INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XVI. št. 8

avgust 2010

Letovanje otrok na Debelem rtiču
(zgoraj)
in oratorij v Strugah
(levo)
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 9. 2010.
JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM

6
Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec.
STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE
Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si
Ipli'^
T Â .

lil


Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^
avgust 2010
Županova stran
3

^Iše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani.
Naj vas na kratko seznanim z nekaterimi aktivnostmi, ki se izvajajo ali so bile uspešno zaključene.
Izvedba projekta Ureditev centra Videm je uspešno zaključena in 26. avgusta je bila uradna otvoritev s kratkim kulturnim programom. Ob tej priliki se zahvaljujem podžupanu g. Jožetu Hočevarju, ki je vodil ta projekt, projektantu in nadzorniku g. Andreju Obrču, ter izvajalcu del, podjetju Rekon d.o.o.
V	sklopu te ureditve je bil narejen tudi pločnik proti zdravstvenemu domu. Ob tem se zahvalim g. Ivotu Virant in ga. Tatjani Virant, lastnikoma Gostilne Brdavs, za konstruktivno sodelovanje, za zemljišče, po kateremu gre pločnik.
S strani regijskih koordinatorjev projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna (Turistična zveza Slovenije) je bil Videm predlagan za ocenjevanje na državni ravni med dvanajstimi kraji. Državna komisija nas je obiskala 25. avgusta.
V	vasi Cesta smo končali z asfaltiranjem ceste po rekonstrukciji vodovoda. Ureditev centra v naselju Cesta smo uspešno zaključili. Pomembno je, da smo poleg ureditve centra rešili odvod meteornih vod z dodatnimi ponikovalnica-mi. Na začetku gradnje je bilo nekaj vprašanj vaščanov, a smo jih s skupnimi močmi rešili in na koncu je izraženo zadovoljstvo nad ureditvijo. Pomembno je, da prisluhneš pobudam in željam ter jih, v kolikor se le, da tudi udejaniš.
Ureditev vaškega jedra v naselju Kom-polje se je nekoliko zavlekla zaradi dodatnih, neplaniranih del. S projektantom so bile usklajene nekatere spremembe projekta glede materialov in ograje. Rok za izvedbo del je 1. september.
Na ureditev centra Strug zaradi poplavnega območja pa še vedno čakamo na vodno soglasje s strani Ministrstva za okolje in prostor oziroma Agencije RS za okolje. Po pridobitvi tega soglasja bodo dokončani projekti, sledi prijava na razpis za sofinanciranje in izbira izvajalca.
Občina Dobrepolje je zaključila z izgradnjo primarnega vodovoda Hočevje. V tem in naslednjem mesecu se bo pripravila dokumentacija in vse potrebne meritve za pridobitev uporabnega dovoljenja. Izgradnja hišnih priključkov je
predvidena v drugi polovici septembra.
Občina je opravila tudi meritve javnega dobra, po katerem poteka lokalna cesta Zdenska vas-lvančna Gorica. Predvsem zaradi tega, da se bosta lahko po izgradnji hišnih priključkov uredila asfaltno vozišče in pločnik. Ureditev teh je predvidena konec septembra oz. v prvi polovici oktobra.
Slovenske železnice (SŽ) so dokončale obnovo železnice do Velikih Lašč. Od Predstrug do Velikih Lašč se je ukinilo 9 prehodov. Tako se že izvaja projekt gradnja nadomestne gozdne ceste v dolžini 1,9 km, ki bo dokončana v mesecu septembru. Na koncu bo zgrajen še železniški prehod širine 6 m, nekoliko nižje od sedanjega, prav tako se premakne povezava na gozdno cesto, ki bo bolj položna od sedanje. S to gozdno cesto se je vrednost gozdov povečala, poleg tega pa je spravilo lesa bistveno lažje in enostavneje.
V	Predstrugah smo začeli z urejanjem ceste v dolžini 170 m. Ob tem bomo na novo speljali traso vodovoda, položili kanal za odvajanje odpadnih in meteornih voda (ločeno), položili TK kanalizacijo za javno razsvetljavo, širokopasovno omrežje ... (ena cev bo prosta).
ldejni projekt kanalizacije v Ponikvah je narejen, opravljene so bile vse geodetske meritve. lmamo seznam vseh parcel, po katerih bo šla kanalizacija. Pripravljajo se služnostne pogodbe, ki jih bo potrebno overiti pri notarju. Po pridobitvi vseh služnosti bo izdelan PGD in PZl, ter nato pridobitev gradbenega dovoljenja. Na portalu www.enarocanje.si je povabilo k oddaji ponudbe gradnja vakuumske oz. podtlačne kanalizacije (prva faza, izbira izvajalca glede na reference). Rok za oddajo ponudb je 3. september.
V	Zdenski vasi je zgrajena kanalizacija, ostaja samo še kanal proti gasilskemu domu. Zaradi tega je potrebno čim prej zgraditi čistilno napravo. S strokovnjaki smo že imeli razgovore, kakšno čistilno napravo bi gradili, saj vemo, da je v Zdenski vasi mešani sistem (fekalna in meteorna kanalizacija). Zaradi tega nastane kar nekaj težav pri projektiranju, saj je treba zgraditi zadrževalnike, ki preprečijo udar meteorne vode na čistilno napra-
vo. Pripravili bomo projektno nalogo za načrtovanje čistilne naprave.
V izdelavi je tehnična dokumentacija za ceste na Videmskem hribu. Na terenu je potrebno izdelati vse meritve za izris geodetskega načrta z vsemi potrebnimi višinami in tangiranimi objekti oziroma dovozi do njih. Potrebna bo tudi parcelacija, to je odmera in vzpostavitev novih mej, saj obstoječe stanje ne zadostuje širini cestišča 3 m. Po izdelavi te dokumentacije je možno asfaltirati te ceste.
lzbran je tudi ponudnik za izdelavo projekta IDZ za pločnik v Ponikvah. Ponudba vsebuje geodetski posnetek po profilih na 20 m (cca. 1400 m), projekt IDZ ter pridobitev projektnih pogojev (ARSO, ZVKD, Telekom, Elektro, JKP, DRSC). ♦
Drage učenke, dragi učenci, spoštovani straši in učitelji.
Konec je brezskrbnih počitnic in pred nami začetek novega šolskega leta, v katerem si boste nabirali nova znanja. Novo šolsko leto prinaša nove izzive, nove delovne naloge, nove cilje.
Prepričan sem, da lahko le s prizadevnostjo, trdim delom in sodelovanjem dosežemo skupni cilj - kvalitetno šolo, ki jo boste obiskovali uspešni, zadovoljni učenci in učenke, v kateri se boste dobro počutili, pridobili ustrezna znanja, vzgojne navade in vrednote, v njej poučevali zadovoljni učitelji, uspehe pa spremljali zahtevni in zadovoljni starši. Pot do cilja je kot mozaik, sestavljajo ga majhni in samozavestni koraki.
Še posebej pomemben je prvi september za prvošolčke, ki boste prvič prestopili šolski prag in sedli v osnovnošolske klopi. Vsekakor je to velik dogodek, saj s tem korakom stopate na pot ustvarjalnosti, znanja, vrednot in iskanja odgovorov na različna vprašanja. Želim Vam prijeten prvi šolski dan, naj vam ostane v spominu za vse življenje.
Z ravnateljem oziroma vodstvom šole, učitelji in starši pa si želim še naprej konstruktivno sodelovanje, da bomo skupaj ustvarjali čim boljše pogoje pri realizaciji programa vzgoje in izobraževanja, da bomo znali prisluhniti potrebam in zmožnostim za čim bolj kvalitetno izobraževanje.
