zasede . preostalih 1J ‘ jti D®y čev velja omenstaf6jši ^ (Marko:si^latS rovct), ki Je .. za z državnim g J E Slovenije pa L^jČ, ^¡u grina (Alo« v « je bila nndu Tita na B^: X uvrstitev je m goslovanske -e t tonu Uspe^^C^a Slovenije «r 7 o^ Siri, še Arnoja M j ]6 Ključarovci)^oStVu državnem P^so1^ kov.Vletf ^ag^P® ji kasači 34-kra pranK° tat Rebeke v Veržej) na na#’ 1,19,8 Par£ii aVS^4 X zelo pnbl>žal' pr^ čem, ki s0 gica^aijt ' leti močno ^!j. 21. aprila 1994 stran 23 iz naših krajev ^°ze Konrad iz Stogovec je vrgel trnek Ribica se je ujela !tnek, ne da bi I' bil na m Sogovci’ Nekoč pred katerim"1 Vodotoku jez, v»da, k, " Se Je nabi«la finsko koVT"1 p°ganJala ,e‘° posest 1>rešetke«, tek kar °dvečna v°da od-nT’ ua je v tem V,s°ka glad' nenehno enako ?kapaj , m mrzla wa ašč za kali-v p )e kupil ’kaS mla’ vrih^010^ Sí080'11'01 , r,bniku Kohko rib ie ne manir ’koimarib-zS'k Á s^vedít pr'iateljev. e varn tUd' °8radib okoli riNrrSt Je znotraj ¡^ču^ še tlbn,ka jeV^nm ^.^g3) n manjši. Vanj doteka voda, ki se izteka iz prvega ribnika. Tudi ta manjši ribnik ima iztok za odvečno vodo. Voda je tako dobro izrabljena. Vsaj tako sem menil, ko sem Jožeta pohvalil za domiselnost. Ob tem je dejal, da bi rad vodo še racionalneje izrabljal. V mislih je imel vodno turbino ali kaj drugega, ki bi posredno (s pomočjo vodnega vira) poganjalo električni generator, vprašanje je le, kje dobiti denar za naložbo. Za vsak primer pa je na dno prvega ribnika le zakopal cev, po kateri bi pritekala voda. Pravilno je storil, saj če bo skušal zamisel o mini elektrarni ures- Vrgel je trnek, ne da bi dal nanj vabo, in kalifornijska (mesojeda) postrv se je brž ujela. Ta je imela srečo, saj ni končala v ponvi. - Fotografija: Š. S. ničiti, ne bo treba odkopavati jezu. Konradova domačija stoji ob pobočju zunaj vasi. Skoraj do nje pelje ozka asfaltirana cesta. Miren kotiček, v katerega bi se podal marsikdo, če bi se spet vrtelo mlinsko kolo, delovala elektrarnica ali pa bi lahko obiskovalec »uradno« namakal trnek. V mislih imam tako imenovan »kmečki turizem«. Tudi o tem je Jože že veliko razmišljal, a kaj, ko to zaenkrat iz objektivnih vzrokov ni mogoče: ne on ne soproga nista ravno zdrava, hčerka še hodi v šolo, ni denarja ... Jože Konrad tako vsaj še za nekaj časa ostaja sam svoj gospodar ribnikov, tekoče vode, neokrnjene narave ... To pa je dobro tudi za zdravje. S. SOBOČAN ■ GORNJA BISTRICA - Tudi letos bo kud Ferda Godine pripravil kulturne dneve, na katerih se bodo predstavili domači folkloristi, mešani pevski zbor in drugi, v goste pa bodo povabili folklorno skupino iz Beltinec, tamburaše upokojenskega društva iz Ljutomera in Marko bando iz Beltinec. (J. Ž.) TEŠANOVCI - Večina občanov krajevne skupnosti Tešanovci seje na nedavnem zboru odločila za »veliko« občino Murska Sobota, kajti - tako so zatrjevali - le tako bo mogoče uresničiti načrte, ki so skupnega pomena. Izvolili so tudi 6-člansko komisijo, ki bo obiskala zagovornike majhnih občin v Martjancih, Bogojini in Moravskih Toplicah. (G. G.) PETIŠOVCI - Lovska družina šteje 70 članov. Na letni konferenci so pretresli lansko delo in sprejeli načrt za letos. Izrekli so tudi nekaj kriti-čih čez gozdarje, ki da »do golega« sekajo gozdove in s tem ogrožajo bivalno okolje divjadi. Gre predvsem za drevje v Murske gozdu. (J. Ž.) ■ RADENCI - V Radenski si že nekaj časa prizadevajo, da bi dvignili kakovsot zbiranja informacij ter vodenje podatkov v turizmu s pomočjo računalniško podprtega informacijskega sistema. V ta namen so se odločili za naložbo, vredno 1,3 milijona nemških mark. Čez določen čas bo tako na vseh prodajnih in upravljal-skih mestih v turističnih objektih Radenske na območju Pomurja ustrezna strojna in programska oprema. (G. G.) Prodanih 492 stanovanj Informacija o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občine Murska Sobota in uporabi teh sredstev kaže, da so postali lastniki 741 stanovanj. V glavnem gre za družbena stanovanja in stanovanjske hiše, pridobljene s solidarnostnimi in vzajem-nostnimi sredstvi. Tako je bilo imetnikom stanovanjske pravice, upoštevajoč ugodnosti stanovanjskega zakona, prodanih 492 stanovanj, od tega 234 stanovanj z enkratnim plačilom Agromelioracije na 4,2 ha Osnutek odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka v delil katarstrskih občin Jurij, Martinje, Vaneča, Gerlinci, Bodonci ir Kuštanovci predvideva obsežna dela na skupno 4,2 hektatja površin. Do teh del bo prišlo na pobudo kmetov oziroma lastnikov zemljišč, zato je kmetijska pospeševalna služba predlagala uvedbe omenjenega postopka. Na teh zemljiščih naj bi kmalu začel intenzivno sadjarsko in vinogradniško pridelavo. Hkrati je dam tudi pobuda, da bi agromelioracijske postopke opravili še v delil katarstskih občin Križevci in Moravske Toplice. M. Ogrožanje zemeljskih plazov V murskosoboški občini ugotavljajo, daje zaradi zemeljskih plazov, ki se pojavljajo zlasti na Goričkem, nujna previdnost, saj je zaradi njih ogrožena varnost ljudi. Najbolj izraziti primeri zemeljskih plazov so v Bodoncih, Vadarcih, Serdici, romskem naselju Sotina, Ropoči, v Ku-štanovcih, kjer gre za brežino, in tudi v Moravskih Toplicah. Zaradi velikosti teh plazov je posebna štiričlanska občinska komisija predlagala čimprejšnjo sanacijo. Ta dela naj bi stala več kot 3,5 milijona tolarjev, za gradnjo stanovanjskih hiš, ki so na najbolj ogroženih območjih, pa bi potrebovali Še 12 milijonov tolarjev. M. JERSE v 60 dneh od sklenitve kupoprodajne pogodbe in 258 stanovanj z obročnim odplačevanjem. Na ta način so v minulem letu znašali prihodki več kot 98,4 milijona tolarjev, odhodki pa dobrih 74 milijonov SIT. Z njimi so zgradili eno dodatno stanovanje v bloku v Lendavski ulici v Murski Soboti, opravili nadzidavo v Slomškovi ulici, odplačali davek od kupnin in drugo. Z zbranim denarjem naj bi letos nadzidali blok v Vrtni 4—6 v Murski Soboti. M. JERŠE ^Mi V ^Pisniki poročajo !>i°v sniki ^^ hono' 'A i 1 SVoKm in bdel' nad «•<>■ ? Spon/ ^Pe Soh na lz et’ PO-znam» .Ce in Srbeli Prano 's Letos naj prejel; ?ferenci £ 2 Na nedavni ^acii6 dve žensk’ sv°ie vrste V r)a 2daj Štei»koitako da or-^od^nVj» 88 borcev. ¡^tati^^o. Irt Utpešn° turi-pi bodo Pekovega Xiü & S ^ltlra|i * «»PÄr,x in osvetlili vaško kapelico. Kmalu pa naj bi izginila tema tudi z ulic, saj bodo postavili 68 luči. Nekaj denarja zanje so že zbrali s krajevnim samoprispevkom, za drugo pa bodo najeli posojilo. * Radgonski honorarni dopisnik Ludvik Kramberger piše o Sadiku Hasanbegoviču, direktorju Sken-derije v Sarajevu, ki je pred kratkim (po 16-mesečni ločitvi) obiskal , svojo družino, ki je našla zatočišče pri Sinkovih v Radgoni in se tako izognila tragediji v obleganem Sarajevu. Obiskovalec je pripovedoval o grozotah, človeških stiskah, življenju ... Izazil pa je tudi upanje, da bo družina spet skupaj v njim tako dragem mestu najkasneje spomladi, ko bo Alem končal 4. razred osnovne šole. Dotlej naj bi se razmere vsaj nekoliko uredile. Morda tudi osebni dohodki. Sedanja plača je v protivrednosti dveh mark. Drugače je pri nas, kjer nenehno gradimo. Pri Sv. Trojici so sklenili urediti prvi pločnik, ki bo med zdravstveno ambulanto in trgovino kmetijske zadruge. Dolg bo 470 metrov, stal pa 8,2 milijona tolarjev. Primaknila jih bosta krajevna skupnost in lenarška občina. Na cesti Hrastje-Mota-Biserjane je še nekaj makadamskih odsekov, na primer med Stanetinci in Rožič-kim Vrhom ter Dragotinci in Okoslavci. Vse kaže, da bodo te odseke, dolge 2.500 metrov, končno asfaltirali, za to pa bo treba odšteti 25 milijonov tolarjev. Še »sreča«, da gre za demografsko ogrožena območja, zato bo nekaj denarja priteklo iz državne blagajne, izkazal pa naj bi se tudi občinski proračun. Dopisnik je že poročal, da so Radgončani asfaltirali cesto Negova- Ihova, ne pa tudi 400 metrov, ki so na območju lenarške občine. Ker je cesta hudo zdelana, so zdaj nanjo navozili 150 kubičnih metrov poljčanskega drobljenca, kar je sicer boljše kot nič, toda asfalt, o katerem pa še ni slišati, je trajnejša rešitev. In kdaj ga bodo položili? V Benediktu pa je Marija Ketiš zaznamovala 25-letnico oljarne, v kateri predeluje razne vrste semen. Spodbudno je, da oljarka gre na roko svojim strankam in tako lahko pridelovalci sami predelajo semena v dišeča jedilna olja. Žal pa so se nekoliko spremenili oljarji sami. Včasih je »na oljovo« šla vsa družina. V oljarno so se pripeljali z lojtrnikom. S seboj so vzeli veliko pijače in tudi prigrizek. Oh, kako je teknil svež kruh, namočen v svežem bučnem olju! So se vam pocedile sline? Pa še posebna novica iz Gornje Radgone! Semaforji, ob katere so se mnogi spotikali, češ da ne morejo in ne morejo zagoreti, so končno začeli urejati promet. To naj bi bil zgodovinski dogodek, saj so to drugi delujoči semaforji v Pomurju. Breda Slavinec, naša nova honorarna dopisnica, pripravlja knjižico pesmi, najde pa tudi čas za pisanje krajevnih novic. Iz njega pisma smo zvedeli, da lenarško kulturno društvo ni zamrlo, saj sta ves čas delovala lutkovna sekcija in vo- Vili Šinko in njegova žena Maija že od 1991. leta gradita pri Negovi tole stavbo za kmečki turizem. Upata, da bosta objekt kmalu odprla in da gostov ne bo manjkalo. Ponudila bosta seveda dobrote domače kmetije, tudi lastno vino. - Fotografija: L. Kr. kalni kvintet Završki fantje. Zdaj so dejavnost društva nekoliko razširili: ustanovili so plesno skupino Panda, katere člani se navdušujejo zlasti nad latinskoameriškimi plesi, in alternativno glasbeno skupino Security. Vse kaže, da so kulturniki zagrizli v delo z vso resnostjo, zato se je že zvrstilo nekaj prireditev. Ne manjka pa tudi gostovanj. Lenarški župnik Martin Bezgov-šek je povedal, da se mu je bilo težko odločiti za obnovo orgel, kajti dobro se zaveda, v kako težkih gmotnih razmerah žive verniki in drugi dobrotniki, ki naj bi dali denar, toda odločitev je vendarle dokončna, saj so orgle dotrajale. To pa je tudi vzrok, da so od 13 registrov lahko uporabljali le 2. Zdaj si prizadevajo, da bi imele obnovljene orgle 20 registrov, s čimer bi povečali glasnost instrumenta in tako bi ga lahko uporabljali ne le za obogatitev bogoslužja, ampak tudi za koncerte. Pri Lenartu bi želeli or-ganizrati koncerte za širši krog ljubiteljev glasbene kulture, na katerih naj bi sodelovali svetovno znani mojstri. Predračun za obnovo znaša 200.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. V znesek pa niso všteti stroški restavriranja orgelske omare. Pogodbo za obnovo bodo podpisali, ko bodo zagotovili vsaj 40 odstotkov potrebnega denarja. Prispevke dobrotnikov zbirajo na župnišču, lahko pa jih nakažete tudi na žiroračun župnijskega urada: 51800-620-00016 / 827105-102-13872/63 in pripišete namen nakazila: za orgle. O kulturi pa je tudi novica z likovne razstave v zasebni galeriji Konrada Krajnca v Lenartu. Do 28. aprila je na ogled 33 del. Lenarški izvršni svet je prijavil Zavodu za zaposlovanje Ljubljana 9 programov javnih del, v katere naj bi vključili 57 brezposelnih. Programi se na- Sadik Hasanbegovič, Sarajevčan, ki se je te dni (po 16 mesecih) srečal s svojo družino, ki je našla zatočišče v Gornji Radgoni. našajo na obnovo cest, čiščenje strug in obrežij ter druga vzdrževalna dela na vodotokih, vzgojo otrok, ki ne hodijo v vrtce, urejanje arhivskega in dokumentarnega gradiva, pomoč socialno ogroženiom družinam in nego starejših občanov na domu. * Lendavska občina je dobro »pokrita« tudi zato, ker se je začel oglašati Franc Bobovec. Sporoča, da so v Dobrovniku ustanovili turistično društvo. Posebno skrb bodo namenili osveščanju ljudi ter ohranitvi in negovanju kulturne dediščine, raznih tradicij in običajev. Sicer pa je območje privlačno, ker je v bližini Bukovniško jezero, ki je pravi raj za obiskovalce in ponuja možnosti razvoja lovskega, izletniškega, ribolovnega in kmečkega turizma. Pravilno pa ugotavlja, da zanesenjaštvo ne bo dovolj, ampak bo treba za vse to zagotoviti denar. Dobrovniški kulturni dom pa je poimenoval v »malega Cankarja«. Primerjal ga je s Cankarjevim domom v Ljubljani. »Objekt je nastal v času političnih gradenj in ni sporen, saj gre za kulturni hram, a je dolgo buril duhove zaradi velikosti in nefunkcionalnosti. Do-brovničani pravijo, da jim ga nihče ne more vzeti. Ob madžarskem kulturnem prazniku je bil nabito poln ...