Veliko uspehov in zadovoljstva v šolskem letu 2010/2011.
Svetniki tudi med dopusti aktivni
Svetniki občinskega sveta Občine Dobrepolje so se 3.8.2010 sestali na izredni seji.
Mojca Pugelj
Župan Janez Pavlin, ki je sejo tudi vodil, je uvodoma razložil, kaj je razlog sklica izredne seje občinskega sveta. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je namreč 9. julija 2010 v Uradnem listu RS, št. 54/2010, objavilo 2. javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR 2. razvojna prioriteta (za izgradnjo širokopasovnega omrežja), v višini 37.130.612,93 EUR. Občina Dobrepolje se je že dvakrat neuspešno prijavila na razpis za pridobitev sredstev za gradnjo, upravljanje, vzdrževanje in izkoriščanje odprtega širokopasovnega omrežja. Ker je bil razlog zavrnitve v tem, da nastopamo sami in da imamo premajhno število gospodinjstev v t.i. belih lisah, so se župani občin Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica odločili, da podpišejo konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij« v navedenih občinah. Nosilec projekta je Občina Kočevje. Razlog sklica izredne seje je ravno v rokih. Prvi rok za oddajo prijave je 14.10.2010, vendar je potrebno do takrat izpeljat vse potrebne postopke. Da bi se lahko konzorcij občin prijavil na prvi razpisni rok, je moral biti prvi krog aktivnosti, ki jih predhodno potrdijo občinski sveti občin, zaključen do petka, 6.8.2010.
Župan je nato predal besedo Urošu Droletu, pripravljalcu gradiva za razpis. Drole je pojasnil, da se je na ta razpis prijavil konzorcij osmih občin, in sicer: občina Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica, Sodraži-ca. Razpis je bil objavljen 9. julija 2010. Na hitro je bilo potrebno pripraviti dokumentacijo. Pripravili so Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica ter Dokument identifikacije investicijskega programa načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Oba dokumenta temeljita na osmih občinah, na belih lisah. Bele lise so naselja, kjer ni komercialnega interesa. Po-
stopek je naslednji: sprejeti je potrebno vse dokumente, sledi razpis za javno-za-sebno partnerstvo, nadalje dialog, podpisat pogodbo in sledi prijava na Ministrstvo za visoko šolstvo. Vsa sredstva so sredstva iz EU. Sredstva za pripravo dokumentacije ne padejo na občine. Glede na kratek rok prijave in sprememb belih lis, je v sklepu določeno, da imajo župani pooblastilo za sprejem teh sprememb in ne več občinski sveti.
Po krajši razpravi so svetniki sklenili, da bi bilo prav, da se pred objavo oziroma podpisom pogodbe, seznanijo s pogodbo, na katero bodo lahko podali pripombe, ki jih bo župan posredoval naprej. Sicer pa so potrdili vse dokumente, ki so potrebni za nadaljevanje postopka:
•	Potrdili so sklep o ugotovitvi javno-za-sebnega partnerstva in izvedbi projekta »Gradnja, upravljanje, vzdrževanja in izkoriščanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica, Sodražica« v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva.
•	Sprejeli so Dokument identifikacije investicijskega programa načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodraži-ca iz julija 2010.
•	Sprejeli so Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Do-brepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osil-nica, Ribnica in Sodražica iz julija 2010.
•	Sprejeli so sklep, da se V NRP Občine Dobrepolje, uvrsti projekt »Gradnja, upravljanje, vzdrževanja in izkoriščanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica, Sodražica«.
•	Potrdili so konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta »Gradnja, upravljanje
in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica, Sodražica« št. 000-1/2010, ki so jo podpisali župani vseh navedenih občin.
Sprejeli so sklep, da se po dopolnitvah seznama belih lis (na osnovi izvedenih anket oz. podatkov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) se bosta Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Črnomelj, Dobrepolje, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Ribnica in Sodražica ter Dokument identifikacije investicijskega programa načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Dobrepolje, uskladila z dopolnjenimi podatki o belih lisah. ♦
Oglaševanje
v času volilne kampanje
V 12. členu Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila občine Dobrepolje je določeno, da je oglaševanje v času volilne kampanje ob razpisu lokalnih volitev možno samo na straneh in na način, kot ga določi izdajateljski svet. V glasilu mora biti rezerviran del prostora, ki je namenjen za brezplačno predstavitev kandidatov in list kandidatov.
Izdajateljski svet je sprejel sklep, da se za potrebe lokalnih volitev 2010 brezplačno nameni eno stran za predstavitev kandidata za župana in dve strani za predstavitev stranke in list kandidatov.
avgust 2010
Obvestila
5
Podjetniške in druge informacije
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Razpi-snik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov projektov vzpostavitve in delovanja razvojnih centrov, ki predstavljajo infrastrukturo v najširšem pomenu besede za razvoj novih produktov. Namen razpisa je spodbuditi vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoročen razvoj na vsebinskih področjih. Razvojni center je sestavljen iz subjektov, ki so člani konzorcija, podjetij, ki bodo nastali kot neposreden rezultat sodelovanja, kot tudi ostalih subjektov, ki bodo koristili znanje in infrastrukturo razvojnih centrov. Rok za oddajo vlog je 15.11.2010. Več:
www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpi-si_povabila_pozivi/javni_razpisi/?tx_t3javni-razpis_pi1%5Bshow_single%5D=878
2.	III. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za splošno izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja oziroma za izboljšanje ureditve funkcionalne infrastrukture, racionalnejše porabe vode in bolj kontroliranega vnosa hranil. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=936
3.	Javni razpis za zbiranje predlogov v okviru Delovnega programa Skupnega podjetja ARTEMIS v letu 2010. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov, ki se prijavljajo na ustrezni mednarodni razpis in na tega. Namen obeh razpisov, je isti, to je podpora projektom, ki obravnavajo snovanje, razvoj in izvedbo povsodne (ubikvitarne), sodelujoče (interoperabilne), cenovno učinkovite (angl. »cost-effective«), zmogljive, varne in zaš-
čitene računalniške strojne in programske opreme. Pričujoči slovenski razpis se navezuje na nadrejeni mednarodni razpis z nazivom »Razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa Artemis Joint Undertaking », ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropske Unije C 48 SL oziroma EN dne 26. 2. 2010 ter na spletni strani Skupnega podjetja Artemis, ki je: https://www.artemis-ju.eu/call2010. Rok za predložitev vloge na ta razpis je 2. september 2010, do 14. ure.
Več:	www.mvzt.gov.si/si/javni_razpi-
si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=947
4.	III. javni razpis za ukrep 133 - Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za delno pokritje izvajanja aktivnosti informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje na notranjem trgu EU za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti Skupnosti oziroma Republike Slovenije. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=930