« * Občasno (lahko bi se pogosteje!) se iz Ljutomera oglaša Niko Šoštarič. Tokrat poroča o 15-letnici folklore na Raz-križju. Jubilej so zaznamovali na osnovni šoli na Šafarskem z občinsko revijo otroških in odraslih pevskih zborov. Program so popestrili: folklorne skupine z osnovnih šol Križevci pri Ljutomeru, Veržej in Raz-križje ter dve odrasli skupini z Razkrižja in tamburaška skupina ljutomerskega društva upokojencev. Posamezniki so prejeli Maroltove značke za pet-, deset- in petnajstletno delovanje na področju folklore, Nevenka Budna z Razkrižja, ki je že od vsega začetka vodja razkriške skupine, pa je dobila Maroltov zlati znak. Odličja je podelila predsednica strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri ZKO Slovenije Nežka Lubej. Iz občine Ljutomer pa sta tudi dve naslednji novici, ki ju je poslal Franci Klemenčič. Prva je kmetijska: zasebniki in družbeni sektor kmetijstva bodo tokrat posejali koruzo na površini okrog 3.500 hektarjev. To bo precej več kot leto prej, vzrok pa naj bi bilo regresiranje semena. Za te spodbude bo porabljenih 9,8 milijona tolarjev. Kurilne sezone je sicer konec, ni pa se polegel »alarm«, ki so ga sprožili ljutomerski Zeleni. Prodrli so s predlogom osnutka odloka, ki je zdaj v javni razpravi, po katerem v Ljutomeru ne bi smeli uporabljati zagorskega in češkega premoga, lignita iz Koreje in delno tudi iz Velenja, prav tako pa ne rjavega premoga iz Trbovelj. Ta kuriva naj bi imela preveč škodljivih snovi, v prleški metropoli pa hočejo dihati sveži zrak. Priredil: Š. S. stran 24 vestnik, 21-gEÊgj pisma, mnenja, stališča Ljutomerska borčevska borba (še enkrat)! V vodstvu Združenja borcev in udeležencev NOB občine Ljutomer smo se že lansko leto odločili, da ne bomo več polemizirali s člankarji tipa TARČA FRANC, ker se ne mislimo spuščati na nizki in obre-kovalni nivo, kot ga ima navedeni pisec, ko s številnimi članki deli »lekcije« na vse strani in želi na sebi koristen način »preurediti« vso našo polpreteklo zgodovino brez kakršnih koli stvarnih argumentov ter z nekimi načelnimi trditvami in lažmi o narodno osvobodilnem boju na ljutomerskem območju grdo žali bivše borce in aktiviste kakor tudi spomin na žrtve tega boja. V članku iz naslova tega odgovora (Vestnik z dne 24. marca 1994) poskuša javnosti postreči s takimi insinuacijami in nesmisli, kot je trditev, da je in kaj je napisal predsednik Združenja borcev občine Ljutomer Franjo Štebih v članku »hočemo čiste račune in ne laži«, smo primorani bralcem Vestnika postreči s pravo resnico zadeve. Kako je avtor članka prišel do ugotovitve, kaj je napisal ali povedal predsednik F. Štebih, je nam popolna uganka in kaže na to, da spada pisec članka prej v obravnavo medicinske ali celo psihiatrične stroke, kot pa v polemiziranje z borčevsko organizacijo in njenim predsednikom. V Vestniku z dne 24. februarja 1994, pa tudi ne prej in ne pozneje Franjo Štebih ni objavil nobenega članka o avtorjevem pisanju v Zgodovinskih listih Zgodovinskega društva Ljutomer o temi »Prlekija, kdaj tvoja resnična zgodovina iz NOB«. V navedeni številki časopisa je objavljena informacija novinarja Vestnika g. Milana Jeršeta o poteku seje občinskega odbora ZZBU NOB v Ljutomeru, na kateri je bil navzoč in na kateri je odbor kot kolektivno vodstvo občinske borčevske organizacije obsodilo pisanje F. Tarča v navedenih listih, kjer na nesramen način in brez vsakršnih argumentov prikazuje NOB in njene udeležence na ljutomerskem območju v času nemške okupacije. Ne moremo dojeti, iz kakšnih razlogov hoče avtor članka na popolnoma izmišljeni podlagi v javnosti diskreditirati predsednika ZB F. Štebiha. Bolj se nagibamo k ugotovitvi, da je pisec članka nekdo drugi, ki je morda slabo razumel naročilo F. Tarča, o čem naj piše v članku, saj je vsebina brez repa in glave. Sprašujemo se, iz kakšnih nagibov si ravno F. Tarča prizadeva za neko, po njegovem »resnično« zgodovino NOB na tem območju, ko pa je .njegovo ravnanje in obnašanje v času okupacije po njegovi »zaslugi« ne samo dvomljivo in lažno prikazano, temveč vzbuja upravičen dvom o njegovih poštenih namenih tudi glede prikaza dogodkov iz polpretekle zgodovine. V to nas prepričujejo številni procesi pred sodišči, pred katerimi je pisec poskušal reševati konflikte v svojem Življenjskem in delovnem okolju. Komisija za informiranje pri obč. odboru Združenja borcev v Ljutomeru ugotavlja, da F. Štebih ni v uredniškem odboru publikacije, ki jo po potrebi izdaja Zgodovinsko društvo Ljutomer in da je na članek avtorja F. Tarča kot član upravnega odbora ZD reagiral šele po objavi. S člankom iz Zgodovinskih listov je bil na seji seznanjen občinski odbor ZB Ljutomer, ki je vodstvu ZD Ljutomer poslal kot odgovor dopis naslednje vsebine: »v zgodovinskih listih (letnik 2, 1993, št. 2) je objavljen prispevek »Prlekija - kdaj tvoja resnična zgodovina iz NOB«, katerega avtor bi naj bil Franc Tarča. Želimo opozoriti, da je bil v časopisu »Nova doba« iz Celja dne 7/7-1993 objavljen popolnoma enak članek, na katerega smo v imenu naše organizacije ZB Ljutomer tudi odgovorili (fotokopijo članka in našega odgovora prilagamo). Prispevek ima v glavnem zelo prozoren namen; napad na organizatorja NOB v teh krajih Staneta Črviča zaradi osebnega spora glede priznanja dvojnega štetja udeležbe Franca Tarča v NOB s strani napadenega Črviča. O tem vprašanju je bilo med strankama že več sodnih sporov, ki še menda trajajo. V naši organizaciji ugotavljamo, da prispevki, ki vsebujejo osebne spore in obračunavanja, ki so prej podobna obrekovanju kot pa kaki zgodovinski razpravi, ne spadajo v takšno edicijo, kot so zgodovinski listi. Naš odgovor na enak članek je bil objavljen v »Novi dobi«, v nadaljevanju pa s piscem ne mislimo polemizirati, ker se naša stališča, navedena v citiranem odgovoru, v ničemer niso spremenila«. Na koncu ponovno povdarjamo, da je ta odgovor definitiven, ker ima naša organizacija mnogo pomembnejših vprašanj, ki jih programsko uresničuje, kot pa voditi »Don Kihotsko borbo z mlini na veter«. Komisija za informiranje OO ZZBU NOB Ljutomer Kmetijska zadruga Panonka ali Babilon in Babilonci Kot ste lahko tudi sami opazili, spoštovani bralci, je pred kakšnim mesecem kmetijska zadruga Panonka izobesila velike rumeno-rjave plakate, s katerimi je vabila k nakupu že vzrejenih 6-tedenskih puranov za nadaljnjo rejo. Na plakatih, ki so viseli v blagovni hiši, na sedežih posameznih zadrug in tudi v skladiščih je pisalo, da je mogoče purane naročiti po telefonu na sedežu zveze zadrug ali v posameznih skladiščih omenjene zadruge. Ker smo purane že imeli, se mi je stvar zdela zanimiva. Zanimiva toliko bolj, ker je šlo za starejše purane, s katerimi ni takšnih težav kot pri enodnevnih purančkih. Tako sem se odločil, da se oglasim v meni najbližji zadrugi, to je v Splošni kmetijski zadrugi Panonka Petrovci. Tam mi je delavec, pooblaščen za zbiranje naročil, izpolnil v ta namen natisnjen obrazec. Ta obrazec sem moral lastnoročno podpisati in se s tem obvezati, da bom naročeno blago prevzel v dogovorjenem roku. Stvar je bila videti »strogo resna«, saj ni šlo zgolj za naročilo, ki bi bilo zabeleženo na koščku papirja in potem iz tega na koncu ne bi bilo nič. Do tu vse lepo in prav. Dne 30.3.1994 me je obiskal delavec, pri katerem sem purane naročil, in me obvestil, da se moram popoldne ob 17. uri istega dne oglasiti pred prostori stare Panonke (na sejmišču) zaradi prevzema. Da bi bila »bolj sigurno«, sem bil tam že ob 16.30. Nekaj ljudi je že bilo tam. Čakali smo že skoraj do 17.00, potem pa so nas obvestili, da dobavitelj zamuja in da bo prevzem puranov na dvorišču skladišča zadruge Murska Sobota nekaj deset metrov vstran. Zadeva se mi je zdela čudna, kajti prvo, kar sem opazil, je bilo, da ni bilo tam predstavnika zadruge iz Petrovec, nihče pa mi tudi ni dal nobenega papirja, na osnovi katerega bi lahko purane prevzel. Tam je sicer bil predsednik petrovske zadruge, ven- dar ne v zvezi s purani in o tej stvari ni vedel ničesar konkretnega. Potem ko sem vstopil v pisarno skladišča, sem opazil, da neka oseba, verjetno skladiščnik, sešteva naročila in zapisuje imena na poseben papir, na katerem ni bilo mojega imena. Medtem pa so purani že prispeli, in ko sem to osebo, naj bi mu bilo ime Rudi, vprašal, kako in kaj, mi je zelo osorno zabrusil, da ima on naročila za zadrugo Murska Sobota in da ga drugo čisto nič ne briga. Ko sva se skušala s predsednikom Petrovske zadruge ponovno pogovoriti s »prevzvišenim gospodom«, nama je le-ta ponovno zabrisal, da bo prevzel samo tiste purane, ki so pri njem naročeni, vse drugo pa ga ne zanima. Ker nisem mogel na noben način dobiti naročenih puranov, sem se ves ogorčen in razočaran odpeljal domov. Naslednji dan zjutraj sem se oglasil v petrovski zadrugi in skušal zadevo razjasniti. Začeli so se telefonski klici na vse strani, iskalo se je tega in onega, spraševalo, zakaj to in ono, zakaj oni ni bil tam, zakaj ta ni prevzel puranov, kako in kaj, kaj je s purani ... Ker nisem dobil nobenega konkretnega odgovora, kdo je vso stvar zakuhal, sem odšel domov, da ne bi ponovno zaman izgubljal časa. Odšel sem domov, vendar bogatejši za spoznanje, da takim ljudem ni mogoče zaupati in z njimi sodelovati, kajti če se zaposleni v Panonki ne morejo sporazumeti med sabo in se obnašajo kot Babilonci, kako bi se potem šele jaz lahko z njimi. Pa pravijo, da zaupanje kmetov v zadrugo Panonka raste. Dragi kmetje, dragi bralci, mar res? Andrej Luthar Križevci 154 v Prekmurju Spominska svečanost ob 50-letnici streljanja talcev v Cezanjevcih in počastitev Tl. aprila - dneva upora proti okupatoiju 25. aprila mineva 50 let najbolj tragičnega in krvavega dogodka za Prlekijo, saj je nemški fašistični okupator po »zaslugi« domačih izdajalcev na ta dan pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih ustrelil 25 talcev, večinoma domačinov, kot povračilo za padle nemške gestapovske in žandarmerijske funkcionarje v boju, ki se je pri tem mlinu odvijal 6. aprila 1944. To je bilo prvo množično streljanje talcev v Prlekiji, saj so do aprila 1944 aretirane ali ujete udeležence narodnoosvobodilnega boja zapirali in streljali v Mariboru ali Celju. Nemški gestapovci so 5. aprila 1944 odkrili partizanski bunker pri Jesenikovih na Stari cesti in zajeli štiri partizane, Janko SLAVINEC mlajši pa je padel. Drugi dan je prišla na vrsto za likvidacijo postojanka pri Ivanu RIBIČU v Cezanjevcih. Tega dne sta se pri Ribičevem mlinu ustavila borca Danijel HOJS-Ljubo in Franc BELŠAK-Maks. Popoldne je okrog šestdeset nemških gestapovcev in orožnikov obkolilo mlin. Aretirali so gospodarja Ribiča in njegovo ženo, partizana pa sta zlezla na podstrešje in skozi skrivni izhod na skedenj. Sklenila sta, da se bosta borila do zadnjega naboja in da se ne bosta predala živa. Gospodarja Ribiča so nemci prisilili, da je šel pred njimi po lestvi na senik, za njim pa šef ptujskega gestapa. Na poziv za predajo sta borca odgovorila z orožjem in tako je Ljubo smrtno ranil šefa ptujskega gestapa, Maks pa je ranil šefa orožniške postaje Ljutomer. Skočil je iz senika z namenom, da se skupaj z gospodarjem Ribičem prebijejo iz obroča. Pri tem ga je - smrtno zadela krogla nemškega šturmfuhrerja. Ljubo je maščeval svojega tovariša in šturmfuhrer je smrtno zadet padel. V boj je posegel tudi gospodar Ribič in Nemci so, čeravno številčno dvajsetkrat nadmočni, pričeli z raketami klicati pomoč. V nadaljnji borbi je od Ljubotove krogle padel smrtno zadet še SS ober-šturmfuhrer, nato pa sta z gospodarjem pobrala orožje padlih, prebredla reko Ščavnico in se umaknila v gozd. To je bil prvi večji spopad med partizani in Nemci v tem predelu Prlekije. Istega dne je padel v boju z nemškim okupatorjem tudi Ribičev sin Janko, star komaj 16 let, ki je postal simbol prleške mladine v boju za svobodo. Osnovna šola Cezanjevci upravičeno nosi njegovo ime. Nemški okupatorji so zaradi izgub, ki so jih utrpeli V boju pri Ribičevem mlinu, kruto maščevali. V neposredni bližini mlina so 25. aprila 1944 ustrelili 25 talcev - za vsakega padlega nacista 5 rodoljubov, vas Cezanjevci pa razglasili za banditendorf. Istočasno je okupator izselil družinske člane ustreljenih talcev oz. jih zaprl v svoja koncentracijska taborišča. Boj pri Ribičevem mlinu in poznejše streljanje talcev; vse to je močno odmevalo v Prlekiji in v širšem okupiranem prostoru v Sloveniji. Leta 1956 je občinski odbor zveze borcev Ljutomer skupaj s krajevnim odborom Cezanjevci na grobišču postavil spomenik in uredil manjši spominski park. Pri tem spomeniku bo 23. aprila 1994 ob 10. uri spominska svečanost, na kateri bo govoril udeleženec tega boja dr. Danijel HOJS-Ljubo, nastopile pa bodo šolske in odrasle kulturne skupine. Na svečanost so povabili tudi svojce žrtev, združili pa jo bodo s praznovanjem 27. aprila - dneva odpora proti okupatorju, ki ga je parlament samostojne Slovenije proglasil za državni praznik. S svečanostjo želijo udeleženci NOB in drugi občani ohraniti dostojen spomin na dogodke v NOB in na Žrtve tega boja, ki so s svojo krvjo polagali temelje tudi današnje svobodne in samostojne Slovenije. Po svečanosti bo tradicionalno letno srečanje borcev NOB in aktivistov O F občine Ljutomer skupaj s svojci ustreljenih talcev. Veterani bodo na srečanju obujali spomine na tiste usodne čase, ko je slovenskemu narodu grozilo popolno uničenje po nemškem in drugih okupatorjih. Samo oborožen odpor je preprečil grozeči genocid. Omalovaževanje tega odpora po posameznikih in skupinah v sedanjem trenutku je lahko samo groba žalitev generacije, ki se je borila za svoj obstoj in za bodočnost mlajših generacij in v tem boju pretrpela številne žrtve. FRANJO ŠTEBIH Ukrepi za čebelaije Podpisane Zveze čebelarskih društev občin Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, v okviru katerih je organiziranih 575 čebelarjev s 16.530 panji ugotavljamo, da se je v zadnjih letih katastrofalno poslabšal položaj čebelarstva v družbi. Kljub zahtevam, prošnjam in opozorilom država razen uvedbe prelevmanov na uvoženi med ni ničesar storila, da bi na sličen način, kot je zaščitila nekatere druge panoge kmetijstva, zaščitila tudi domače čebelarstvo in ga vsaj ohranila pri življenju. Podatki glede števila čebelarjev in števila čebeljih panjev v zadnjih letih kažejo, da število obojih upada, za kar je osnovni razlog v trenutnem družbenoekonomskem položaju čebelarstva, ki ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Trend upadanja mora biti za državo alarmanten predvsem zato, ker čebelarstvo naredi cca 80% koristi drugim in samo 20% sebi. Tudi zaradi brezplačne koristi drugim mora država sprejeti določene ukrepe in to korist čebelarjem povrniti v oblikah družbene pomoči, ki jih bomo v nadaljevanju navedli. Navajamo vzroke za trenutno stanje, ki jim prilagamo ustrezne dokaze: 1. Nezadostna prelevmanska zaščita kakovostnega domačega meda, ki je zaradi realne proizvodne cene nekonkurenčen na domačem tržišču uvoženemu in manj kakovostnemu medu. Uvozniki medu (Medex) so v letu 1993 uvozili med po ceni 1 DEM ali celo manj za I kg, povprečna prelevmanska zaščita je cca 1 DEM oz. je skupaj cena uvoženega meda cca 2 DEM. Iz izračunane povprečne proizvodne cene medu, ki ga je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije in ki vam ga je Zveza čebelarskih društev Slovenije posredovala 30. 10. 1992 z dopisom št. 322/92 pa izhaja, da je povprečna proizvodna cena 1 kg cvetličnega medu 4,23DEM, gozdnega medu pa 5,62DEM, fotokopijo omenjenega dopisa vam prilagamo. 2. Prodaja uvoženega manj kvalitetnega medu brez navedbe uvozne deklaracije na embalaži oz. navedbe, da je med uvožen. 3. Uvažanje medu pod imenom druge vrste blaga, s čimer se uvozniki izognejo plačilu prelevmanov. 