5.	Javni razpis za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela.
Razpisnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.: Predmet razpisa je izboljšati za-posljivost in socialno vključenost ranljivih skupin, ustvarjati delovna mesta za ranljive skupine ter zagotoviti enakost med spoloma. Cilj javnega razpisa je sofinanciranje do 12 partnerstev. Podprti bodo projekti v okviru dveh sklopov: Sklop A: projekti, ki bodo razširili ali nadgradili v preteklosti že uspešno razvito in preizkušeno prakso; Sklop B: pilotni projekti. Pogoji za sodelovanje: so pravne osebe, ki imajo v ustanovitvenem aktu oziroma drugem ustreznem aktu določen neprofitni značaj, vračajo vse dohodke v osnovno dejavnost oziroma ne delijo dobička med lastnike, temveč ga vlagajo v razvoj dejavnosti. Rok za oddajo prijav je do vključno 21.9.2010, do 12. ure. Več:
http://www.mddsz.gov.si/si/o_ministrs-tvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=908
6.	Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je sofinanciranje promocije turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Pogoji za sodelovanje: Prijavitelji na razpisu so lahko
pravne osebe, ki so: gospodarska interesna združenja, društva, zavodi, zbornice in zveze društev. Vsi prijavitelji morajo delovati na področju turizma. Vsi prijavitelji morajo predstavljati tematski turistični proizvod že vsaj eno leto od datuma prijave na razpis in delovati na nacionalnem nivoju (prijavitelj mora zastopati tematski turistični proizvod v vsaj štirih slovenskih razvojnih regijah). Rok: Javni razpis bo odprt do porabe sredstev. Več:
www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpi-si_povabila_pozivi/javni_razpisi/?tx_t3javni-razpis_pi1%5Bshow_single%5D=876
7.	Javni razpis za ukrep 323 ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enako-vrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so: fizične in pravne osebe ter občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=922
8.	Javni razpis za ukrep 322 obnova in razvoj vasi. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so občine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=920
Uradne ure
občinske uprave
ponedeljek
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 14.30
sreda
od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 17.00
petek
od 8.00 do 12.00
Občinski inšpektor
četrtek
od 8.00 do 9.00
sK
NVO stičišče Srca Slovenije
■h
Ncdožba v vašo prihodnost
OPEirajO DEI^D FINANCIRA EVI!OPSKALINIJ\
Evropski socialni sklad
Moja družba: za boljše sodelovanje društev z občinami
Tjaša Bajc, Stičišče NVO srca Slovenije
Regionalna stičišča nevladnih organizacij in Center nevladnih organizacij (CNVOS) smo v želji po boljšem sodelovanju nevladnih organizacij z občinami oblikovali pobudo MOJA DRUŽBA, s katero želimo občine spomniti na našo pomembno vlogo v družbi. Pripravili smo priročnik, v katerem so predstavljeni dobri primeri sodelovanja, različne oblike nevladnih organizacij in storitev, ki jih lahko ponudimo lokalnim skupnostim. Prav tako pa tudi rešitve, ki jih občine lahko vpeljejo v svoje delo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami.
V Sloveniji nas je aktivnih okoli 23.000
nevladnih organizacij (društev, zasebnih zavodov in ustanov). Vsaka v svojem lokalnem okolju in na svojem področju delovanja učinkovito prispevamo k boljši kakovosti bivanja, saj izvajamo vrsto aktivnosti, ki so sicer drage in plačljive.
Vabimo vas, da se v okviru pobude MOJA DRUŽBA pridružite mnogim društvom, zasebnim zavodom in ustanovam (torej nevladnim organizacijam) v Sloveniji. S prvo akcijo v času lokalnih volitev nagovarjamo župane in županje ter kandidatke in kandidate, da po izvolitvi oblikujejo sporazum o sodelovanju med nami - nevladnimi organizacijami - in občinami. Na spletni strani www.moja-druzba.si se lahko vpišete med podpor-
nike, našli pa boste tudi vse županske kandidate, podpornike akcije, ki se bodo zavzemali za boljše sodelovanje društev in občin. lzkoristite priložnost predvolilnega časa in opozarjajte županske kandidate o pomenu društev v lokalnem okolju.
Več informacij o pobudi dobite na sedežu Regionalnega stičišča NVO Osred-njeslovesnke regije na Kidričevi 1 v Litiji, e-mail: info@srce-me-povezuje.si ali po telefonu 040/786-939, 040/365-850. ♦
wwwjnofMainaii
TE Mim*
ZANIMA
MOJA#«
DRUŽBA ?
VABILO
Območno združenje veteranov Vojne za Slovenijo
in
Občina Dobrepolje
vas vabimo, da se udeležite
odkritja spominskega obeležja na dogodke leta 1991,
ki bo v soboto, 4. septembra 2010, ob 16. uri,
pred Jakličevim domom na Vidmu.
Prireditve se bo udeležila Slovenska vojska in policija s predstavitvijo nekaterih nalog, ki jih izvajajo.
Vljudno vabljeni.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje
KSS Dobrepolje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
V petek, 10. septembra 2010, ob 19 uri,
bo v koči Turističnega društva Podgora predavanje in degustacija na temo
Pravilno zorenje in priprava rdečega mesa.
Veliko kmetij prodaja goveje meso na domu stalnim strankam, zato želimo predstaviti pravilen način shranjevanja in zorenja mesa, ki se v naših krajih skoraj ne uporablja. Zoreno rdeče meso je hitro pripravljeno in
predvsem mehkejše in okusnejše. Po teoretičnem predavanju bo tudi prikaz priprave in degustacija.
Prikaz in predavanje bosta vodil specialista na Kmetijskem zavodu Ljubljana Jasmina Slatnar in Janez Koprivnikar.
Terenski kmetijski svetovalec: Franci Omahen Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik
avgust 2010
Iz KGZ
7
Prikaz strniščne obdelave in setve ter blagoslov traktorjev v Dobrepolju
Strojni krožek Kmetovalec in Kmetijsko svetovalna služba sta sredi avgusta pripravili prireditev na temo strniščne obdelave in setve ter blagoslova traktorjev.
Mojca Pugelj, foto: Robert Cimerman
Ob deveti uri se je na njivi Staneta Novaka, sicer tudi organizatorja prireditve, zbralo okrog 70 kmetovalcev iz dobre-poljske občine in bližnje okolice. Ogledali so si prikaz strniščne obdelave tal (to je obdelava žetvenih ostankov in zgornje plasti njive), ki se naredi v poznem poletnem času, ter setev.
Obiskovalci so se nato preselili k koči »Pri koritu«, kjer je sledil blagoslov traktorjev. Župnik Franc Škulj je po prebranem odlomku iz Svetega pisma blagoslovil vse lastnike traktorjev in njihovo mehanizacijo in jim zaželel čim več uspešno
obdelanih polj in čim manj delovnih nesreč.
Sledili so pozdravni nagovori gostov. Alojza Potočnika, predsednika podružnice strojnega krožka, Ane Pavčič, vodje Kmetijsko svetovalne službe Grosuplja in Cirila Smrkolja, aktualnega predsednika Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, ki je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo nad udeležbo na prireditvi. Seveda ni mogel mimo dejstva, da se v kmetijstvu soočajo z velikimi težavami. Meni, da bi morala politika nujno spremeniti odnos do kmetijstva, ki je bil sedaj vse prej kot pozitiven. Po njegovem mnenju je največji problem v tem, da ni dialoga med
državnimi institucijami in kmeti. In samo z dialogom bi bilo možno priti do rešitev, ki bi bile sprejemljive tako za državo kot kmete.
V okviru prireditve pa so potekale tudi kmečke zabavne igre, na katerih so sodelovale tri ekipe - iz Dobrepolja, Ivanč-ne Gorice in Grosuplja. Tekmovalci so se predstavili v žaganju hloda z žago »amerikanko,« sekanju in zabijanju žeblja. Na koncu so domačini iz Dobrepolja osvojili drugo mesto, prvi so bili Grosupeljča-ni, tretji pa Ivanjčani. Za sproščen zaključek pa so poskrbeli zvoki harmonike ter člani TD Podgora s hrano in pijačo. ♦
Kultura
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI -JE TO EVROPA?
sreda, 1. - 30. september 2010, Ivančna Gorica
Gostovanje razstave tiskanih panojev z motivi in prevedenimi besedili Jurčičeve Kozlov-ske sodbe v Višnji Gori. Obiskovalcem bodo poleg originalnega besedila v slovenskem jeziku na voljo tudi prevodi v angleški, španski, francoski in nemški jezik. Razstava bo tako preplet različnih jezikov in slikarskih izrazov -ilustracij v pripovedi ene in iste Jurčičeve zgodbe. Razstava je bila prvič predstavljena v Ljubljani v Hiši Evropskega parlamenta v okviru prireditve Svetovna prestolnica knjige.