4. Previsoke upravne takse pri prevozu čebel na pasišče in za nakup matic, kar pomeni za čebelarja v bistvu kazen ker gre s čebelami tudi opraševat, namesto da bi za to dobil nagrado. Taksa za čebeljo družino je trenutno 157SIT, pri vrednosti čebelje družine cca. 5.000SIT, taksa za bika pa je 730SIT pri vrednosti cca 120.000 SIT. 5. Neustrezna višina dajatev ob registraciji prevoznih čebelnjakov z vidika časovne uporabe teh vozil tekom leta, nevarnosti, ki jo zaradi kratkega časa udeležbe v prometu predstavljajo za druge udeležence prometa in z vidika trošenja cest. 6. Visoka cena veterinarskih storitev v primerih obveznih pregledov čebel. 7. Neregresiranje reprodukcijskega materiala za čebelarstvo, kot je to primer za druge panoge kmetijstva. 8. Obdavčitev čebelarjenja, pri čemer je mišljeno tudi plačilo davka na dnevnice in potne stroške. 9. V dokaz, kako je v sedanjih pogojih čebelarstvo nerentabilno, prilagamo fotokopijo davčne napovedi čebelarja prevoznika s 60 panji čebel. Z ozirom na naštete vzroke vas prosimo oz. zahtevamo, da sprejmete oz. predlagate sprejem naslednjih ukrepov: L Uvedba takšne višine prelevmanov na kmetijske in živilske proizvode, ki so zajeti v Uredbi Vlade Republike Slovenije (Ur. list R. Slovenije št. 6 z dne 11. 2. 1994), da se bo z njimi cena izenačila z izračunano proizvodno ceno domačega medu. 2. Na embalaži uvoženega medu v prodaji se mora obvezno navesti, da je med uvožen. 3. Doseči pri ustreznih organih, ki kontrolirajo uvoz blaga, da se onemogoči uvoz medu pod imenom druge vrste blaga in s tem doseže plačilo prelevmanov v višini iz L točke zahtev. 4. Znižati upravne takse pri prevozu čebel na pasišče na raven iz leta 1992. 5. Znižati dajatve ob registraciji prevoznih čebelnjakov in znižati plačilo zavarovalne premije. . 6. Odpraviti plačilo veterinarskih storitev v primerih obveznih pregledov čebel. Plačilo naj bremeni državni proračun. 7. Regresira naj se sladkor za krmljenje čebel v višini 50% prodajne cene sladkorja ob upoštevanju letne porabe sladkorja na čebeljo družino (18kg). V enaki višini naj se regresirajo zdravila za zdravljenje naslednjih čebeljih bolezni: varoza, nosemavost, huda gniloba čebelje zalege, poapnela zalega. 8. Odpravi naj se obdavčitev čebelarstva, tudi plačila davkov na dnevnice in druge potne stroške. Prosimo vas, da nam do 30. aprila 1994 odgovorite kako mislite izpolniti naše zahteve. V kolikor do omenjenega roka ne bomo prejeli vašega odgovora oz. v kolikor se ne bo pristopilo k reševanju družbenoekonomskega položaja čebelarstva, bomo prisiljeni organizirati na nivoju države protestni shod vseh čebelarjev in na podoben način, kot so to storili kmetje, uresničiti naše zahteve. Sporočilo javnosti Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost zaskrbljeno spremlja dogodke, ki so se izoblikovale med pomurskimi Madžari in večinskim narodom na podlagi obstoječih ali izmišljenih konfliktov. Morda je za marsikoga razumljivo, da lahko pride ob sožitju dveh narodov do izostrenih konfliktov narodnostnega značaja. Toda žalostno je, da si posamezne skupine večinskega naroda ter del slovenskih medijev nenehno prizadeva prikazati legitimna prizadevanja narodnostne skupnosti oziroma aktivnosti vodilnih oseb skupnosti v slabi luči ter obarvano z nacionalizmom. Ne soglašamo z okarakteriziranji, s katerimi nas mnogokrat zaznamujejo, saj si je narodnostna skupnost, v okviru zakonskih in ustavnih možnosti, nenehno prizadevala le uresničiti narodnostne pravice tudi v praksi. Tega pa nikoli ni počela na račun večinskega naroda. S svojimi prizadevanji želimo služiti razvoju narodnostno mešanega območja v Pomurju ter nakazati na znamenitosti te pokrajine. Menimo, da prisotnost madžarske narodnosti ter madžarskih vrednot ne bi smela biti v sramoto pokrajine. Naša prisotnost bi lahko predstavljala dodatne možnosti za razvoj tega prostora in njenih prebivalcev, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Toda na podlagi že omenjenih člankov in kritik, ki so bili objavljeni v časopisih, ocenjujemo, da del tukajšnjih državljanov ne misli tako, ampak nasprotno. Ob seznanitvi javnosti s stališči, predlogi Skupščine občine Lendava, v zvezi z izdajo dvojezičnih potnih listov in dokumentov, je bilo objavljenih več nepravilnih podatkov. Poudarjamo, da je za PMNSS odločitev Skupščine občine Lendava, na podlagi katere predlaga spremembo zakonov v taki obliki, da lahko dobijo na narodnostno mešanem območju tisti, ki to želijo, enojezične dokumente, zaskrbljujoče dejstvo, saj pomeni to v bistvu zmanjšanje ravni doslej zagotovljenih zakonskih pra- vic. Obenem je vprašljivo, ali bi bik p vedljavne pravice, ki zagotavljajo in narodnosti tako, da so le te vezane na močje. Nadalje odraža ta odločitev tudi ' tistih, ki žive skupaj z nami, n(Pr‘^‘'\E '¡¿i' pozitivnih vrednot, ki izvirajo iz ^tiso po njihovem mnenju le-te negativne v ^p Narodnostna skupnost ni trdila, meru za okrnitev posebnih pravic nato ^^1) to, da bi sprememba zakona, Pomen,re•sil]:t¡lri','^ v primerjavi s sedanjimi zakonskimi ^lfi zanj le stežka rekli, da je demokrati e visno od tega sprejemamo odločitev s tlntl' dejanje, podpirati pa je v nobenem P remO. , Temeljni pogoj za razvoj te8a vzorno sožitje, toleranca tako vecins vsi, narodnosti. Prav zaradi tega bomo s ^njlf v naših močeh, za uresničitev P0SPeS vsi ^č voja. K takemu dejanju pa P°zivam° c0 j ir lahko na kakršen koli način pnsp rešitvi naše skupne zadeve. Skupil11 Protest Vodstva izvršnih odborov R>ern0^larib r jemanja zakonodaje, ki zavestno ^^ . upokojencev, invalidov, brezposelni anpf?_ - proti predlaganemu načinu izra nin trimesečno in na podlagi rasti škov; ■ letno)n? r> - proti štednji (5 miljard tolarjev . tako nizkih pokojnin; rrdelpr - proti ukrepom vlade, ki nas op alno kategorijo; . z« - proti predlogu izračunavanja x v inval. zavarovanje po povprečju p oor^'jj v kar bi bili vključeni tki. samoplačm ' o^r podjetniki in še nekateri s fiktivni . plač; ■ „rtdeW?.^ - proti različni zakonodaji, ki op^ u-ra^i i’ pokojnine za poslance in del drzavn ^ smrtnike; ¿glga - proti določanju roka vrnit s strani vlade kot dolžnika in ŽELIMO TER ŽARE1- - Človeka dostojno življenje; ¡ajgčihP°^ - delitve usode plač in iz te&°^Ljkov; ne pa na podlagi rasti Življenjskih s s - ustanovitev samostojnega P, ■ d • ki bo očiščen vseh priveskov izhajaj . države; „ zag01-,^ - vlada z ustrezno zakonodajam ^ pm 11 redno zaposlenih vsaj povprečni sl । za pok. in inval. zavarovanje; . . v sO^ - mesečno poračunavanje pokW ¿arsd^ Z rastjo plač v gospodarstvu in ,,eSof ki - dajanje resnih podatkov stalls ’ izračun plač. Al V Murski Soboti, dne 25. 3. 1^ jA^E^In^ Ali že veste Ali že veste, da Prekmurje ne teri bi živelo v bodoče s Slovenijo? Ke $ ^¡0 bilo Prekmurje samostojna repno .^ I nostjo. Drugi si želijo, in teh je, DeC v sklopu s Slovenijo v enaki obliki, ^p steinsko obliko? V Jugoslaviji Je AroČjd se : nerazvito področje. V nerazvita P rjp St¡ ¡tif ' kot pa se od njih jemlje, toda od r v J" več jemalo, kot pa vanj investiralo- j( / Sloveniji, pa se je stanje še poslan p^kni^'Aij!/ Zaradi zapiranja ceste Marib° t strani , zgradilo nekaj ceste, toda na štajerS^ pkop“ ko se vidi, kako bo tekla avtocesta, 1 ceSta ¡f murcem vsako upanje v raZvoi-Re ¡n b»S^ ^>1 Prekmurje, bo to ostalo P°Zamle ¿ajo, ,1 torn. Prav zato pa se Prekmurci z svojo usodo vzeti v lastne roke. ppiiirj? r Meni se, da za tisti denar, ki ga -„¡¡ret*' j, vojsko, ter davek za alkohol in ■ s fd: zgradili vso infrastrukturo Prekm ! k(i fl* X Kot Liechtenstein nima noben* s murje hoče živeti brez nje. ^o/“^^ pa?- ■ v donosni gospodarski objekt, m j A à mišljeno pred napolnitvijo Z vOf "gOle l” A Morda bo postalo nemogoče ^seiiml ^d1 » postala stvarnost. Ko sem pred ^ojikh trdil, da bo postala Slovenija sa psovk' c j država, sem doživel ploho °‘-‘,^°' :/iria, niki so trdili, da je Slovenija P'e" ¿:na obstajati samostojna in češ, da je ‘ puzija> ^ f. stojnosti le iluzija bolnih možga'10 h fjo,1 aP'j nikoli izpolnila, ker je pač nemogo^s^ od tistih, ki so bili takšni nasprof ^ajsene „A sti, so danes na oblasti v Sloveniji- p s Prekmurjem tako! pos,il„ S" Menda bo zdaj na referendumu^^ murcem vprašanje, kakšno ob 1 » hočejo imeti. Noršinci, 12. 4. 1994 Pohvalna gesta So pač demokratični časi, kjer > oadg^^’ prej ni pravilo, kot da. Gornji EVLI1 V okrepčevalnici b/abuccoi napdficP lastnici preveč plačal za osvez' na kar me je drugi dan opozo .- „gpob v igri kje tisočaki, kijih neopran ^Jel^L Aj vinah pri zelo različnih cenah ist ČloV^el’ Ai' res ni skoraj omembe vredno, se P p .gf ko te nekdo vljudno opozori, da -ohv M danes že zelo težko kje najti, zato valnici Nabucco. g/ii jf« 69250 GOR^^ 'Ai. ^^.^ ^.^r ^. ^-«. ^ ^-^ ^ ^. ^ ^_^.^,.-^-^,_ TV SLOVENIJA 1 «APRIL PETEK 10.05 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka - 10.30 Pod vulkanom, ameriški film - 12.20 Ze veste -13.00 Poročila - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Pari, tv-igrica - 19.30 Dnevnik -'20.10 Forum - 20.30 Jackie Robinson, ameriški film - 22.10 Dnevnik - 22.35 Sova: Ko se srca vnamejo, amer, nanizanka: Prihodnjič pošljem ogenj, amer, nadaljevanka - 23.50 Gola drugačnost, angleški film TV SLOVENIJA 1 APRIL SOBOTA j / ¿^^ NEDELJA TV SLOVENIJA 1 Drugi program 15.10 SP v gimnastiki - 16.15 SP v latinskoameriških plesih - 17.20 Sova - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.05 Moški, ženske 8.25 Otroški program - 8.45 Risanke -9.10 Klub klobuk - 10.00 Tok tok - 10.50 Zgodbe iz školjke - 11.45 Nevidni bataljon, slovenski film (čb) - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.50 Moški, ženske - 15.15 Jackie Robinson pred vojaškim sodiščem, ameriški film -17.00 Dnevnik - 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angl. serija - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3 x 3 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Utrip - 20.30 Ona + on - 21.30 Tv-poper - 21.45 Korenine slovenske lipe - 22.20 Dnevnik - 22.55 Sova: Prihodnjič pošljem ogenj, amer, nadaljevanka - 23.45 Izzivalca smrti, angleški film [ 8.30 Živ žav - 9.15 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 9.45 Otroški program - 10.55 Naša pesem - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Kmetijska oddaja - 12.30 Vodne pustolovščine - 13.00 Poročila - 13.10 Vodomec, angleški film - 14.30 Na poti nazaj, dokum. film - 15.55 Še se bomo srečali, angl, nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Podarim- dobim - 21.45 Od pola do pola, angl, serija - 22.40 Dnevnik - 23.00 Sova: Sanje v najem, španska nadaljevanka; Prihodnjič pošljem ogenj, amer, nadaljevanka Drugi program - 21.20 Opus - 22.20 Danskj dnevi v Ljubljani HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila -12.15 Divja roža -12.40 Samci - 13.05 Velik izziv, ameriški film - 14.50 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Satelitski program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnev« nik - 20.15 Glasbena oddaja: Vice Vukov - 21.05 Latinica - 22.05 Poročila - 22.10 Lepa naša - 22.40 Slika na sliko - 23.45 Film 12.45 Orgle na Slovenskem - 13.10 Sova - 14.30 Športna sobota - 18.50 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.05 Moški svet, angl, nadaljevanka - 21.00 V drugačni luči, nemška nadaljevanka - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč Drugi program 11.00 Ona + on - 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja - 12.45 Poglej in zadeni - 14.00 Udobna vožnja, angl, nadaljevanka - 14.55 Športna nedelja -19.30 Dnevnik - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Naša pesem, prenos iz Maribora - 22.35 Športni pregled - 23.20 SP v speedwayu HTV 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Najboljše iz repertoarja Kastelruthskih vrabčkov - 12.20 Carry On, komedija - 11.50 Inšpektor Hooperman - 12.15 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani - 14.45 Pogledi s strani -15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kralj nageljnov - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Derrick - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Moja mačeha je z drugega planeta, komedija - 23.10 Čas v sliki 23.15 Večerni šport - 23.35 Doomwatch, film - 1.05 FBI, nanizanka. TV MADŽARSKA 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Dallas - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Ponovitve - 15.16 Dan Zemlje - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 Računalništvo - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 18.55 Pravljica - 19.20 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dallas, pon. - 21.10 Panorama - 22.13 Šov program - 22.38 Mini-spoti - 22.50 Grenke solze Petre von Kant, nemški film - 0.50 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.45 Videostrani - 14.55 Alpe-Donava-Jadran - 15.25 Za otroke - 16.20 Medicina - 16.30 Človek in glasba - 17.25 Dan Zemlje - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka - 19.44 Kolesa in koraki - 20.34 Telešport - 21.00 Dnevnik - 21.30 24 ur - 22.00 Toplista - 22.10 Gimnastika - 22.37 Zabavni magazin - 23.07 Arena RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Narodna glasba - 21.15 Pri krčmarju Stanglu - 21.45 Pod isto odejo - 22.15 Kako, prosim? - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 1.00 Ženske, ki računajo za ljubezen, film. HTV 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.35 Risanke - 11.00 Oddaja za mlade - 11.55 Poročila - 12.00 Portret skladatelja - 13.30 Prizma - 14.10 Poročila - 14.15 Težavna pot, britanski mladinski film - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Beverly HiUs - 17.00 Poročila - 17.05 Sveti Duje. dokum. oddaja - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Prijateljsko nasprotovanje, ameriški film - 21.40 Film-video-film - 22.25 Poročila - 22.30 Šport - 22.50 Slika na sliko 8.20 Poročila - 8.25 Ameriški volkodlak, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Pogovor s sencami, mladinska serija - 11.00 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Zmagovalci, film za otroke - 14.55 Opera Box - 15.25 Poročila - 15.30 Družinski zabavnik - 17.25 Film - 18.50 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Grand Prix - 21.35 Poročila - 21.40 Po vrnitvi, serijski film - 22.30 Šport - 22.50 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Confetti, šov - 9.55 Vroča sled -10.30 »Buschpi-lot«, komedija - 12.05 Inšpektor Hooperman - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Potepuški lump, film - 14.35 Otroški spored - 16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini Čas v. sliki - 17.10 X-Large - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Dr.Quinova - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Narodna glasba, vodi Karl Moi k - 22.00 Zlata dekleta - 22.25 Večerni šport - 22.50 Morilec v 13. nadstropju, film. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 9.30 Dokumentarna reportaža - 10.15 Univerzum - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.35 10.000 spalnic, film - 15.25 Hiša v Jeruzalemu - 15.30 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Montevideo - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Countdown, naravovarstvena oddaja za mlade -18.30 Kralj nageljnov -19.30 Čas v sliki - 20.15 Zgodbe in pesmi z Dunaja - 21.15 Kultura v živo - 22.00 Vizije - 22.05 Filmski forum - 22.50 Bennyjev video, film - 0.35 Izzvenevanje. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 1. program 6.00 Jutranji program - 8.15 Verski program - 8.25 Za otroke - 12.00 Zvon - 12.07 Panorama - 13.07 Kviz o nogometu - 13.57 Madžarska polpreteklost -14.50 Pojoči mlin, madž. čb film (Z. Szeleczky) - 16.15 Beni Egressy, in memo-riam - 16.50 Priporočamo - 17.10 Napisne table - 17.35 Loto - 17.40 Inventura - 18.25 Kolo sreče - 18.57 Štorije - 19.07 Pravljica - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Kumara, politična solata - 20.50 Kviz o Madžarski - 22.20 Umetnina - 22.35 Veliki Waldo Popper, amer. f. 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Vic : Ferencvdros, nogomet - 13.00 Familija - 13.30 Iskanje poti - 14.00 Zabavna glasba - 14.25 Čudovite živali —> 14.45 Ekologija - 15.15 Meščanski kazino - 16.05 Leto družine - 16.45 Drevesa - 16.55 Avtomagazin - 17.25 Za otroke - 18.25 Policijski dnevnik - 18.40 Razstave - 19.01 Familija - 19.37 Nepričakovano potovanje - 20.30 Hotel Paradiž, serija - 22.05 Glasba - 23.40 Stolp, dokumentarni film - 0.30 Amor, erotika 1. program 6.45 Vaška TV - 7.30 Risanka - 7.55 Biblija - 8.30 Kje - kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 10.50 Tri želje - 11.40 Dan policije - 12.00 Zvon - 12.05 TV - magister - 13.40 Ljubkovalna - 14.10 Dan policije - 14.35 Telešport - 16.05 Verski program - 16.30 Disneyjeve risanke - 17.35 Magnum, kriminalka - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Dan policije - 20.45 The Bill - 21.15 Telešport z nogometnim pregledom - 22.15 Nenavadna modna revija - 22.25 Vodnar - 23.10 Častni konzul v Frankfurtu 2. program 7.32 Dobrodošli - 8.02 Julijin program - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke - 10.01 Živi planet - 10.55 Spominski pohod - 11.20 Kdnon - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.10 Nacionalni parki - 13.55 Zrcalo - 14.10 Poljudnoznanstveni program - 14.55 Dokumentarni film - 14.50 Delta - 15.20 Baywatch - 16.15 Remekdela - 16.20 Enter - 16.50 Odškodnina - 17.10 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Regionalni program - 18.30 Poezija - 18.40 Risanka - 19.00 Kazahstan - 20.00. Budimpeštanske skrivnosti - 20.15 Gžl-volgyijev šov - 20.50 Sladka Charity, musical - 23.10 Leteči cirkus Montyja Pythona RTL RTL 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 10.30 Laserska patrulja - 12.15 Harry in Hendersonovi - 12.40 Polna hiša - 13.10 Družinske vezi - 13.40 Princ iz Bel-Aira - 14.10 Major Dad - 14.40 Knight Rider - 15.45 Ekipa A - 17.45 Beverly Hills - 18.45 Poročila - 19.10 Samo ljubezen šteje - 20.15 Same neprilike z Nicole, film - 22.10 Na trdi poti, film - 0.15 RTL v soboto ponoči. 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 9.55 Dobro jutro, nedelja, verska oddaja - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročica - 13.00 Operacija Petticoat - 13.30 Družinske vezi - 14.00 Major Dad - 15.00 Jezdec s Havajev, film - 16.55 V deželi srebrnih levov, film - 18.45 Poročila - 19.10 Mini playback šov - 20.15 Šov za 100.000 mark - 21.50 Spieglov tv-magazin - 22.35 Prime Time - 22.5 Zakon v Los Angelesu - 23.55 Kanal 4-1.10 Prijazna družina. APRIL. PONEDELJEK m I ^i^ APRIL I I &^Q) TOREK r^^~APRir j z^^^^j Lj IS^ 1^^ 1^^ L^^^ / APRIL \ j ^(O) ČETRTEK / TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 11.10 Huckleberry Finn in prijatelji - 11.40 Učite se z nami - 12.10 Kraljestvo ruskega medveda - 13.00 Poročila - 13.05 Slovenski magazin - 13.35 Športni pregled - 14.50 Opus - 15.50 Videomoda - 16.20 Dober dan, Koroška -17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.25 Risanke - 18.00 Studio Maribor - 18.45 ABC, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma steza - 20.35 Pravičnost na preizkušnji - 21.15 Omizje - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Vampir, angl, opera; Prihodnjič pošljem ogenj, amer, nadaljevanka 10.55 Otroški program - 11.25 Avtomagazin - 11.55 Nedokončan posel, nemška drama - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Lonček, kuhaj! -17.25 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka -18.00 Studio Koper - 18.45 ABC -19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21.25 Strta srca, franc, nadaljevanka - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nanizanka; Glavni osumljenec, angl, nadaljevanka Drugi program 12.50 Podarim-dobim - 14.50 Forum, Utrip, Zrcalo - 15.50 Obzorja duha - 16.20 Sova - 18.50 Tv-avtomagazin - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nedokončan posel, nemška drama - 21.20 Studio City -23.00 Brane Rončel izza odra Drugi program 15.00 Zgodbe iz školjke - 15.50 Sedma steza -16.10 Pravičnost na preizkušnji - 16.50 Kmetijska oddaja - 17.20 Sova - 18.40 Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik - 20.10 Družinske skrivnosti, franc, nadaljevanka - 21.00 Homo turisti-cus - 22.00 Zelena ura - 22.30 Videošpon 8.40 Pihalni orkester Videm - 8.55 Risanke - 9.20 Lutke - 10.00 Videošpon - 11.00 Prisluhnimo tišini - 11.30 V drugačni luči, nemška nadaljevanka - 12.00 Od pola do pola - 13.00 Poročila - 15.00 Homo turisticus - 16.05 Družinske skrivnosti, franc, nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Plesna akrobatska skupina - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 ABC - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Film tedna: Na svidenje v naslednji vojni, slovenski film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Glavni osumljenec, angl, nadaljevanka Drugi program 15.40 Omizje - 16.55 Videomoda - 17.25 Sova - 18.45 Kronika, kanadska serija - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.50 Svet poroča 9.00 Počitniški program - 11.10 Po domače - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.05 Svet poroča - 15.40 Osmi dan - 16.25 Porabski utrinki - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 ABC - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Četrtkove posebnosti - 21.30 Tednik - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Glavni osumljenec, angl, nadaljevanka Drugi program 15.00 Kinoteka: Ešnapurski tiger, nemški film - 16.35 Strta srca, franc, nadaljevanka - 17.20 Sova - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vas bomo že kako prepričali, angl, dokum. oddaja - 21.05 Povečava HTV1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Sandokan -12.00 Poročila -12.15 Divja roža -12.40 Samci -13.05 Policajeva zgodba, francoski film - 14.55 Mono-fon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Govorimo o zdravju - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara -19.30 Dnevnik -20.15 Športna oddaja - 21.10 Planetarij - 22.15 Poročila - 22.20 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila -12.15 Divja roža -12.40 Samci - 13.05 Dvojica v mestu, francoski film - 14.40 Monofon - 15.30 Zaščita atmosfere - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Potopisna reportaža - 20.45 Tv-parla-ment - 22.45 Poročila - 22.50 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 « Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Samci -13.05 Cigan, francoski film - 14.45 Monofon - 15.30 Potopis Hrvaške - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Informatika - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Dokum. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Kultura - 22.50 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Samci - 13.05 Gospod Klein, francoski film - 15.10 Monofon - 15.30 Likovni umetniki - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Kulturna dediščina - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.35 Poročila - 21.40 Poslovni klub - 22.25 Slika na sliko - 23.10 Večer ob glasbi TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sporna vprašanja - 9.30 Iz parlamenta - 10.000 spalnic, ponovitev - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi — 14.00 Očetova dediščina - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Kralj nageljnov - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Bavarec iz Riigna. razvedrilna oddaja - 21.10 Pogledi s strani - 21.20 Laurina senca, film - 22.55 Smodnik in svinec, vestern - 0.30 Čas v sliki - 0.35 FBI. TV MADŽARSKA 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Angleščina - 13.10 Menedžment - 13.25 Diana in Sarah - 14.15 Vivat Benyovszky! - 15.13 Glorija - 15.40 Vaška TV - 16.12 Poslovni asistent - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Dimenzije - 17.55 Za otroke - 18.25 Kolo sreče - 18.57 Za otroke - 19.14 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Začimbe in delikatesa, tv-igra - 21.25 Volitve - 22.30 Cooganov trik, amer, film - 24.00 SP v hokeju na ledu - 1.10 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.55 Videostrani - 16.05 Teden - 17.00 Za otroke - 17.20 Civilna korajža - 17.45 Privatizacija - 17.56 Begavčki - 18.00 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.00 Telešport, rokomet - 21.00 Dnevnik - 21.30 Predstava v gledališču Holló - 22.15 Gospod iz Benetk, 1. del - 23.20 Portreti iz XX. stoletja: Otto Dix - 0.20 Posel RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Nogometno prvenstvo - 21.15 Peter in Pavel - 22.15 Vroči stol - 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 SK-15 - 0.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Panoptikum - 10.30 Potepuški lump, ponovitev - 12.00 Divje poti - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Očetova dediščina - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.00 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Duhovi iz deževnega gozda - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 Weisenthaler, nanizanka - 21.50 Resnični prijatelji, film - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Boter, mafijski film. TV MADŽARSKA 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Korale - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 ZOOM - 12.45 Velike družine - 14.08 Harold Lloyd, portret - 15.00 Debussy in Ravel - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.17 Hišna blagajna - 16.33 Zunanje zadeve, serija - 17.05 Zenski magazin - 17.30 Za boljši jezik - 17.40 Za otroke - 18.10 Odgovarjamo na telefonske klice - 18.20 Maček v. Žaklju - 18.45 Katoliška kronika - 19.02 Pravljica - 19.14 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Columbo, kriminalka - 21.30 Madžarska polpreteklost - 22.22 Gospodarski magazin - 23.02 Čar športa - 0.12 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.50 Videostrani - 15.00 Risanka - 15.10 Nacionalna zakladnica - 15.20 Književnost - 15.40 Meščanstvo v absolutizmu - 16.10 Studio Szeged - 16.25 Nemščina - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Dobrodošli - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Hotel Paradiž, serija - 19.40 Zelena točka - 20.05 Policijska poročila - 22.07 Umetnost pozibavanja, italijanski film - 0.05 Posel RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Čolumbo - 21.45 Quincy - 22.45 Šov Dirka Bacha - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Rešilna kletka - 10.15 Tvye in njegovih sedem sestra, melodrama - 12.15 Železna Margaret - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Očetova dediščina - 15.00 Otroški program - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Žeja po maščevanju, film - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Evropski policisti - 22.55 Mož v kačji koži, film - 0.50 Čas v sliki -0.55 FBI. TV MADŽARSKA 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Ste zvonili, Mylord? - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Cirkus - 12.34 Učbeniki in metode - 12.54 Sotrpini - 13.09 Pomoč v duševni stiski - 13.35 Menedžment - 13.50 Zrcalo - 14.05 Vivat Benyovszky! -15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba - 16.00 Dnevnik - 16.35 Zunanje zadeve, serija - 17.05 Kakšna je naša hiša? - 17.20 Mali delničarji - 17.50 Za otroke - 18.25 Maček v Žaklju -18.50 Vprašanja kristjanov - 18.57 Za otroke - 19.14 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.09 Črno-belo - 20.25 Nogomet - 22.25 Prelomnica tisočletja - 23.10 Avgustovska luna, španski film - 0.47 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.20 Videostrani - 15.30 Open University - 15.55 Za otroke - 16.40 Telefonska igra - 17.00 Mena, magazin za starejše ljudi - 17.30 Zavozlano - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina - 19.00 Priložnostno - 19.30 Gledališki dnevnik - 20.10 Mini-spoti - 20.20 Erdeljski škof - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Omizje pravice - 22.35 SP v hokeju na ledu - 23.25 Glasbeni festival - 24.00 Posel - 0.05 Amor, erotika 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Nogometno prvenstvo - 22.20 Sternov tv-magazin - 23.15 Gottschalk - 0.00 RTL ponoči - 1.00 Prijazna družina. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.20 Resnični prijatelji - 12.15 Teleskop - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Očetova dediščina - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Popevke evrovizije - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Gozdarska koča FalKenau - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Rdeči ptič - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Lunter - 22.00 Obesi ga najvišje, vestern - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Dvigalo k morišču, film. TV MADŽARSKA 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Regina - 11.30 Igra - 12.00 Zvon - 16.00 Dnevnik - 16.15 Telešport - 17.00 Zunanje zadeve, serija - 17.30 Matere, zgodbe Judite Csurgay - 17.55 Za otroke - 19.20 Sov s stavami - 18.45 Za otroke - 19.14 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sosedje, 183. poglavje TV - romana - 20.50 Zvezdniki rocka - 21.25 Volitve - 22.27 Kletni zapor, dok. film - 23.15 Petrocelli, kriminalka - 0.05 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.58 Videostrani - 16.02 Nemščina - 16.16 Drvarji, serija - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Družinsko potepanje - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Narod pokopava - 19.40 Zrcalo - 19.50 Gospod iz Benetk, 2. del - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Policijska poročila - 22.10 T. Dery: Cirkus, tv-igra - 22.45 Mislec - 23.15 SP v hokeju na ledu - 1.40 Posel, gospodarski poročevalec RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgoda - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Klic v sili -21.15 Mestna klinika - 22.15 Brez sledu - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 1.00 Prijazna družina. televizijski spored od 22. do 28. aprila PO cn stran Z6 vestnik Komisija Skupščine občine Lendava za odlikovanja in občinska priznanja objavlja razpis za podelitev priznanj občine Lendava za leto 1994 in sicer 3 plakete in 5 pismenih priznanj, ki se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam, skupnostim in društvom za dosežke pri razvoju gospodarstva, družbenih dejavnostih, društvenega delovanja, obrambe in zaščite ter drugih družbeno pomembnih dejavnosti. Predlog za podelitev priznanja mora poleg podatkov o kandidatu vsebovati tudi podrobno utemeljitev. Predloge sprejema komisija za odlikovanja in občinska priznanja pri Skupščini občine Lendava vključno do 15. 5.1994. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN OBČINSKA PRIZNANJA Splošna kmetijska zadruga Panonka Prosenjakovci, z.o.o., Prosenjakovci 98 razpisuje w JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Izklicna cena: - kombajn za sladkorno peso NEPTUN Z 413, 1987, srednje ohranjen, brezhiben - kombajn za sladkorno peso NEPTUN Z 413, 1985, srednje ohranjen, brezhiben ter za prodajo drobnega inventarja: - črpalka, enotlačna, za gorivo, rabljena 398.000,00 SIT 332.500,00 SIT - uporabna - neuporabna 1 kos 1 kos - vratno krilo (velikosti 3,0 x 1,5) 1 kos - peč na trda goriva, rabljena znamke PLAMEN 1 kos 25.000,00 SIT 10.000,00 SIT 10.000,00 SIT 2.000,00 SIT - rezervoar za gorivo - enoplaščni prostornine 10.000 litrov - profilno železo 8x8 11 kosov 1 kos á 3.450,00 70.000,00 SIT 37.950,00 SIT SIRS Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks: 069/31 610 akcija SIRS v APRILU računalnik 386DX-40 MHz, s tiskalnikom EPSON : * * * * * * * * * * osnovna plošča 386DX-40 MHz, 128 kb Cache 4 Mb rama dodatnega spomina ohišje MINI tower ali BABY disketna enota 3.5”, 1.44 MB trdi disk HD 170 MB kontroler ISA multi +I/O kartica grafična kartica T9000 512 kB, 256 Color 14” barvni niskoradiacijski VGA monitor SLO tipkovnica s tiskalnikom EPSON LX 100 (A4, 9 iglični 240 z/s, avtomatski podajalec, potisni traktor Cena kompleta SAMO 167.800 SIT s tiskalnikom EPSON LQ 100 (A4, 24 iglični, 200 z/s, avtomatski podajalec) Cena kompleta SAMO 173.800 SIT Članom kluba SIRS dajemo še dodatni 5 % popust. Akcija traja do konca APRILA 1994! Cene so brez 5 % prometnega davka. séñkOIEHNa TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE, d.o.o. V PUCONCIH IN DOKLEZOVJU - telefon: 45 011, 45 012 Zaposlimo trgovca železninarsko-tehnične stroke, po možnosti z izpitom C-kategorije. Javna dražba bo v nedeljo, 24 4. 1994, ob 8. uri v SKZ PANONKA PROSENJAKOVCI, v Prosenjakovcih. Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10% od izklicne cene. Deutsch-Goritz LANDTECHNIK 2 Halbenrain ^ Bad Gleichenberg Siraden ï HODL LANDTECHNIK Ges A-8483 Deutsch Göritz Spitz 10 Tel. 034 74/271 Station Mureck Kirchbach HODL ■I SPITZ D GORITZ ■ Grenzstation i— ----------1 Mureck Gos^or* Spielfeld '------^------1 Slowenien Airtobahnebfehrt GERSDORF Gnas VELIKA PONUDBA Fa. HÖDL RABLJENIH KMETIJSKIH STROJEV ZA POMLADANSKO SEZONO, KI JE SEDAJ PRED VRATI! 5 kombiniranih predsetvenikov (kultivatorjev) s hidravljičnim zapiranjem, širina od 3,60 m do 4,40 m. 15 predsetvenikov z enim ali dvojnim paličastim valjem, širine od 2,50 m do 3,0 m. 6 navadnih klinastih bran z dodatnim valjem ali brez njega širina od 2,50 do 3,0 m ' 7 hidravličnih in mehaničnih obračalnih plugov z predplužniki in diski ter z nastavitvijo od 12 colov. Plugi so zelo kakovostni ter priznanih izdelovalcev. 4 pluge, navadne, od 2- do 4-brazdni, različnih širin, in 4 dvobrazdne pluge. 10 samonakladalnih prikolic za seno z noži, prostornina od 12 do 20 m3. 7 trosilnikov za gnoj z ležečimi valji, nosilnost od 2,5 do 4 tone. 5 koruznih okopalnikov z avtomatskim krmiljenjem in brez rezervoarja za dognojevanje. 2 mešalnika, 500 kg, za krmila (stoječa), opremljena z mlini ali drobilniki, močnejše izvedbe. 20 motornih kosilnic z dva- ali štiritaktnim motorjem ter različnimi kosilnimi grebeni. 1 traktor STEYR 50 KS s čelnim nakladnikom ali brez njega, 1 traktor INTERNATIONAL IHC 574, 65 KS, s kabino. 9 motornih žag od 2 do 5 KS, dolžina meča 30-50 cm, več različnih tipov. 2 enoredna silokombajna tip DEUTZ FAHR in MAISMEX. 1 sadilnik za koruzo in druge poljščine, 4-redni FELDHERR. 4 škropilnice, 300 lit., 6-8 m delovne širine 2 mlina drobilnika na traktorski pogon RABLJENI STROJI SO BREZHIBNI! VSE INFORMACIJE DOBITE NA NASLOV: Matija BOHINEC, Mele 45, tel. 069/62134 HÖDL - DOBER PARTNER SLOVENSKEGA KMETIJSTVA! S.O.S. Company Veščica, d.o.o., pooblaščeni prodajalec avtomobilov FORD iny Veščica d-O-°L;íÍ0 Veščica 4e, tel.:069/23 50 , podtrgovce za avtomobile znamke FORD v občinah: - Lendava - Ljutomer - Gornja Radgona - Ormož Če vas veseli prodaja avtom pošljite prijavo z opisom poslovnih prostorov na zgoraj naslov v 15 dneh. O izbiri boste obveščeni ^U^OS , - poskrbimo za veselice, gostije, ples- ■■ - narodnozabavna in zabavna glasba, ton petje, humor... POKLIČITE! . Informacije po tel.: 069 68 014 in 069 w> MURSKA SOBOTA d.o.o. TRGOVINA IN STORITVE 69000 Murska Sobota Kocljeva ul. 6 Tel/Fax: +386 69 69 31 866, +386 69 32 906 Trgovina AVTO DELI v Zvezni ul. 12 v Murski Soboti p°n ugoden nakup: - M. Olje CASTROL GTX3 - M. Olje CASTROL GTX3 - M.OIjeDELTA5 - M. Olje DELTA5 1/1 1/3 1/1 1/3 - Lamelne sklopke Z101, Yugo - Potisni ležaj sklopke Z101, Yugo - Kos sklopke Z101 - Volanski končniki vseh vrst od - Nihajna roka 0 10 - Metlice za brisalce vseh velikosti od 790,00 SIT 2.190,00 SIT 290,00 SIT 790,00 SIT 2.210,00 SIT 1.120,00 SIT 3.900,00 SIT 618,00 SIT 990,00 SIT 780,00 SIT/par V zalogi so tudi ves potrošni material in rezervni deli za avtomobile ZASTA^ in VW GOLF po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na več obro • PRIPOROČAMO SE! NAROČILNICA Podpisani kraj ulica poštna številka naročam VESTNIK. pošta Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota >°' stran 2? vestnik, 21. aprila 1994 izbor Ihial«w«>«»*“! FIAT’ In ne Pogoj za zasedbo. el Delovno cev. „nullité v 8 dneh po P^'S/^ “^Kwaauiwai^^ d.d. lošnih z zakonom gs^^^^ „«. ^ —" “* ' večali drugi rezultate, iz katerih - ^ n n^o9e p ‘ škega vodje zavoda. štiriietno mar?.d^ po lzbrani kandidat bo pogojev P^ ®ank0Va 27 Se z dokaz.li “^Osnovna sola C S CANKOVA, s pripisom ^ ^- zavarov: vabi date mesto vestnik TUDI V Adriatic gornji zavarovalna družba d.d. RADGONI Agencija ZAAL iz Lenarta je prevzela zavar0^® argdstavništvo zavarovalno družbo Adriatic. Pred letom je o p . k pa na pri Lenartu, letošnjega januarja v Radencih, mi Partizanski cesti 42 v Gornji Radgoni. Da naje Adriatic posebno skrb širjenju svoje na četrtkovi v severovzhodni Sloveniji, dokazuje dejstvo, a (n0 p¡ge iz otvoritvi navzoči najvišji predstavniki vodstva za ■„ tudj prav, kopra. Sedaj je v naših krajih več zavarovalnic. saj je konkurenca vedno dobrodošla. Težave pa 1 s pridobivanjem dobrih zavarovalnih zastopni ov Adriatic pripravlja te dni novosti za avtomobilsko dneve Lenartu in na mariborskem območju je imel mm jeseni, odprtih vrat, z njimi pa bo na našem območju n Adria»0 alna družba d.d. adriatikova in agencija ¿AAl IŠČETA AGENTE ZA SKLEPANJ? ZAVAROVANJ »“^kolicoIn RA° RADGONE “0ŽN9SmENE ZAPOSLITVE. Pokličite PO telefonu 32040, mt. Radgo^*' tvoritev Adriaticovega predstavništva v ° Zg. Pirniče 124a 61215 Medvode tel.: 061 621839 PONUJAMO: Adriatic «jjadružbaAdj »»So Celovška cesta 197, 61000 Ljubljana tel..' 061 1591 224 063 ZZwS šole Cankova določenih pogojev ■konomske smen določen cas 6 mese ^ TffsSs« „vodno moč 10^o^dyeaR - Gume-.GOOUETO .SÄÄ^ ^ûr HMT 354! (poraba do 3.5 t¡tra diesel goriva] Rodnost: Polog 3295 DEM (v PONUDBA I tedna 'T- trGO^^^ 'urjstično kmetijsko m y ^JLJČAROVCI 19, SLO-69242 Križevci pri LJU jjetje d ° o; teUax; 069/87^87, 87- NEMOGOČE JE MOGOČE __pri Marku Slaviču • ugodna P^®fsa kmeUjska mehanizacija. Gume za traktorje in v q trave in sena. * StI°ves gradbeni material. 0PSLEJMS TUDI V LJUTOMERUJ5!??^^^^ u . N!*oabčEjE^čE^^ Kupovati & i\c° Staneta Rozmana 17 69000 Murska S°bota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS telefonskih NAPRAV AGROSHOP Sj^ Ugodna prodaja! • umetna gnojila ^ krmila veS gradbeni material • akumulatorji gorska, otroškain^ avadna kolesa ali nas pokličite po telefonu 45 530. Delovni cas od 8. do 16. ure. nfGSßnßC« ■ Uno ¡n Fíat Tipo -■““Ät^^ ^‘^Ä^--^^^ Uno Tipo AUTO MAKAR ^WuzWni uvoznik Fiat z , / 79 „ra«»»« ¡30130 temperamentna tehnologa stran 'Zb vestnik MATERINSKI Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! VARJENJE IN REZANJE SGP POMGRAD ABI d.o.o. Razpisujemo prosto delovno mesto VODENJE EKONOMSKEGA PODROČJA Pogoji: - visoka oz. višja šola ekonomske smeri (plan, analize, finance, računovodstvo) - najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri ustreznih opravilih Ponudbe pošljite v 8 dneh na spodnji naslov. S kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, bo pogovor. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od izdaje sklepa. Izbrani kandidat lahko dobi službeno stanovanje. Urbarialne skupnosti v občini Lendava objavljajo JAVNI POZIV vsem prejšnjim članom, njihovim dedičem^ pravnim naslednikom, da prijavijo svoje ^ so jim bile odvzete s podržavljenjem urban skupnosti (pašne ali gozdne). Prijave zbirajo odbori in vodstva skupnosti v vsaki vasi, kjer so obstajale, najK do 30.4. 1994. Urbarialne skupnosti SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o. TRGOVINA tel. 42 474, 42 403 Največja izbira betonske galanterije v Pomurju: betonske cevi od 0 12,5 do 0 250 premera, betonska opeka, goveje in svinjske rešetke, vinogradniške sohe, vse za ureditev okolice... Prodajamo pa tudi ves drug gradbeni material ter termo- in hidroizolacijski material: - tervol - trdi že od 232,60 SIT/m2 -stiropor že od 69,10 SIT/m2 - bitumenske trakove že od 2.188,00 SIT/zavitek - lepenko že po 846,00 SIT/zavitek Iščemo sodelavce za KOMERCIALNO PODROČJE Pogoji: - visoka oz. višja šola ekonomske oz. tehniške smeri - izkušnje na ustreznem področju - lahko tudi pripravniki Ponudbe pošljite v 8 dneh na spodnji naslov ali nas pokličite po telefonu št. (069) 75 271, int. 416. S prijavljenimi kandidati bo pogovor. Varstroj Lendava, d.o.o. Industrijska 4, 69220 Lendava ZAVESE namizni prti - posteljnini Posebno ugodne možnosti plačila. Oglašujte v Vestniku Primextra... še nadalje super herbicid za koruzo ZA VESE PO MERI: bogata ponudba, ugodne Na vašo željo pridemo na dom. Pokličite nas. NAMIZNI PRTI: za terase in lokale ter za va Pestra ponudba, najnovejši uvoženi vzorci-POSTELJNO PERILO: vseh velikosti in mo vzorcev. Posebno ugodna ponudba otroške posteljnine. H ŠIVILJSKE STORITVE! Uporaba cenenih atrazinskih herbicidov v koruzi»že dolgo ni več prava rešitev: Sirijo se prosaste trave in divji sirek. Pogosto nastajajo škode na posevku, ki sledi, v suši pa sploh povsem odpovejo. Zato je Ciba-Geigy, ki ima po celem svetu največ izkušenj s plevelom v koruzi, razvila herbicid Primextra. Primextra se je v nekaj letih izredno uveljavil in je danes z veliko prednostjo vodilni kombinirani herbicid v koruzi. Primextra sestavljata metolaklor in atrazin in je idealno prilagojen sedanjim razmeram zapleveljenosti. Najdlje med vsemi pripravki, torej vse do jeseni, zadržuje vznik kostrebe, muhvičev, srakonje in divjega sirka iz semena. Bolje se obnese tudi če ni veliko dežja (zakopavanje v zemljo je potrebno le v hudi suši.). Čeprav Primextra dolgo deluje, ne pušča v tleh ostankov. Zato lahko sledi koruzi katerakoli poljščina. Primextra tekoči zlijemo iz embalaže neposredno v rezervoar škropilnice. Ni nevarnosti pred poškodbami gumijastih in plastičnih delov škropilnice. Enostavna uporaba, izredno delovanje... to je Primextra. VSE INFORMACIJE: ,rS0 PINK, Jože ŠTERMAN, Prešernova 32, SOBOTA, tel. 069/22 690 Na osnovi sklepa UPravn^3 odbora Stanovanjskega sv občine Maribor, Slovenska Maribor objavljamo RAZPIS za zbiranje ponudb 2a nakup preostalih proffl! v objektu GRADIŠČ^ - HUTTERJEV BLOk v Mariboru. Objekt je v ožjem mestne jedru v bližini železniške avtobusne postaje- Za nadaljnja navodila in pojasnila se obračajte na: agroruše d.o.o. LAJ 62342 RUŠE, Tovarniška 27, SLOVENIJA I ® (062) 661-108, fax (062) 661-032 Ml®«® Ciba-Geigy, agro, d.o.o. Einspielerjeva 6 61000 Ljubljana tel.