Foto: Sunčan Stone Patrick
ZAKLJUČEK OBMOČNEGA LINHARTOVEGA SREČANJA S PODELITVIJO PRIZNANJ september 2010, kulturni dom, Grosuplje Vsako leto se ob zaključku gledališke sezone zberejo odrasli gledališčniki na srečanju, pogovoru, in ogledu posamezne gledališke igre. Štirim ljubiteljskim gledališkim skupinam iz Ivančne Gorice, Stične, Velike Loke in Gro-suplja bodo podeljena priznanja.
MED BESEDO IN PODOBO, RAZSTAVA LIKOVNIH DEL IN OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH LIKOVNIH USTVARJALCEV petek, 17. september 2010, ob 18.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Otvoritev tematske območne razstave likovnih del, ki so prispela na razpis. Predstavilo se bo sedemnajst likovnikov iz vseh treh ob-
čin. Strokovna selektorica za regijski nivo bo ponovno likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Izbrana dela bodo razstavljena na regijski razstavi, ki bo letos novembra postavljena v Logatcu.
REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV
ponedeljek, 20. septembra 2010, Ljubljana Prijavljeni starejši avtorji in avtorice Osrednje Slovenije se bodo s svojimi literarnimi besedili predstavili na tradicionalnem srečanju lite-ratov seniorjev. Izbrani avtorji bodo nastopili 13. in 14. novembra na državnem srečanju v Trebnjem, njihovi prispevki pa bodo objavljeni v zborniku V zavetju besed 4.
KO NAJDEŠ SVOJ MIR, OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV torek, 21. september 2010, ob 16.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje
Odrasli literati imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo letno produkcijo pod strokovnim vodstvom. Tretjil in zadnjič bo njihova dela komentirala mag. Ana Porenta, ki bo vnaprej prebrala vse prispevke in podala svoje mnenje ter se pogovorila z ustvarjalci. Srečanje bo kot ponavadi potekalo v prijateljskem vzdušju. Na srečanju pa bo nastopil tudi mešani pevski zbor DU in KD Dobrepolje Škrjanček pod vodstvom Staneta Fuxa.
PIKA MIGA 2010, DRŽAVNA REVIJA
OTROŠKIH PLESNIH SKUPIN
petek, 24. in 25. 9. 2010, kulturni dom,
Velenje
Pikin festival je sestavljen iz treh prireditev, ki se odvijajo v velenjskem kulturnem domu in na zunanjem odru. Letošnja selektorica Sinja Ožbolt je pripravila izbor za državno revijo in na njej bo že tretjič nastopila tudi grosupeljska baletna skupina TeGIBlo 4 KD Teater Grosuplje pod vodstvom Špele Repar. Mlade plesalke bodo predstavile miniaturo pod naslovom Kaj delaš? Je kdo tu? Se kaj dogaja?

TeGIBlo 4, foto: Janez Eržen
GLASBENI MARATON 2010 IN NATEČAJ ZA FESTIVAL STIČNA TER DRŽAVNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE ROCKOVSKO BESEDILO 2010
sobota, 25. september 2010, Stična, od 11. ure dalje
Zaključek natečaja bo potekal ob srečanju neuveljavljenih in inovativnih glasebnih sku-
pin, ki je že v lanskem letu preraslo okvire izpostave in bo tudi letos vseslovensko srečanje izvajalcev in ljubiteljev tovrstne glasbe. Izpostava pri prireditvi sodeluje s Kulturnim društvom Stična, najboljša izbrana skupina bo nastopila na letošnjem Festivalu Stična 2010. Strokovni spremljevalec bo še zadnjič mag. Brane Škerjanec.
Lanski maraton
REGIJSKO SREČANJE OKTETOV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN
sobota, 25. september 2010, Cerknica
Na regijskem srečanju imajo priložnost predstavitve male pevske zasedbe, ki so bile za regijski nivo izbrane na območnih srečanjih.
KAKO SE BOJUJEM PROTI »REVŠČINI«, RAZSTAVA PO NATEČAJU v OKVIRU DNEVOV EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE torek, 28. september 2010, ob 17.00, Mestna knjižnica Grosuplje Otvoritev razstave likovnih del, ki so prispela na natečaj Kako se bojujem proti »revščini« bo potekala v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Izbrana prispela dela so bila objavljena na letakih skladove izpostave v tekočem letu in na ogled bodo tudi natisnjena vabila -plakati. Otvoritve razstave se bo udeležil ambasador letošnjega evropskega leta. Podeljene pa bodo tudi nagrade vsem izbranim likovnikom ter majhna pozornost vsem udeležencem natečaja.
Avtorica slike: Meta Jakič
avgust 2010
Kultura
9
SAMOSTOJNA RAZSTAVA GABRIJELA VRHOVCA
četrtek, 30. september 2010, 17.00, galerijski prostori Mestne knjižnice Grosuplje
Vsako leto ima izbrani likovni ustvarjalec ali ustvarjalka, ki deluje na območju naše izpostave priložnost, da se predstavi s svojimi deli na samostojni razstavi. Tokrat bodo na ogled dela slikarja in ilustratorja, Gabrijela Vr-hovca. Razstavo pa bo spremljal ličen katalog s strokovnim besedilom likovne kritičarke Mojce Puncer.
LINHARTOVO SREČANJE 2010, DRŽAVNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
7. - 9. 10. 2010, 10.00, Postojna
Na državno srečanje je bila po izboru Maje Gal Štromar za državno srečanje predlagana grosupeljska gledališka skupina GGNeNi, ki deluje v okviru Kulturnega društva Teater Grosuplje. Tokrat bodo nastopili s predstavo Jeffery Bernard je bolan v režiji Renate Vidič.
LE PLESAT ME PELJI 2. DEL, DRŽAVNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN
sobota, 9. oktober 2010, Maribor
Drugi del državnega srečanja odraslih folklornih skupin bo potekalo v Unionski dvorani v Mariboru. Na srečanju se bodo predstavile folklorne skupine, ki so bile izbrane na regijskih srečanjih po celotni Sloveniji. Izbor z regijskih srečanj je pripravila strokovna spremljevalka Branka Moškon. Iz ivanške izpostave bo v Mariboru nastopila FS Ponikve, KD Do-brepolje pod vodstvom Barbare Brodnik.
OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV NAD 15 LET
petek, 15. oktober 2010, 18.00, Grosuplje
Izpostava poskuša k strokovno podprtemu druženju povabiti mlade literate, ki sicer ustvarjajo konstantno, nimajo pa možnosti javnega delovanja ter prikaza in prezentacije svoje literarne ustvarjalnosti. Tako letos ponovno razpisuje območno srečanje za mlade
literate, ki delujejo na področju treh občin. Tovrstno druženje bo skozi leta kulminiralo v zborniku, ki se bo osredotočil le na ustvarjanje mladih.
FS Ponikve na regijskem srečanju v Ljubljani, foto: Martin Rigler
Eva bo zagreta tudi v mesecu septembru
Andreja Novak, DS SCENA
Za nami so poletni meseci, ki so bili za večino namenjeni dopustu. Upam, da ste ga preživeli na morju, v prijetni senci, z ohlajeno pijačo in z najboljšo družbo. Dramska skupina Scena si je tudi privoščila nekaj dopusta, julija pa je nastopila na prireditvi Večer na vasi, ki je tradicionalno potekala v Velikih Poljanah in o katerem smo vas seznanili že v prejšnji številki. Danes prilagamo tri fotografije z omenjene prireditve. Še vedno pa velja povabilo, da v kolikor želite, da vam DS Scena popestri praznovanje rojstnega dne, poroko, piknik...da pokličete na 031 790 155 ali 041 596 103. Za več informacij smo vam na voljo na http://www.zel-nik.net/ds-scena. ♦
Ob tej priložnosti pa DS Scena vabi vse, ki si še niste ogledali komedije EVA JE ZAGRETA, da pridete v našo družbo v soboto, 18.9.2010, ob 19.30 uri v Jakličev dom na Videm. To bo naša zadnja uprizoritev omenjene komedije v domačem kraju (gostovali bomo septembra v Grosupljem), zato vabim tudi tiste, ki ste si že ogledali predstavo in bi še enkrat radi pogledali, kaj se je dogajalo Tomiju v hotelu. Za vse informacije na eno izmed zgoraj omenjenih telefonskih številk.
Se vidimo v soboto, 18.9.2010.
750 - letnica Župnije Dobrepolje in premiera drame »Saloma«
Igor Ahačevčič
Letos naša župnija obhaja nadvse pomemben jubilej, saj mineva 750 let od njene ustanovitve. Res je, da ta datum velikokrat ponavljamo zlasti v naši župnijski cerkvi, na civilnih prireditvah in ustanovah pa ta obletnica ne doživlja kakšne večje pozornosti. Kot da ne dojamemo, kako pomembno je to dejstvo za našo zgodovino in samozavest.
Ko so naše dežele nekaj po letu 800 prešle pod oblast oglejskih patriarhov, sta bili na območju Dolenjske organizirani dve, lahko rečemo cerkveni upravni enoti. Ena je imela sedež v Ribnici, druga pa v Šentvidu pri Stični. V okvir šentviške
župnije je spadalo tudi Dobrepolje. Leta 1260 pa sta se na pobudo grofov Orten-bužanov ti dve enoti razdelili na manjše. Takrat je bila ustanovljena Župnija Dobrepolje, ki je obsegala poleg sedanje župnije še Župnijo Struge, Velike Lašče, Sveti Gregor in del Župnije Krka. Vsekakor je bila to velika in pomembna župnija, ki je ohranila dober sloves pobožne in delovne župnije vse do današnjih dni. Vsi Dobrepoljci bi se morali zavedati tega dejstva in spoštovati svoje poreklo in s tem krepiti svojo samozavest, ki nam je v stiku z zunanjim svetom zelo, zelo manjka. Okrepi pa se lahko le tako, da najprej sami sebi izkažemo pravo mero spoštovanja in konec koncev ljubezni. Saj
veste, da kdor sebe nima rad, ne more imeti rad drugega.
V Dramski skupini Scena smo se prav zato odločili, da ob tej priložnosti izkažemo čast župniji s prikazom dramskega dela, ki za spremembo ni komedija, pač pa zelo resno delo velikega literata Os-carja Wilda, ki nosi naslov Saloma. To delo govori o pretresljivih zadnjih urah življenja Janeza Krstnika, ki so ga obglavili na praznovanju rojstnega dne kralja Heroda, na zahtevo Herodove pastorke Salome.
Premiera drame bo 3. oktobra popoldne po maši ob uradnem zaključku jubilejnega leta. ♦
KD Dobrepolje, dramska, skupina, SCENA
premiera poetične drame
Oscar Wilde
SALOMA
Režija: Sonja Imerovič in Marta Šuštar Premiera bo v nedeljo, 3. oktobra 2010, ob 16.30, v dvorani Jakličevega doma na Vidmu.
Predprodaja vstopnic od 15. septembra dalje v knjižnici Dobrepolje, v trgovini Trgojan na Vidmu in pri Mariji Kramžar v Kompoljah (GSM: 041 816 776). Nekaj vstopnic bo še v prodaji uro pred predstavo pred dvorano v Jakličevem domu. Prva ponovitev predstave bo v soboto, 30. oktobra 2010, ob 19.30. uri.
Vljudno vabljeni!
Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima
nobene in kdor ima živež, naj stori enako.« »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki, da bo počistil mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem« Tako je torej še z mnogimi opomini oznanjal ljudem dobro novico. Ko pa je grajal tudi četrtne-ga oblastnika Heroda zaradi Herodiade, žene njegovega brata, in zaradi vsega hudega, kar je Herod storil, je on vsemu
dodal še to, da je Janeza vrgel v ječo. (Lk 3,10-11,16-20)
...Tako je torej še z mnogimi opomini oznanjal ljudem dobro novico. Ko pa je grajal tudi četrtnega oblastnika Heroda zaradi Herodiade, žene njegovega brata, in zaradi vsega hudega, kar je Herod storil, je on vsemu dodal še to, da je Janeza vrgel v ječo. (Lk 3,18-20)
Kultura
Mestna Hnjižmca Grosiifije
Enota Dobrepoije
Iz knjižnice

Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
Med počitnicami se zabavam v knjižnici!
Mersel Jasmina
V krajevni knjižnici Dobrepolje je tudi v času počitnic in poletnih dopustov veliko obiskovalcev, ki si svoj prosti čas popestrijo z zanimivim branjem. Naše prijateljice knjige veliko potujejo in sicer v naših potovalkah. Včasih se zgodi, da je ena izmed torb, ki jih vzamemo na potovanje, polna knjig in potem se sprašujemo kaj bi še pustili doma, da s seboj ne bi vozili toliko prtljage. Toda knjige gredo z nami. Veliko nas je, ki si poležavanja na plaži brez branja dobre zgodbe kar ne znamo predstavljati. Tudi jaz sem ena izmed teh oseb. Vendar, ko pogledujem naokoli sebe, opazim da tudi večina drugih, ki se predajajo sproščanju v ležalnikih pod senčniki, v rokah drži knjigo. Iste uspešnice vendar v mnogih jezikih. Tako resnično življenje potrjuje znano teorijo,
kako dobrodejen vpliv ima knjiga na človeka.
V knjižnici pa nismo pozabili na naše mlade obiskovalce. Že več let v poletnem času organiziramo počitniške delavnice namenjene osnovnošolcem. Mnogi v mesecu avgustu počasi že začnejo pogrešati svoje prijatelje in si želijo druženja, zabave in zanimivih aktivnosti. Počitniške delavnice v knjižnici pa so pravo zdravilo za preganjanje dolgčasa. Tokrat so potekale vsak dan, v tednu od 16. do 20. avgusta. Skupaj smo preživeli tri ure na dan in vedno smo spoznali kaj novega, predvsem pa smo se zabavali. Ključna tema naših delavnic je bil strah v vseh možnih oblikah. Pomembno je spoznanje, da se s strahom sreča vsak izmed nas, vendar je ključno, da se ga ne sramujemo temveč, da se z njim soočimo. Tudi mi
smo se pogovarjali o stvareh ob katerih začutimo strah ali se jih bojimo in primerjali naše strategije ter izkušnje s katerimi smo te občutke spremenili. Priredili smo tudi predstavo - Knjižnica ima talent, v kateri je vsak izmed nas pokazal kako poseben in edinstven je. Svojo odvečno energijo smo sproščali z različnimi igrami, preverjali ter širili naše znanje in razgledanost z ugankami in kvizi, ter razvijali ročne spretnosti z mnogimi izdelki. Izdelali smo si svojega duhca, ki smo ga poimenovali bavbrdav. Vsak dan smo namreč prebirali knjigo z naslovom Bavbrdav. Zanimiva zgodba govori o duhcu, ki ga je majhen fantič naredil in oživil, da bi prestrašil svojo neustrašno sestrico. Vendar je na koncu ravno du-hec tisti, ki prepirljivega bratca in sestrico zbliža. Veseli smo, da ste svoje počitnice preživeli tudi v knjižnici in vas vabimo, da nas z veseljem obiskujete tudi v prihodnje. ♦
Katera skupina bo hitrejša? Vsak se trudi po svojih močeh
Izdelali smo si kipec po svoji podobi, saj je vsak izmed nas edinstven in popoln.