(061) 13 27 II 3 fax (061) 13 29 15 5 Primextra Informacije in sprejem pNaV delavnik od 8. do 10. ur ’ ob sredah od 14. do 16- u ’ v prostorih Stanovanjskem ^ sklada občine Maribor, SlojJ^ 40, Maribor, soba 6 a, Prltl levo. TELEFON: (062) 225 261’ interna 418 Kontaktna oseba Ivan Sat e dipl, inž arh. ,z Ï^ULaprila 1994 stran 29 vestnik ^ejeli smo Spominska znamenja mrtvih ^ “ BeltŽ"10 P” maSis,ralni ce-«mo naM^ Murski Soboti, ^¡Mioh»*^81" s,ran' ceste (se-Jožetu Ceh» ' d ^k®? sPomenik M kot nnr«1^®1 j® janua fa^ se> VP" ^ostrelitviis ^uhero, ki jo je *sevoni& M « se nal kl "agl° sPre™-'^ fronta V l Vseh strani te nehale “ekatere fakul-1*’ ki SO štJ16?3^'' Naši ^sem^ na Madžar-Todani u °ral,v™' domov, ^^akrat^ kajt' nadlego-^¡n Jih vabu'madŽarskl okuPa-> - V0kko V°jsko- V tujo M ^ se iP k“pat?ria - niso । b °čil za narti marsikateri raje 'ta se jePtudi nne’ Pozimi 1945. PanVn'nskem 4" n &S’ .P°Sebno '11111 »'i M, |) M| ^“dio ’ jn SaZ °d 4°9 DEM. 1SONY, Te’he°komP°nente V noči z 9, na 10. april je neznanec z nogo porušil spomenik borcu Jožetu Čehu zunaj Beltinec, v Gančanih pa je skrunitelj vrgel s podstavka spominsko znamenje narodnemu heroju Štefanu Kovaču. - Fotografija: N. J. fan Kovač iz Nedelice pa je padel že v 1941. letu. Večina teh fantov študentov je bila vernih in izhajali so iz dobrih družin. Tak je bil tudi Jože Čeh. Osebno sem ga poznal in se z njim tudi večkrat srečal. Njegov pokojni brat mi je tudi pove- dal, da sta pokojna Čeh in.Zadravec nasprotovala likvidaciji takratnega turniškega dekana Jeriča. Gospod Jerič je namreč odsvetoval svojim duhovnikom mešati se v politiko in mislim, da je imel prav. Jože Čeh se je v bolnici spovedal svojemu sošolcu in pokopali so ga cerkveno. Vse to pišem zato, da podkrepim svojo trditev, da je padel kot vreden in zaveden Slovenec. Na to, kakšni časi so nas čakali po vojni, takrat ni nihče mislil. Vsak je čakal čimprejšnji konec vojne in mirno življenje. To, kar sem napisal, sem storil zato, da bi znamenja, ki so postavljena ob krajih, kjer so darovana življenja, pustili pri miru. Preseneča, da je bil ravno spomenik pokojnemu Jožeku, kakor smo ga klicali, večkrat onečaščen in podrt. Tako ravnanje nam ne more biti v ponos; z njim dokazujemo svojo »kulturo« in pokojnemu jemljemo spoštovanje. Želel bi, da se ob tem zamislimo in si prikličemo v opomin: kako bi nam bilo, ko bi mi žrtvovali življenje in nam po smrti ne bi dali miru? Zamislimo se tudi nad tem, da so ti ljudje, ki se niso postavili na okupatorjevo stran, prestali veliko strahu in nazadnje padli v svojih najlepših letih. Inž. JOŽE BOJNEC Izšla je knjiga Vestniko-vega novinarja Štefana Sobočana MOJA ŽUPNIJA. Prinaša drobce iz preteklosti in sedanjosti vseh katoliških župnij v Prekmurju, Porabju, Prlekiji in delu Slovenskih goric, pa tudi vse pomembnejše dogodke v evangeličanskih cerkvenih občinah (gmajnah). V knjigi so objavljeni tudi zapisi iz krajevnih cerkva binkoštnikov, baptistov, adventistov, Židov, kal-vinov in Jehovovih prič. Knjigo, ki sodi v vsak dom, dobite na župnijskih uradih, lahko pa jo naročite tudi po pošti. Podpisani______________________________________________ kraj , ulica------------------------------------------------ poštna številka pošta--------------------------------------- naročam knjigo MOJA ŽUPNIJA. Cena 1000 Sit + PTT-stroški Knjigo bom plačal po povzetju s priloženo položnico. Vestnik, Slovenska 41, M. Sobota. strani Mure, in v katero so se vključevali še zlasti študenje. Z nobenega območja v Prekmurju ni padlo toliko študentov kot z območja župnije Turnišče in Čren-šovci! Iz turniške župnije so darovali življenja: Jože Čeh iz Nedelice, Jože Zadravec in Štefan Raj iz Turnišča, Štefan Bojnec iz Lipe, Šte- motorna vozila JUGO 45. letnik 1983, registriran do julija, prodam. Anton Gjerek, Dolnja Bistrica 105. m3117 OPEL KADET 1,3 S prodam. Stanko Horvat, Nuskova 11. Rogašovci. m3126 d^vV^^ ^ spremljal tudi tednik Su?’ k' so iu r>rJJ^evll*d vam bomo predstavili po v^Pha prirod * 9ali Poslušalci Murskega vala. °b°to, 9. ¡Hi:- bo v soboškem kopališču 9- julija. OPEL KADET 1,6 s katalizatorjem, letnik 1990, registriran do aprila 1995, prodam. Tel.: 26 359, popoldne. m3141 LADO KARAVAN 1200, letnik 1983, prodam. Franc Marič, Rankovci 31. m3144 JUGO SKALA 55, letnik 1990, prodam. Tel.: 26 016. m3148 SUZUKI GTI 1,3, letnik 1991, s katalizatorjem,, prodam. Tel.: (069) 81 888, od 20. do 22. ure. m6758 SAMARO 1500 S, staro 10 mesecev, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 82 929. m6759 NISAN MICRA, letnik 1986, prodam. Tel.: 42 002 - dopoldne in 32 238 - po 15. uri. m3192 LADO 1300, letnik 1987, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 41 004. mmz TALBOT (PEUGEOT) SAMBA, letnik 1985, vinsko rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 24 986. m3151 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, rumene barve, garažirano, registrirano do novembra, prevoženih 84.000 km, prodam. Emil Bedekovič, Razkrižje 41 a. m6753 OPEL ASTRA 1,6 i GL, letnik 1993, rdeče barve, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 22 868, po 15. uri. mrp OSEBNE AVTOMOBILE MERCEDES - 250 D. letnik 1990. 260 E, letnik 1991. in 300 E, letnik 1991, ter Porsche 944, letnik 1987. in Opel Astra, letnik 1992, ugodno prodam. Plačilo možno na obroke. Odranci, Panonska 8. m3156 TOVORNI AVTO VOLVO F 12, let nik 1984, in vlačilec Volvo F 12. letnik 1988. ugodno prodam. Odranci, Panonska 8. m3157 LADO 1200. letnik 1987, ugodno prodam. Tel.: 23 731. m3158 KADET 1,3 S AVTOMATIC. letnik 1985, prodam. Tel.: 42 092. zvečer. m3162 ŠKODO 120 L, letnik 1987, prodam. Rakičan, Zvezna 15, tel.: 23 609. m3172 FIAT 750. letnik 1981, še registriran, v voznem stanju, prodam za 200 DEM. Pečarovci 7, tel.: 51 416. m3175 JUGO KORAL 55. letnik 1989, prodam po ugodni ceni. Tel.: 26 193, po 15. uri. m3177 VISO 11 RE, letnik 1984. registrirano. poceni prodam. Tel.: 22 420. m3178 GOLF 1,1, letnik 1978, prodam. Cena po dogovoru. Stanislav Lepoša, Lendavska 53, M, Sobota. m3188 OPEL ASCONA 1,6 dizel, letnik 1984, prodam. Jože Vidonja, Ocinje 3. m3196 TRAKTOR FERGUSON 533, brane in prikolico prodam. Karel Knaus. Grad 66. m3168 TRAKTOR STEYER 18. tip 86, prodam. Tel.: 46 514. m3195 PLANIRNO DESKO prodam. Tel.: 54 147. m3176 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 818. letnik 1991, prodam. Tel.: 22 350. m3181 MLIN ZA MLETJE PŠENICE prodam. Tel.: 89 071, po 20. uri. m6754 ŽIVINSKO PRIKOLICO, novo, pro dam. Tel.: 87 909. m6752 MEHANIČNO SEJALNICO ZA KORUZO, 4-redno, prodam. Tešanovci 19, tel.: 48 205. m3187 KABINO ZA TRAKTOR IMF 539 kupim. Tel.: 71 013. m3191 PUHALNIK in siloreznik Olga Meglič Ptuj prodam. Milan Mlinarič, Spodnji Ivanjci 10, tel.: 60 034. m4426 ŽITNI KOMBAJN Ködelböhm Favorit prodam. Pavel Ferencek, Dobrovnik 219. m3184 KOSILNICO BCS dizel z motorjem ac-lume, malo rabljeno, zelo dobro ohranjeno in CB postaje general electric z dovoljenjem o uporabi prodam. Ignac Hozjan, Žižki 62 a. tel.: 70 071. m3161 fTOnCDIVER cMtJvcrtising ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT tol.: 061/57187S ŒM »ZA DOBER NAKUP IN RAZVEDRILO" Komerc oglasnik 2AA A £ Štajerske I H I » E PREKMURJA lWV £ Koroške Brezplačne oglase lahko sporočile na telefonsko številko: 062/25-795 Odslej v vsaki številki: - Žejni Franc in njegova VROČA zgodba • križanka, humor, avtomobilske novosti DOBITE GA PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring kmetijska mehanizacija POSOJILA POSOJILA POSOJILA POSOJILA POSOJILA 2 Potrebujete POSOJILO? O < Za zaposlene v AVSTRIJI in doma - KATARINA! O — Kredit v enem dnevu, nakazila, potrdila, pogodbe, zavaro- iz O vanja, hipotekarno posojilo za obrtnike, pomoč ob na- > kupu avtomobila oz. stanovanja! -g ° POZOR! UGODNO! g S Posojilo dobite na avstrijsko zavarovalno polico, staro več kot 8 □ 4 leta (življenjsko zavarovanje) INFORMACIJE po tel. £ S 0043 34 76 35 02 ali pismeno KATARINA, p.p. 114, 69000 O Murska Sobota o POSOJILA POSOJILA POSOJILA POSOJILA POSOJILA ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. - telefaks: (069) 32848 hali i ^ietno Lh^ lokalu sta D^IJana Voahn"°-Spoz' Več skrb n^9’ k J' Ie Ne ’ 2°beno Jl ni od’ ^e si L° pretežko. ?l^aaE Mnÿ-. ÄvuS? WW deilv ' m Dra>, Jana Vo-^’¿E®«™»?? ^Var/0^ volia 9°sta, mb. * »c» MAJDA GABERC (NARCISA VERŽEJ) Natakarica je že 18 let. Prav toliko časa je zaposlena tudi v bifeju Narcisa v Veržeju. Zanimivo je, da je tudi sestra v gostinstvu, saj je kuharica. Čeprav dela v izmenah, v družini z razumevanjem sprejemajo odsotnost. Majda Gaberc pravi,. da je najpomembnejše v tem poklicu veselje do strežbe. Zadovoljen gost se bo vedno znova in znova vračal v lokal. Strežba v bifeju Narcisa je od 1. aprila nekoliko lažja, saj ne ponujajo več malic, tako da odpade precej zamudnega dela s krožniki, jedilnim priborom in čiščenjem. če bi imela še enkrat možnost, da bi si izbirala poklic, bi bila ponovno najraje natakarica, saj je to dinamičen in zanimiv poklic. • zavese • zavese • Tekstil Gekok 62311 HOČE, Stara cesta 42, tel.: (062) 611-416, 611-062, faks: (062) 611-417 Vsem komunikativnim in zgovornim ponujamo možnost odličnega zaslužka na vašem domu Pogoji: prosti popoldnevi, nekaj delovnih izkušenj in predvsem želja po dobrem zaslužku. Informacije po telefonu: 061/447 562, med 9. in 15. uro. ROTACIJSKO KOSILNICO za moto kultivator Honda 1 F 650. sintesajzer Yamaha PSR 28 stereo in belo obleko za prvo obhajilo prodam. Alojz Vukan. Čevljarska 17, Turnišče. m3138 KOSILNICO BCS dizel, v dobrem stanju, prodam. Fokovci 51, tel.: 44 058. m3146 TRAKTOR FERGUSON, starejši letnik, v dobrem stanju, ugodno prodam. Slamar, Grad 201, tel.: 53 189. m3152 KOSILNICO BCS in originalno koso za Deutz prodam. Plačilo možno na obroke. Tel.: 82 804. m3164 TRAKTOR IMT, pogon na 4 kolesa, star do 6 let, kupim. Tel.: 51 493. m3154 PRIKOLICO SIP, rabljeno 1 leto, prodam. Ivan Vrečič, Rankovci 14. m3123 OBRAČALNIK Heublitz, predsetve-nik z 1 valjem širine 180 cm, 300-1 kovinsko škropilnico in dvobrazdni plug, 10-colni, vse po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 48 364. m3128 ŽITNI KOMBAJN 132 in osebni avto Golf dizel prodam. Jože Berden, Filovci 27. m3131 SILOKOMBAJN za siliranje trave prodam. Murski Črnci 19. m3134 ★ ★ ★ ■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. ^LADA CENTER* 10-LETNA TRADICIJA AVTOTRGOVINAq 62231 Pernica Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart) tel. 062/640540 Odprto: poned.-petek 8.-16. ure v soboto 8.-12. ure • Prodaja novih avtomobilov LADA • najugodnejša posojila — letna obrestna mera 11,3%, na primer: SAMARA 1500, 5 VRAT, gume Mischelin, letnik 1994, polog 5200 DEM, 36 mesecev po 285 DEM. £.SiÂÏ POOBIAŠČEH PRODAJALEC -^—^-------BORUT JAGODIC- • AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO stran 30 vestnik, 21 .ag!]!^ STROJ ZA BALIRANJE SENA prodam. Te!.: 061 860 071. m3186 KOSILNICO LAVERDA, dobro ohranjeno, prodam. Dobrovnik 209, tel.: 79 279. mle — ŽITNI KOMBAJN CLAAS prodam Tel.: (069) 82 580. mrč SILAŽNI PRIKOLICI. 5 in 7 t, prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč posesti POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN _____DENARJA!_______ FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA PRODAJATE STANOVANJE ALI HIŠO? Brezplačno vam bomo svetovali, pod najugodnejšimi pogoji pa poiskali kupca in uredili vso potrebno dokumentacijo za prenos lastništva ter izdelali sodno cenitev. B.I.K., d.o.o., M. Sobota, Kardoševa 1 (pri občini), tel.: 21 049, od 8. do 16. ure. mrč ENOINPOL ALI DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ali bližji okolici vzamemo v najem, tel.:24 863 po 19. uri. mtu STANOVANJSKO HIŠO z delavnico v M. Soboti prodam. Marič, Mikloša Kuzmiča 47, M. Sobota, tel.: (069) 21 651. m3197 NOVO HIŠO, takoj vseljivo, s 40 ari vinograda, na lepem kraju v Slovenskih goricah prodam. Tel.: 062 732 045. m3124 DEL HIŠE - 2,5-sobno stanovanje, klet, garaža in vrt, na lepem kraju v Mariboru - Studenci - prodam. Tel.: 062 102 402. m3139 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem (vodovod, elektrika, asfalt), okrog 25 arov, v Trnju št. 38, p. Čren-šovci, prodam. Tel.: (069) 76 350, po 19. uri. m3140 KUPIM garsonjero ali enosobno stanovanje, ogrevano, v M. Soboti, veliko do 33m2. Ponudbe po tel.: 61 577. m3145 GARSONJERO ali sobo s kopalnico vzamem v najem. Plačam dobro najemnino. Možen tudi poznejši odkup. Ponudbe po tel.: 23 243. m3150 VEČJO ZIDANICO - STANOVANJSKO HIŠO z vinogradom, na okrog 1 ha velikem ozemlju, na izredno atraktivni legi v bližini Ljutomera, prodam. V sklopu je tudi gradbena parcela, ki se lahko proda ločeno. Tel.: 061 811 798, po 20. uri. m3006 ENOINPOLSOBNO ali enosobno stanovanje v M. Soboti vzamem v najem. Tel.: 31 535. int. 821. m3170 ENONADSTROPNO OPREM-UENO STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi, 140m2 bivalne površine. 