Prelep nasmeh Nejca in Vida.
Oratorij
Tina Mustar
No tako, pa je tudi letos tu. Naš oratorij namreč. Po začetnih zapletih se je začelo odvijati tako, kot je treba. Postali smo dru-žinica za teden dni. Otroci in mi, animatorji. Prvi dan, kot je že v navadi, smo imeli uvodno mašo in prve pomenke. »Ti, Mateja kaj bomo pa jut'r počel?« je bilo vprašanje, ki se je kar nekajkrat slišalo in zraven so bila omenjena tudi druga imena ani-matorjev. Janez Potočnik nas je blagoslovil in nas poslal na pot,
ki nas čaka. Tako smo se po igrici poslovili in dogovorili, da se vidimo naslednji dan.
Začelo se je z dvigom zastave, himno in igrico. Nadaljevalo z različnimi aktivnostmi, med katerimi so bile tudi delavnice. Tukaj so sprostile svoje umetniške žilice tudi najtrdnejše bučke. Uh, kaj lepšega kot pričakovati vodne igre, pa nam je vreme kar malo nagajalo. Že skoraj so bile odpovedane in žalostni obrazki so se sprehajali in spraševali »Kaj jih res ne bo?« Pa so se oblački razkadili in nam postregli z obilico smeha.
Plaža v Strugah
Tako smo navdušeno čakali četrtka, ker naj bi se zgodilo presenečenje. Pa smo na koncu ugotovili, da o tem vedo več otroci kot mi sami. Pogledat smo šli prašiče na oboro, kjer nas je prijazno sprejela gospa Tatjana. Seveda nam je svež zrak dobro del in tako smo lažje ustvarjali. Pot navkreber nas je res utrudila in našim želodčkom je še kako prijala malica, ki nam jo je pomagal pripraviti Dušan. Ker so nas že preganjale prve kapljice dežja, smo se odločili malo prej vrniti v dolino in tam nadaljevati naše igrice.
íňM
J
Mi gremo pa
Prireditve
Tako hitro, kot lahko berete, je že bil tu petek. Tudi tokrat smo si ogledali zgodbico o naši junaški Momo in njeni druščini. Vmes so nekateri skočili še na sladoled, drugi pa pridno ustvarjali v delavnicah. Po malici pa se je odvijala prava nogometna tekma. Fantje in seveda punce, da ne bo pomote, so se zapodili za tisto okroglo rečjo, kot da gre za velik dvoboj. Medtem so ne-
kateri raziskovali, kdo je kriv za nenadno vznemirjenje v mestu, s pomočjo igrice o detektivih. Malo manjši pa smo hoteli postati veliki in smo žogo vzeli v svoje noge in se zapodili z njo na trato. Kot smo naročili, je dež zmočil zemljico kmalu potem, ko smo zaključili zadnji napad na nasprotnikov gol. Zadnjo urico pa smo preživeli pod varno streho šole.
V soboto se je zaključila tudi dramska igra, ki smo jo animatorji igrali dan za dnem. Glavna igralka Momo nam je skušala sporočiti, da naj pazimo na čas, da bo v službi dobrega. Zato smo dobro izkoristili tudi zadnji dan oratorija, kjer smo se popoldne v veliki igri preizkusili kot poštarji. Mislim, da bi nam tudi poštarji zavidali, s kakšno hitrostjo smo nosili pisma iz Strug pa vse do Pirana in še dlje.
Predno pa dokončamo naše novičke, se moram zahvaliti tudi našim animator-jem; za njihovo skrb za otroke, potrpežljivost v trenutkih negotovosti in vztrajnost, ko sem sama že obupala. Predvsem pa zato, ker so se potrudili in poskusili pričarati otrokom nekaj novega, drugačnega in zanimivega. Mnogo več, kot je moja zahvala, vam lahko da naš nebeški Oče. ♦
a

Me se imamo rade
Intervju z Enejem B.
Ali so bili animatorji v redu, prijazni?
»Ja, lepo so skrbeli za nas!« Kaj pa šefica? »Bila je zelo v redu.« Ali so ti bile delavnice všeč?
»Bile so mi všeč, najbolj pa zapestnice.«
Kaj ti je bilo najbolj všeč?
»Gledanje igre, ki so jo igrali animatorji in seveda tudi velike igre.« Ali ti je bila malica všeč? »Nemogoče všeč« (zelo všeč). Ali si spoznal veliko prijateljev? »Ogromno.«
Ali ti je bila všeč obora?
»Všeč mi je bilo, saj sem videl divje prašiče.« Ali si kaj žalosten, ker je konec oratorija?
Sem žalosten, ker je bil res dober.
Anketarka: Lara Božič Nasmeh pove vse
Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču
Maja in Mateja, pedagoški vodji
V sredo, 28. 07. 2010 se nas je 173 otrok skupaj z 17 vzgojiteljicami odpravilo na 10 dnevno letovanje v zdravilišče na Debelem rtiču. Kljub velikemu številu smo se hitro razdelili v skupine, razpakirali naše kovčke in odšli na zasluženo kosilo. Vsi smo komaj čakali, da zaplavamo v morju, kjer smo se močno zabavali in stkali nova prijateljstva. Prvo noč smo vsi spali bolj slabo, saj smo še vedno pogrešali naše domače, ampak domotožje je kmalu minilo, saj smo imeli veliko zaposlitev skozi cel dan. Vsak dan smo razgibali svo-
je telo, se udeležili delavnic, ki so jih vodile naše vzgojiteljice in zvečer na plesu naplesali. Na delavnicah smo izdelovali vse mogoče, od mavčnih ulitkov, ki smo jih pobarvali do zapestnic, ki smo jih spletli sami. Ta delavnica je bila najbolj obiskana in je trajala kar celih 10 dni, saj smo ves čas videvali kako si kdo plete svojo zapestnico. Imeli smo tudi plesno delavnico, kjer smo se naučili koreografije najbolj znanih pesmi in smo zvečer na plesu blesteli.
Med našim bivanjem sta nas obiskala tudi g. Janez Pavlin, župan občine Dobre-polje in pa predsednik OZRK Grosuplje,
g. Franc Horvat. Ogledala sta si kje spimo, kaj počnemo med počitkom in z nami delila svoje izkušnje s kolonij in potovanj. Z veseljem smo ju poslušali.
Nekaj dni našega letovanja nas je presenetil dež, ampak se nismo vdali in si skupaj z vzgojiteljicami organizirali lepo popoldne oziroma večer. Še dobro, da so bili z nami tudi »taveliki« fantje, ki so imeli vso tehnično opremo za izvedbo plesa. Hvala vam fantje! Naše letovanje se je zaključilo v soboto, ko smo se odpravili proti domu in se veseli poslovili in zaželi, da se vidimo prihodnje leto. Se vidimo poleti 2011 na Debelem rtiču. ♦
Prišel nas je obiskat tudi župan
avgust 2010
Prireditve
15
Srečanje harmonikarjev Urška, Zamostec
Naj harmonikarka je Katja Jakljevič
Besedilo in fotografije: Helena Murgelj
Klub harmonikarjev Urška iz Zamostca pri Sodražici je v soboto, 7. avgusta, pripravil tradicionalno že 18. srečanje harmonikarjev. Dobrodošlico vsem ljubiteljem harmonike je izrekel predsednik kluba Franc Lesar. Tekmovanja se je udeležilo 23 harmonikarjev, od tega pet deklet, z vseh koncev Slovenije - tudi iz Dobre-polja. Harmonikarji so se pomerili v štirih starostnih kategorijah. Kako je kdo raztegnil meh, je spremljala štiričlanska komisija, ki so jo sestavljali: Jože Arko,
Drago Elikan, Vili Marinšek in Franci Rejec.
Med najmlajšimi, v kategoriji do 12 let, je zmagal Mitja Bukovec z Rake pri Krškem, drugi je bil Matej Markeljc, tretji pa Jan Drobnič. V drugi kategoriji od 13 do 18 let je bil najboljši Matic Markeljc, za njim sta se uvrstila Katja Jakljevič in Erik Šavron. V tretji kategoriji od 19 do 50 let se je najbolj izkazal Boštjan Šporar pred Natašo Slabe in Alojzem Murgljem. V četrti kategoriji pa je zmagal Tone Klun pred Ivanom Zavrlom. Žirija je v skupini do 18 let ponovila nastope, za Naj harmonikar-
ja so se potegovali štirje, in sicer: Katja Jakljevič, Erik Šavron, Mitja Bukovec in Matic Markeljc. Komisija je največ točk prisodila 15-letni Katji Jakljevič iz Grabrov-ca pri Metliki in tako postala Naj harmo-nikarka.
Tudi letos so prvouvrščeni v posameznih skupinah kot nagrade prejeli lična rezbarska dela umetnika Draga Koširja. Na koncu so člani harmonikarjev kluba Urška zaigrali še nekaj skladb in tako popestrili srečanje. Za zabavo pa je poskrbel tudi ansambel Erazem iz Postojne. ♦
KONJENIŠKO DRUŠTVO STRUGE
pripravlja
veliko
konjerejsko prireditev
4. septembra 2010
•	vztrajnostni tek (endurance) 2x20 km s pričetkom ob 10.uri
•	snemanje struškega venčka (alka) in spretnostna ježa s pričetkom ob 14.uri
Po uradnem delu druženje ob zvokih ansambla Kosobrin. Vljudno vabljeni!
Kulturna dediščina občine Dobrepolje
ZVKDS, OE Ljubljana kot pristojna služba za varstvo kulturne dediščine v občini Dobrepolje skuša s prispevkom predstaviti pomen varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter opozoriti na težave, ki povzročajo neželene spremembe v prostoru in s tem posledično izgubo dediščinskih oz. spomeniških lastnosti posameznih objektov in območij.
Petra Jernejec Babič, Alenka Železnik
Kulturna dediščina je vir in dokaz človeške zgodovine in kulture; predstavlja nenadomestljivo vrednoto. Dediščino, ki je poškodovana ali uničena, je izgubljena za vedno in nobena replika ne more nadomestiti originala. Skrb vsakogar izmed nas je, da dediščino varujemo in ohranjamo, jo vključujemo v življenje ter posredujemo zdajšnjim in prihodnjim rodovom.
Videm, Podpeč, silhueti z dominantama v kulturni krajini
Fototeka arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, foto Petra Jernejec Babič
Zdenska vas, značilni prehod naselja v odprt prostor
Fototeka arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, foto Petra Jernejec Babič
Kulturno dediščino obravnava vrsta pravnih aktov od ustave, osrednjega zakona o varstvu kulturne dediščine, zakonov in predpisovs področja urejanja prostora in prostorskega načrtovanja do mednarodnih konvencij in pogodb in je varovana na več ravneh, vendar lahko za njeno ohranitev največ naredijo ozaveščeni lastniki in zainteresirana javnost.
Cilj dela strokovne službe je celostno ohranjanje dediščine, ki je v bistvu sklop ukrepov, s katerimi se zagotavljajo njen nadaljnji obstoj in bogatitev, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba, oživljanje. Zato je pomembno, da so vsi uporabniki prostora seznanjeni s prednostmi in tudi z omejitvami zaradi varstva dediščine. Velja zmotno prepričanje, da varstvo dediščine predstavlja omejitveni dejavnik v prostoru, pozablja pa se, da je lahko ključni razvojni dejavnik za najrazličnejša področja, zlasti za turizem in kulturo. Če želimo doseči zastavljene cilje, je pomembno tudi ustrezno vključevanje in obveščanje javnosti. Z dostopom do informacij o dediščini in njeni predstavitvi se bo razvila zavest o njenih vrednotah. Vsakdo je namreč odgovoren za spoštovanje svoje in tuje dediščine ter jo je dolžen ohranjati.
Kulturno krajino varujemo zaradi prvin, ki dokazujejo kontinuiteto ali posamezne stopnje kulturnega in civilizacij -skega razvoja. Prostorski razvoj spreminja njeno podobo v številnih pojavnih oblikah. Sodoben evropski varstveni odnos do krajine vse bolj poudarja kulturno krajino kot dediščino, saj je opredelil-na identifikacijska prvina. Čeprav je kulturna krajina v stalnem spreminjanju, mora biti razvoj kontroliran in omejen. Varstvo je usmerjeno k ohranitvi tistih sestavin in dejavnosti kulturne krajine, ki zagotavljajo ohranitev prepoznanih vrednot: krajinsko zgradbo (naravne in kul-
turne prvine), ekološke procese sonarav-nega gospodarjenja, tipologijo krajinskih prvin, način povezave s stavbno in z naselbinsko dediščino. Glede na stopnjo poseganja urbanizacije v zunajnaselbin-ski prostor in s tem tudi na območja kulturne krajine so kulturne in naravne kvalitete ogrožene.
Naselbinsko dediščino štejemo za najbolj ogroženo zvrst dediščine. Naselja so pomemben krajinski in družbeni pojav. Predstavljajo strukturni člen v krajini, zato je varovanje in ohranjanje njihovih materialnih in vsebinskih lastnosti izredno pomembno. Na ustvarjanje krajinske podobe zlasti v novejšem času pomembno vplivajo spremembe v poselitvenem vzorcu. Spremenjen način življenja se odraža tudi v naseljih, ki izgubljajo svoj značaj. Kljub prepoznanim lastnostim izginjajo značilni robovi vasi (prehod od grajenih prvin prek kozolcev in sadovnjakov v obdelovalne površine), središčni deli z vaško lužo (Mala vas, Zdenska vas, Bruhanja vas) ali lipo. Največ je sprememb gradbene linije, preoblikovanja objektov, neustreznega stavbnega pohištva in barv fasad ter izkoriščenosti javnih prostorov, ki so samo mesta ekoloških otokov in avtobusnih postaj.
Podoba naselij je soodvisna tudi od stavbnih gmot, značilne omejitve v višino, oblikovanosti strešin in uporabe materialov. Poudarjamo, da dajejo naselja svojevrsten pečat našemu prostoru, pri čemer sta raznolikost in bogastvo ljudskega stavbarstva izjemnega pomena. Zaradi nepoznavanja in podcenjevanja kvalitet regionalne arhitekture ter miselnosti, da je staro tudi neustrezno, pa se žal približujemo uniformiranim arhitekturam, ki se ne prilagajajo okolju in so značilen pojav za celotno Slovenijo. Med vzroki za slabšanje stanja posameznih objektov so najpogostejši: lastnikove fi-
avgust 2010
Kulturna dediščina
17
nančne zmožnosti oz. nezmožnosti za vzdrževanje objekta, neprivlačnost starih opuščenih objektov z vidika bivanjskih standardov, pomanjkanje davčnih olajšav oziroma finančnih spodbud za prenovo. Zavedati se moramo, da varstvo ne vključuje samo najpomembnejših spomenikov, ampak tudi tiste skromnejše stavbe, ki same po sebi nimajo lastnosti spomenika, a imajo izreden pomen v kontekstu kulturne krajine, mesta, trga ali vasi in kakovostno oblikujejo njihov značaj. Vsi se moramo zavedati, da se v današnjem času globalizacije zaradi nepremišljenega ravnanja, vse prehitro pride do izgube identitete.