5 arov vrta, zelo ugodno prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 76 814. m3190 24 AROV NJIVE v bližini Beltinec prodam. Štefan Mertik. Odranci. Vezna 6. m3194 HRASTOV GOZD. 1,80 ha, in njivo, 1.50 ha, prodam. Tel.: 45 102 ali 26 473. m3063 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v M. Soboti, vzamem v najem. Tel.: 32 97* m3136 41 AROV DORAŠČENEGA MEŠA-’ NEGA GOZDA prodam na Goričkem, 12 km od M. Sobote. Tel.: 22 639. m3198 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 50 ari zemlje v Mostju zamenjam za hišo v Lendavskih goricah. Prodam elektromotor 7,5 kW. 2890 obratov na minuto. Mostje 60. mle živali KOKOŠI, MLADE NESNICE, prodaja KZ. Nesnost zagotovljena v dveh tednih. Dostava na dom. Tel: 82 401. m8997 JARČICE, MLADE NESNICE, rjave in grahaste. lahko naročite pri Zlatku Tibaotu, Babinci 49. Vsaka enajsta jar-čica zastonj. Dostava na dom. Informacije po tel.: 82 401. m8998 PRVIČ V POMURJU! JATINE 20-tedenske rjave jarčice. Živali izvirajo iz elitne jate staršev ISA BROWN in so vzrejene po navojih in pod strogim nadzorstvom francoske matične selekcijske hiše. Najboljše nesnice rjavih jajc na svetu! Če letos še niste pomladili svoje, jate, pohitite, če ste jarčke že kupili drugje, vzemite vsaj še kakšno JATINO za primerjavo z drugimi. Naročila sprejemajo vsa prodajna mesta ZZ Murska Sobota in g. Darinka Žemljič, tel.: 32 002; vsa prodajna mesta KZ Radgona, tel.: 61 421; KZ Klas Križevci, g. Janez Božič, tel.: 87 400; KZ Kmetovalec Ljutomer, g. Vlado Lovrenc, tel.: 81 604 in KZ Dobrovnik, g. Jože Car, tel.: 79 007. Cena je 720 SIT/kos. mrč KRAVO. staro 4 leta, brejo 6 mesecev, in telico, brejo 3 mesece, prodam. Horvat, Hotiza 19. tel.: 76 525. m3149 KRAVO, staro 6 let. brejo 9 mesecev, A-kontrola, prodam. Jožef Sep, Moravske gorice 85. Moravske Toplice, tel.: 48 412. m3174 GOSI IN PURE VELIKANKE za nadaljnjo rejo! Pure težke nad 3 kg, gosi 1,5 kg. Dostava na dom. Naročila sprejema: Damjan Tibaot, Babinci 49 b, tel.: (069) 82 838. m8999 PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 6. m3122 PUJSKE IN DVA PRAŠIČA za zakol prodam. Tel.: 26 282 ali 22 945. m3125 PUJSKE in traktorsko koso IMT na hidravliko, malo rabljeno, prodam. Šebjanič, Vaneča 14. m3105 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (ijave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih 10 kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci; tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mPP razno SENO v balah prodam. Pinter, Nemčavci 34. tel.. 24 630. m3118 SEMENSKI KROMPIR, beli in rdeči, ter dvoredni izruvalnik za krompir prodam. Lipa 44, tel.: (069) 42 171. m3120 FOTOLAB-YOKOYAMA-PRINCES za razvijanje in izdelavo barvnih fotografij - 600 slik na uro, prodam za 60.000 DEM. Tel.: 061 265 114, po 17. uri. m3129 LOVSKO PUŠKO TRAP prodam. Kančevci 35. m3130 DOMAČE VINO, osebni avto Diana za dele in napravo za izdelavo betonskih zidakov ugodno prodam. Tel.: 61 029. m3139 BRAKO PRIKOLICO z dodatno opremo prodam. Tel.: 32 833. m3159 ELEKTRIČNI AGREGAT na diesel-ski pogon (5 kW) prodam. Tel.: 062 29 568. m3163 VINO, rizling-šipon, večjo količino, prodam po ugodni ceni. Gornji Lakoš 16. tel.: 75 828. mle BETONSKI MEŠALEC Lifam kupim. Tel.: 45 127. m3173 PRALNI STROJ GORENJE, rabljen 2 leti, in kavč - raztegljiv v francosko posteljo, ugodno prodam. Dovidija-Domjan, Vrtna 4, M. Sobota, tel.: 26 198, po 15. uri. m3179 TRDI IN MEHKI TERVOL prodam. Tel.: 33 003. m3182 SKOBELNO MIZO (»hobelpank«) in krožno žago (cirkularko) prodam. Franc Gaberc. Banovci 2 c. m3189 KORUZO, PŠENICO IN JEČMEN prodam za 20 do 25 SIT/kg. Osebni avto 125 P, prevoženih 40.000 km, prodam za 20.000 SIT. Tel.: 45 379. m3199 NOVO KOTNO SEDEŽNO GARNI-TURO, 2,5 x 1,5 m, ugodno prodam, lahko tudi na obroke. Tel.: 46 221. m3193 SEMENSKI KROMPIR prodam. Lipovci 36, tel.: 41 572. m3183 LADIJSKI POD, smrekov, suh, 7 cm, I. klasa, dolžine 1, 2, 3 in 4 m, prodam za 510 SIT/m2. Tel.: 063 33 343. m3185 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in štedilnik na trda goriva ugodno prodam. Do-’stavim na dom. Puconci 24, tel.: 45 377. m3196 POSODIM DO 2.000 DEM. Mesečna obrestna mera 5 %. Garancija čeki. Naslov v upravi lista. m8993 PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Jožeta Hedžeta Šafarsko za šol. leto 1990/ 91. izdanega na ime Sonja Makovec, Gibina 5 b. m8996 PREKLIC - Podpisani Geza Čarni obžalujem besede, ki sem jih dne 30.12.1993 govoril o Karlu Dundeku iz Murske Sobote, Cankarjeva 8, pred družbeno prehrano v M. Soboti. Bil sem v zmoti. Geza Čarni, Mikloša Kuzmiča 28, Murska Sobota. m3200 delo TROBENTAČA išče skupina. Oglasite se po tel.: 70 041, v petek, soboto ali nedeljo po 19. uri. m3121 SPREJMEM DELO NA TERENU za prodajo ali nabavo blaga. Zanesljiv in vesten. Naslov v upravi lista. m3142 ZA SAMOSTOJNO DELO iščem sodelavce z znanjem nemščine. Ponudbe pošljite na naslov: Erwin Wagner, Grossbauerstrasse 13, 8073 Feldkirchen, Avstrija. m3180 ČE BI RADI ZASLUŽILI do 2.000 DEM z organizacijo in prodajo se oglasite po tel.: 065 62 281. m3166 PODJETJE-PEKARNA BOLERO M. Sobota zaposli kvalificiranega peka s 3 leti delovnih izkušenj in tajnico z znanjem tujega jezika in osnov računalništva. Informacije vsak dan, razen ponedeljka, po tel.: (069) 32 119 ali 0609 611 837. mrč Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, sedaj pusta, sama tam stoji. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in sestre Rozalije Hozjan iz Črenšovec se v tihi žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali vence in za sv. maše. Hvala g. kanoniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice in g. Ferenčaku za pogrebne storitve. Žalujoči: hčerka Rozika, sinova Ivan in Jože z družinami ter drugo sorodstvo Minilo bo ¿e leti dve, ko v grobu mirno spiš, a vedi, dragi Mirko, da v naših srcih še živiš. V SPOMIN Jutri, 22. aprila, minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in stric Mirko Kumparič iz Veščice 19a pri Ljutomeru Vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: mama, sestre in brat V SPOMIN 20. aprila je minilo 32 let, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi oče, tast in dedek Koloman Gomboc iz Markovec 99 Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi Zdaj se zavedamo, da tebe več ne bo. Na grobu tvojem rož bo cvetelo sto, tam jih rosilo naše bo oko, dokler Življenje v naših srcih tlelo bo. ZAHVALA Ostali smo-žalostnih src, ker nas je po hudi bolezni komaj v 35. letu zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, zet, boter in stric Marjan Gomboši iz Šalamenec Ob tej hudi bolečini in nenadomestljivi izgubi se prisrčno zahvaljujemo .vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in bodrili med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se sodelavcem Pomurske založbe. Posebna hvala medicinskemu osebju nevrokirurškega oddelka v Mariboru, C-oddelka Onkološkega inštituta v Ljubljani, infekcijskega in ušesnega oddelka v Rakičanu, delavkam patronažne službe za lajšanje bolečin in dr. Aladiču za hišne obiske. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede od odprtem grobu, Štefanu Zrinskemu za odigrano Tišino, učencem 5. a- in 5. c-razreda OŠ Puconci. Prav posebna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, kajti bolečino nam lajša spoznanje, da v tej žalosti nismo ostali sami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Z bolečino v srcu vsi tvoji najdražji OČKU Zastal je tvoj korak, ustavilo se je tvoje plemenito srce, zaspale tvoje so trudne oči, zaspal za vedno si, dragi očka ti, a v mojem srcu boš večno živel. Tvoja hčerkica Darja Kje si, dobra mama zlata, nihče nas več doma ne Ob grobu tvojem nemo ’ po licih grenke solze nam po ZAHVALA V 70. letu nas je zavedno^ draga mama, stara mama i E . biča Terezija Abr^ roj. Nemeth, s Hodoša 88 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno z^^ jj vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem m z so nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam ^.¡n pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, za ^ druge namene ter jo pospremili na njeni zadnji potr hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem žalostinke in govornici KS za poslovilne jz M- grobu. Zahvalo izrekamo tudi kolektivu Potrosn Sobote. Vsem še enkrat iskrena hvala. V 91. letu nas je zäP»Jbit! mama, babica in pra Terezija Ho^ iz Ul. Daneta Šumenj»1'11 v M. Soboti ojniko®’ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem ’ ^Jis* sosedom iz M. Sobote in Panovec, prijateljem in zn ^ nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam "s ¡|j|]iiiil' izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jopospr । pevce®? zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred e odpete žalostinke. Hvala tudi g. dr. Francu Boharj , dela, iz M. Sobote za dolgoletno zdravljenje m ®ojDjjnice^' Horvatu, predstojniku internega oddelka Splošne Sobota. Vsem še enkrat najlepša hval Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Mrtvaški zvon zvoni, zvonu ne čuje ga nikdo; otožno se glasi, doni po prsih mi samó.. • Povej mi, kdo je pač umrl? Nihče!... Vihar nocoj srce nesrečno mi je strl. ■ • Mrtvaški zvon le poj! Poslovili smo se od našega dobrega prijatelja in ¿ok® Draga Žižka Srednja šola je dala še enega velikega pedagoga '».^edii11^ nam je bil vseskozi v zgled in ponos. Skromnos ^ za nadomestila bolezen, ki pa jo je hotel pf®® ® dopoldanski delavnik - pa ni šlo- Izginila slednja je zvezda z h vse "prazno in pusto PovSO ’aora’ in sonca ne bo več tam ‘Z o srce, le tiho mi bodi!, ■ • Tvoji sošolci ZAHVALA . Md^ Ob boleči in mnogo prerani izgubi nas g očeta in brata Draga Žižka , se iskreno zahvaljujemo vsem ožjim p° a pokojnika, posebno g. Jožetu Stvarnik^^atuz. v najtežjih trenutkih, sorodnikom, Se r A družbene dejavnosti SO M. Sobota, Murska Sobota, Športni zvezi občine jtfj» ’ bota, predsedniku organizacijskega ^^ K evropskega prvenstva v balonarstvu g^psld činu, sostanovalcem v Lendavski 10 v boti, aktivu vzgojiteljev za letovanje otrok, aktivu ravnateljev osnovnih šol o g IZ1 ska Sobota, zdravstvenemu osebju, de ^a’ dorju Veleberiju za cerkveni pogreb m 0(jjgf^. vsem govornikom, godbi na pihala žalostinke in Tišino ter vsem, ki ste d^ m z nami, izrekli pisna in ustna soza J ’ veJike cvetje in v druge namene ter ga v .j poti-številu pospremili na njegovi za J Ljutomer, 16. aprila 199^ Sinova Damir in Dejan ter bratje «n ^if^tapriia 1994 stran 31 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V SPOMIN Ptila je obletnica smrti dragega očeta in dedka Ignaca Ftičarja mlinarja, s Petanjec 107a Hvala vsem, ki še mislite nanj. Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. V SPOMIN 23. aprila mineva žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, sestra, babica in prababica Jožefa Veberič roj. Cajger, iz Murske Sobote Sin Ernest z družino Iskrena hvala vsem, ki se je z lepo mislijo v srcu spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi, ki smo te imeli neizmerno radi V SPOMIN 23. aprila bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice in sestre prof Irene Čebašek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za dobrodelne namene. Za vso pomoč med njeno boleznijo se zahvaljujemo zdravnikom Onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravnikom ginekološkega oddelka soboške bolnišnice in zdravstvenega doma, še posebno dr. Borisu. Kousu, dr. Evi Koltaj-Kocan in dr. Nadi Šavel-Švagelj. Enako se zahvaljujemo osebju ginekološkega oddelka soboške bolnišnice. Posebna hvala župniku.g. Režonju za lep obred in izbrane poslovilne besede. Hvala tudi pevskima zboroma za lepo zapete pesmi. V naših srcih bo živela naprej. Murska Sobota, 16. aprila 1994 Žalujoči: mož Rajko, hčerki Zdenka in Vita z družinama in brat Vili Štefan Heric iz M. Sobote Solz a ost, bolečina te niso obudile, a ostala je Praznina, ki hudo, hudo boli. Tvoji najdražji Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 23. aprila bo minilo leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar je kruta usoda iztrgala od nas skrbnega očeta, dedka in pradedka Jožefa Kerčmarja iz Fokovec Solza kane iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, kam odšla si, ljuba žena, da ne slišim več tvoj glas. ZAHVALA Žalost, bolečina in praznina ostajajo. V naših srcih bo ostal vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Žalujoča družina Ob tebi smo si srca greli, ko skrbela si za nas, zdaj je omagalo srce ljubeče, v večnost si odšla od nas. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Ljudmila Horvat roj. Kočar, iz Kupšinec V 70. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni 7. aprila za vedno zapustila draga žena, sestra, mama, babica in prababica Katarina Gumilar Iskreno “ Radovec 28 Z^nega oddelkn^u*1»? zdravniškemu in strežnemu osebju ta ?stVene nosta;»°^°^e bolnišnice in zdravstvenemu osebju Ve?0®^0' obred Grad za labanje bolečin. Hvala g. župniku % S^ve‘ja ter Pevcem za odpete žalostinke, darovalcem lojnico v takoVSeruS°r°dn'koin’ sosedom in znancem, ki Poti v Ve “em številu pospremili na njeni zadnji kalili.,”- Sem ’e enkrat iskrena hvala. mož Simon Črna zemlja, razgrni se, grob teman, odpri se, očka dragi, zbudi se, da te bodo videle naše oči in olajšale bolečine našega srca. V SPOMIN Ludvik Novak šofer, iz Kuštanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, hvala kolektivoma Veletrgovine Potrošnik in Akse. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Arpadu Norčiču in vsemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni najdražji , ’ sesba Terezija, hčerki Maneta in Marija 1 družinami in drugo sorodstvo Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. 24. aprila mineva že kar dolgih, dolgih 10 let, odkar si, ljubi očka moj, zapustil štiriletno deklico. Zaman molitve, solze, bolečine, pretrpeti moramo to vsi, ker to prav vsi vemo, da k meni več ne prideš ti. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate rože. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Saj molčal si, molče trpel. Prišla je ura, nisi mogel več, kar izgubili smo te. Za tabo ostala je praznina in solza spomina, zakaj, ta pot bila je le edina. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Čine iz Mlajtinec 1 ZAHVALA 10. aprila nas je v 58. letu za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in svak Anton Sampl iÿoki žalosti s . «Gerlinec79 ^Vil»111’ kancem6; ISkrei10 zahvaljujemo vsem sorodnikom. ^arovarPahljali ni" ?niatelieni' ki ste ga v tako velikem ?aPogmhrelePevence?n!0V' mnogo Parani zadnji poti, mu r,kvn °n' °bfed np n M SV' ma^e' Najlepša hvala g. župniku ^^bn6 ^Pnosti zVcem za odpete žalostinke in govorniku Mura ab kolpvfa ^n'i’ve besede ob odprtem grobu. isU r Geričevi i'VU ^ .' brigade Tovarne lahkih oblačil Ž«i . tena hvala ^bju internega oddelka. Še enkrat žen m ki ste nam kakorkoli pomagali. hčerka Nada z družino, sin Tonček — zino in drugo sorodstvo Naspala mamica si zlata, Zaprla trudne si oči, nai Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. ZAHVALA V 92. letu nas je nepričakovano zapustila draga mama, babica in prababica Marija Vojkovič iz Turnišča b b b°>eči ■ ’hi Zad^dorn, znan^ren° za.hvaljujemo vsem sorodnikom, lazili sn*',?01'’ daroval? 'n Pr'jate'jem. ki ste jo pospremili na a'le' Posebna r/6?06’ cvetie *n za sv. maše ter nam' e 'n govorniku bva a g' župniku, pevkam za odpete ? Poslovilne besede. Vsem še enkrat uJ'‘či: hčerka |$ krena hvala- ara, snaha Ana, vnuki in pravnuki z družinami ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga žena, mati, tašča, babica in prababica Frančiška Magdič iz Bakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma g. Poredošu in g. Rajnarju za pogrebni obred, pevcem, govornici, podjetju Petrol M. Sobota, NK Bakovci in vsem, ki so darovali cvetje, vence in za sv. maše. Žalujoči njeni najdražji Kako bi rad dihal, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me.tišči teptan nad mano grob preran. ZAHVALA V 65. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Feliks Kerec iz Prosečke vasi 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka soboške bolnišnice za vso nego, govornikom za ganljive poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem za častno stražo in godbeniku za odigrano Tišino. Z vsem spoštovanjem in ljubeznijo se te bomo spominjali. Tvoji: žena Angela in otroci z družinami Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, posebno vsem dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, za sv. maše in za gradnjo mrliške vežice. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Rihtaršičevi, patronažni sestri Nataši ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA 15. marca nas je v 70. letu za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Žibrat roj. Stajnko, z Mote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ■ v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. V SPOMIN 20. marca je minilo 9 mesecev, odkar nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek Avgust Žibrat z Mote Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi Z VESTNIKOM 21. VESTNIKOV VLAK na MORJE 11. JUNIJA V KOPER, PIRAN IN PORTOROŽ ^t«^ VLAK TUDI L^ Državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal-Idži (SKD) je nedavni obisk v ZDA izkoristil tudi za obisk krajše zahvalne maše, med katero se je Američanom zahvalil za koloradskega hrošča, ki je uspešno obžiral socialistično kmetijstvo in s tem pripomogel k padcu komunizma. Govori se, da so Kučanovi ameriški prijatelji vsuli Idžiju v čevlje nekaj trdovratnih ameriških plevelov, ki se bodo kmalu razpasli po naših njivah in pripomogli k padcu črnega kmetijskega ministrstva. Ker se, kot so rekli, na ameriško pomoč vedno lahko zanesemo. ogled Kopra: stolnica, Pretorska palača, Loggia - priče starih Benečanov vožnja ob slovenski obali - ogled Pirana: na Tartinijevem trgu sodnijska in občinska palača, Kazina - nekdanja Loggia, najlepša stavba beneške gotike - zgradba Benečanka, rojstna hiša G. Tartinija in njegov spomenik, cerkev sv. Petra in mestni AKVARIJ - Portorož, Sečovlje: kako delajo sol - ogled Solinarskega muzeja in 700 let starih solin - možnost nakupa morske soli in glinastih lončkov - kosilo v restavraciji Žusterna, kjer boste ob prijetni glasbi in pogledom na morje zaplesali in se poveselili. OJ I MKSS °W zavarovalnica triglavd d območna enota M. Sobota Radgonski mehurčki Urednik Pipajanoš je v prejšnjem Vestniku napovedal največje preseljevanje, odkar Veneti oziroma Vendi živijo na tleh PPR. Ker je ugotovil, da je uživanje kmetijske rente v tej državi nepravično, »se mora izvesti selitev hribovskih Prlekov in Prekmurcev na ravnino, ravninski pa naj zasedejo njihove hribovske kmetije«. Evgen Sapač-Brzi, kmečki svetnik, je svojo kmetijo že razglasil za ravninsko-hribov-sko. Drago Šiftar-Čarii. član Janševe stranke, je med nastopom Milana Kučana-Se-zonca v državnem zboru pred visoko hišo držal transparent z dvoumnim napisom, ki ga imajo nekateri za krasen nesmisel, drugi za prekmursko šovinistično žalitev Ljubljančanov in podporo Kučanu, tretji za najbolj prefinjeno, zahtevo po Kučanovem odstopu. Ker je Čarli ob Drnovškovem odhodu z razprave pred Janševevo odstavitvijo izjavil »Psi lajajo, karavana gre dalje« in prišel v zgodovino. je tokrat bistroumni izrek dodelal in na transparent napisal: »Ko žabe lajajo, štrki letijo domov!« Ljube moje, ko boste to brale, bo najbrž že lepo in sončno vreme. April je prav nesramno muhast. Ne vem, kdo mu daje to pravico, da si privošči celo sneg, toda ljube moje (možje oprostite, vendar tudi vi lahko berete), v Radgoni si nekateri jemljejo še večje pravice. Poglejte, zopet gledam (kaj gledam, buljim v TV-ekran) naš interni kanal. Končno zopet strašna zabava. In vidim prepir (oprostite, slišim) v radgonskem gasilskem domu, kjer se tolčejo (kot Srbi v Bosni) za občinske (prihodnje) meje. In ne morem verjeti. Sam presvetli državni in občinski poslanec Jožek (oprostite, Jožef) vzame v svojo nastajajočo občino dve lepi vasi Okoslavce in Murš-čak, rekoč, da jih v Radencih nočejo. Bi jim že jaz pokazala, če bi bila doma v Okoslavcih. (Zbrala bi sto podpisov in šla k Radgoni!) To bi »zeznila« Miheca pa Jožeka. In veste, ljube moje, koliko so se poslanci »ze-zali« okoli podgrajske farme, pa meni smrdi, pa tebi smrdi, kot da ni tudi v tistih klobasah v sendvičih, ki jih naši poslanci med skupščino tako slastno jedo, kakšen košček podgrajske »svinje«. To pa jim ne smrdi. Župan, če boš še kakšno sejo sklical (obljuba je bila), jim tem hudičem (poslancem, mislim), ne daj več sendvičev, ampak naj gladujejo kot oni v Ljubljani. Joj, koliko so se še kregali. Na koncu pa Prezidijeva vohalno-prislu-škovalna služba mox je odkrila, da je Milan Bratkovič-Buss gladujoči sedmerici v CD ponujal visoko podkupnino, če prekinejo štrajkati takoj, ko jim pokažejo klobase soboške Mesne industrije. »To bi bila večja reklama, kot če bi naše klobase reklamirali vsi Kučanovi volivci,« jim je rekel. Predsednik prekmurskih zelenih dr. Franc Horvat-Doc Holliday ni sprejel predloga svojih strankarskih fundamentalistov, da bi lendavsko zeleno filialo, ki je izdihnila, spravili k življenju tako, da bi na dan Zemlje s svojim zelenim kadrom pogozdoval cestišče med Kapco in Lako-šem. En TOTI in TOTA iz Lotmerka Kaj sva »izvohala« v minulem tednu? Nič takega nama ni prišlo na uho. No, nekaj sva že 'slišala, in sicer, če je res, kaj se dogaja v lotmerškem podjetju UNTVRT, od katerega so si nekateri veliko obetali, potem pa iz te moke ni bilo kruha. Lepo pa bi bilo, če bi univr-tovci pokazali in dokazali, da vendarle znajo svoj posel. Bomo videli. Rada bi tudi videla, če bo res tako veliko zanimanje za nakup poslovnih prostorov - kot se govori -, ki bodo na voljo (jih načrtujejo) v Lot- merki, ko pa Obrtna zadruga Prlekija že lep čas ponuja del svojih prostorov (tudi bife), a kupca ni in ni. Menda tudi pri najemanju prostorov v Mestni hiši, ki jo pravkar obnavljajo, ni vse tako, kot so nekateri pričakovali. Slišala sva še, da je nekdo gospoda Ganzo iz Godemarec kritiziral, ker da je »šinfal« prevoze šolskih otrok in da naj bi predlagal ukinitev šolskih prog, ker da so v njegovem času otroci peš hodili v šolo, pa je tudi šlo. Najina »zveza« nama je povedala nekoliko Temeljni kamen za hidroelektrarne na Muri je sprožil še nekaj sporov med tistimi, ki bi ga radi položili. Pretendentov je več kot ima gradbeniški lobi zidarskih žlic. »Dragi državljani PPR, vsi, ki ste ugibali, kdo je župnik, ki piše knjigo z naslovom Moj Vatikan, ste pravilno uganili. Njegovega imena seveda ne objavljamo, ker nočemo, da smo krivi za naslednjo versko cepitev na tleh te države. Prezidij« KES» XI KONJ ^¿¿¿^ Company Veščica d.o.o. *$^ 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih Na sejem rabljenih avtomobilov pri s jalci pripeljali 80 vozil, prodali pa 5. avtomobilov oboškem Agroservisu so proda- Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Renault 5 turbo 1986 80.000 9.900 DEM Golf GT D 1994 20.000 28.000 DEM Citroen AX 1990 51.000 12.200 DEM Lada Samara 1987 77.000 5.000 DEM Renault 4 GTL 1982 130.000 1.300 DEM Renault 9 D 1987 73.000 8.000 DEM Zastava 128 1988 80.000 2.700 DEM Opel Omega 1987 111.000 15.400 DEM Ford Orion CLX D 1991 50.000 18.000 DEM Zastava 126 pgl 1988 54.000 2.000 DEM Škoda Favorit 1990 42.000 8.500 DEM Zastava 750 1980 91.000 50.000 SIT Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 80,00 100,00 Pomaranče 100,00 90,00 Limone 150,00 140,00 Banane 180,00 170,00 Grozdje 540,00 500,00 Solata 250,00 270,00 Krompir 40,00 80,00 Paprika 550,00 580,00 Zelje 100,00 90,00 Čebula 100,00 90,00 česen 400,00 350,00 Korenje 180,00 120,00 Jajca 13,00 16,00 0.jedrca 900,00 700,00 so le rešili glavno zadevo, sprejeli so proračun za leto 1994, in na koncu najbrž krepko zalili naporno mlatenje prazne slame. Pa še to: sem preprosta ženica, ampak ko gledam in poslušam razprave (če se temu tako reče) raznih Tončkov T. in Petrčkov K., tudi mene nekam pritisne, kot se je globokoumno izrazil vedno bolj redkobeseden poslanec Da-nilek. Dovolj imam skupščine! Fuj in fej! Ljube moje, še najboljše je naredil radgonski ravnatelj in skoraj celo šolo (mislim učence) popeljal z vlakom v Ljubljano in celo v živalski vrt. Bodo naši zlati otroci-vsaj videli veliko vrst pravih živali, jaz pa moram gledati naše poslance. Upam, da so videli tudi pravo opico in še kaj. Dragi moj župan, razmisli o podobni zadevi in še ti organiziraj vlak iz Gornje Radgone v Ljubljano z ogledom živalskega vrta. Mislim, da bi imeli kaj videti (mislim na živali). Danes sem kar nekam zlobna, kaj hočemo, ljube moje. Pa še žalostna sem. Mnogo starejših mamic iz Radgone me sprašuje, če letos ne bo srečanja starejših občanov^ (tako temu pravijo), pa jim ne vem odgovoriti. Želim samo to, da bi srečanje bilo! Prijatelja »Radgončana« pa prosim, da mi nikoli več ne reče R.K. (to lahko marsikaj pomeni). Pozdrav, vaša vdajja Radgonska klepetulja drugačno verzijo Ganzove kritike, in sicer da je terjal racionalizacijo šolskih prevozov, ker da se v nekaterih avtobusih s 60-timi sedeži vozijo samo po 3 učenci. Če ima prav, sva midva na njegovi strani. Naslednja stvar pa nima nobene zveze s »prisluškovanjem«, ampak lahko pogosto vidiva na lastne oči. Gre za smetarsko vozilo lotmerških komunalcev, ki je dokaj zdelano, tako da naju je precej strah, da se bo nekega dne pokvarilo in potem... ne veva, kaj vse se bo zgodilo. ----- ---------— --------------_— ------ Lendavski pereči Pozdravljeni! Danes imam (ne)hvaležno mI0^’.51^ ram svetovati mladi vdovi. To je postala pred dobrim dni in ves ta čas je nosila črno obleko, ^ogibalo T vseh zabav. Še na proslavo (in pogostitev) fFater.e°jjj! si ni upala iti, ker se je bala, da bi o njej »Komaj ga je pokopala, že se razkazuje in si Dopisovalka pravilno sklepa, da si življenja, ki ¡e P letnico, ne namerava še naprej zagrenjevati in pravkar na veliki preizkušnji: naj gre ali naj ne Sre izlet, ki ga je organiziralo vaško upokojensko Mlado družinsko upokojenko bom imenoval prav to ni njeno pravo ime. S tem bom P08^0,,^! da bi jo »odkrili« v katerm od upokojenskih ti] jo je včlanil prav tako mlajši upokojenec Janči dodam, da tudi pravkar zapisano ime ni pravo, ve moral izbrati izmišljeno, da ne bi s prstom kazali, aa V jenke zavaja ta in ta. . Ce sem že naprošem za svetovanje, bom pav kar mislim. Glede na to, da Anica ni Živela v i zakonu, še več: mož jo je tu in tam celo udaril, menl^r leto dni žalovanja dovolj. Tako trdim tudi z.at.°’ njeni otroci, ki so že poročeni, mamo spodbujajo, i »igra« i' nedogled preveč ožaloščene vodove, anipa« ^ zdaj, ko tirana ni več, zaživi normalno ŽivljenK (prejšnji družinski odnosi) je žalostno, toda sama bila nič kriva. Mož je bil pač hudo ljubosumen- ^^ Le pojdi na ta upokojenski izlet, svetujem. . \ V da se otresež nepotrebnih skrbi in zaživiš lepše živ je bilo - vsaj tako sem razbral iz pisma - v letih. ^¿Ji formalno (za)vezana zakonski skupnosti, dejansko? v peklu. Toda ker sta bila vezana, »dokler val loči«, si pač trpela. Zdaj ko ni več formalnih zaar alllt zadihaj s polnimi pljuči. Morda se boš razživela (j li izletu, do katerega ti je očitno veliko .. • Tisti taj p tako nagovarja, naj bi šla, pa je tudi v redu nekoliko poznam. Tudi on je imel tebi P.iputM Soproga ga sicer ni tepla, se je pa rada nastavljata preseneča, da je klonila v skladu z reklom: Kakšno takšna smrt! •* .,.« p^ Sprašuješ, kaj pa bodo rekli drugi fbro^! razmišljaš! Mar ne veš, da se tistemu, ki veliko lahko nazadnje še zmeša? Ne »sekiraj« se, kajt kažejo, da eno- ali dvodnevno »romanje« še n pokopalo, prej narobe: izletniki, ki imajo s se ^joV1' lendavsko kapljico, hitro pozabijo na vsakdanje s ^ sejo se vsega, kar »visi« nad njimi, oglasi se pes /¡¡tt<> harmonika ... in nič nas ne sme presenetiti, pfl »sparajo«. Skrb, da bi na izletu ne imela družbe. jo tebi tako in tako odveč, ko pa je tajniku društva tega, da bi šla. M ja Tako torej svetujem »moji« Anici. In ker slu nasvet upoštevala, si bom sam kriv, ker bo Z tt1^ prijetne trenutke s tajnikom upokojencev, ne P Š^vS^ Nisem ljubosumen, privoščim ji, kakor tudi priv ^fiit^ drugim, ki so trpele ali pa še trpijo zaradi nas tri dedcev. Še sreča, da se hitro pobiramo. S^ Turnišče: cene pujsk0* Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem v^ ¿o so bili stari od 7 do 10 tednov in težki 0 kilogramov. Kupci so morali za par odšteti , 12.000 tolarjev, kupili pa so 40 živali. ., pro^^3 Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmi^PL pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potn , /O Pomurska banka ^ Mojadoma«^- ,-.a’i veljaj00(1 ’’ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 18. aprila 1994 tečaj' 4. 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 19. api ¡la 1994 od 00 00. F prodaj3/ Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1,121.1260 1,095.00 Francija 100 2,304.4754 2,248.00__ Nemčija 100 7,886.3672 7,770.00 Italija 100 8.2681 8.05 Švica 100 9,287.7747 9,090.00 ZDA 1 134.9752 132.30J V LB Pomurski banki, d.d.. J znižali obrestne mere za raz posojila občanom! (Gotovinska posojila, narnerli posojila, kratkoročna stanova J posojila itd.) J5iej Izhodiščna obrestna mera o