Sakralna stavbna dediščina, med katero poleg cerkva uvrščamo tudi kapelice, je vsekakor eden najznačilnejših elementov slovenske pokrajine in tudi Do-brepoljska dolina v tem ni izjema. Cerkve so navadno najambiciozneje zasnovane stavbe, katerih vrednost in pomen sta v njihovi prostorski in kulturnozgodovinski dimenziji.
Cerkve so bile vedno postavljene kot dominante, pa naj si bo to prostorske ali naselbinske. Prostorske dominante v naravnem okolju, kot sta med drugimi npr. cerkvi sv. Martina v Podpeči in sv. Antona v Zdenski vasi, je treba ohraniti ter se zavzeti za preprečitev kakršnih koli gra-
Mala vas, središčni del naselja Fototeka arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, foto Boris Mravlje
Zdenska vas, sprememba naselbinske strukture Fototeka arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, foto Boris Mravlje
denj v njihovi neposredni okolici ter v njihovem vplivnem območju. Pri cerkvah, ki predstavljajo naselbinske dominante v središču ali na robu naselja, kot so npr. cerkve sv. Križa na Vidmu, sv. Avguština Pri cerkvi - Struge, sv. Vida v Kompoljah, sv. Florijana v Ponikvah je treba z ustreznim oblikovanjem novogradenj, nadomestnih gradenj in adaptacij oz. z usmerjenim širjenjem naselij ohraniti značilne naselbinske silhuete.
Ob prostorskem pomenu je za cerkveno arhitekturo enako pomembna kulturnozgodovinska komponenta, ki se kaže v slogovni raznolikosti, izjemnosti, bogastvu arhitekture in opreme. Cerkve, njihova arhitektura in oprema so najzgovornejša materialna priča razvoja dobrepolj-ske doline skozi stoletja, zato jim je treba zagotoviti ohranjanje v izvirni podobi ter redno strokovno vzdrževanje in obnavljanje ogroženih, poškodovanih ali propadajočih delov.
V preteklosti je bila večjih ali manjših obnovitvenih posegov deležna večina sakralnih objektov dobrepoljske doline.
Najkompleksnejša in celovita je bila obnova cerkve sv. Florijana v Ponikvah, ki je tudi sicer primer zglednega sodelovanja župnijskega urada, krajanov in stroke. Obnova v zasnovi gotske cerkve, ki je s predelavami v letih 1771-1773 dobila enotno poznobaročno podobo s sočasnimi poslikavami slavoloka in oboka ter z izjemnimi baročnimi zlatimi oltarji, je bila zahtevna in dolgotrajna. Posebno zahtevni so bili restavratorski posegi na zlatih oltarjih, ki jih je izvajal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine v letih 2000-2003. Vsi trije oltarji glavni sv. Florijana in stranska sv. Barbare in sv. Mihaela, to je oltar, ki je bil leta 1971 predstavljen na svetovni razstavi evropskega baroka v Parizu, so bili v izredno slabem stanju. Zaradi delovanja lesnih insektov in velikega nihanja klimatskih pogojev v cerkvi so bili tako poškodovani, da je posamezne kipe držala skupaj le debela plast podloge in polihro-macije. Posegi so bili zahtevni in dolgotrajni, pripeljali pa so do rezultata, ki ga danes vidimo v cerkvi in za katerega lahko rečemo, da predstavlja enega najuspešnejših tovrstnih posegov, katerega temeljno izhodišče je bilo ohranjanje originala z dopolnjevanjem uničenih ali manjkajočih delov.
Na preostalih sakralnih objektih kot najpogostejšim posegom sledimo obnovam zunanjščin in neposredne okolice cerkve, medtem ko so obnove notranjosti redkejše, obnovitvenih posegov na cerkveni opremi pa skoraj ni zaslediti. Fasade, strešne konstrukcije in kritine so bile obnovljene na cerkvah sv. Križa na Vid-
mu, sv. Jožefa v Hočevju, sv. Martina v Podpeči, sv. Miklavža v Podgori, sv. Vida v Kompoljah, sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi in sv. Avguština v Pri cerkvi - Struge. V nekaj primerih strokovna služba z obnovitvenimi deli sploh ni bila seznanjena, v drugih je sodelovala le delno npr. pri obnovi fasade ne pa tudi pri ureditvi okolice ali sanaciji temeljev. Tako se dogaja, da obnovljene fasade kažejo poškodbe, ki jih povzročajo neustrezne sanacije vlage ali neustrezno urejene površine ob cerkvah.
Vsak poseg v cerkveno arhitekturo in njeno opremo mora biti načrtovan, strokovno voden in izveden z usposobljenimi izvajalci, ki imajo izkušnje na spomeniških objektih s podobnimi lastnostmi. Le tako bodo omogočeni strokovno korektni in kakovostni posegi, ki bodo temeljili na ohranjanju izvirne podobe. Ne smemo namreč dopustiti, da bi se uveljavile v zadnjem času zelo prisotne težnje po posodobitvi in modernizaciji cerkva, ki pomenijo nadomeščanje dobro ohranjenih originalnih elementov z industrijskimi izdelki, kot npr. nadomeščanje starih kamnitih tlakov s keramičnimi ploščicami.
Kapelice, oblikovno skromnejše arhitekture, ki izražajo predvsem ljudski način umetnostnega občutja, so dragocen
Podpeč, naselje s cerkvijo sv. Martina Fototeka arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, foto Alenka Železnik
Levo: Ponikve, cerkev sv. Florjana pred obnovo
Fototeka arhiv ZVKDS, RC
Desno: Ponikve, cerkev sv. Florjana po obnovi
Fototeka arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, foto Alenka
Železnik
dokument naše preteklosti in pomemben poudarek kulturne krajine. Postavljene so bile z namenom opozarjanja na smeri in poti ter v spomin na določene dogodke, zato je izhodišče njihovega varovanja ohranjanje avtentične lokacije ter strokovno vzdrževanje in ohranjanje izvirne podobe.
V zadnjih nekaj letih se je v občini Do-brepolje uveljavil zanimiv pojav, ki mu drugje v Sloveniji ne sledimo prav pogosto, in sicer odstranjevanje oz. rušenje originala in nadomeščanje s slabimi replikami. Taka usoda je doletela lep primer historične kapelice v Podpeči, ki jo je nadomestila slaba kopija originala, postavljena par metrov stran od prvotne lokacije in namesto k cerkvi gleda nekam na polja. Enako se je zgodilo kapelici v Mali vasi, ki je bila v povsem dobrem gradbenem stanju in bi jo bilo mogoče obnoviti z običajnimi postopki in z manj-
šimi finančnimi sredstvi, kot so jih zahtevale novogradnja in kapelici Pri cerkvi - Struge, kjer je historično arhitekturo nadomestila novodobna, ki v oblikovanju posnema novozgrajeno mrliško vežico.
Z rušenjem, neustreznim prenavljanjem, kot se je to zgodilo npr. kapelici v Kompoljah, ki je s prenovo izgubila historično oblikovano fasado kot enega bistvenih elementov njene razpoznavnosti, so se kapelice pridružile najbolj ogroženi zvrsti dediščine, to je naselbinski dediščini.
Poleg rušenj in neustreznih prenov obstaja še tretja različica razvrednotenja kapelic, ki jih prinašata modernizacija in globalizacija. Najlepša primera zadnjega sta kapelica v Zdenski vasi, opremljena z električno napeljavo, prometnimi znaki in kažipoti ter kapelica sv. Cirila in Metoda v Vidmu, ki je postala del tipske arhitekture trgovske verige. ♦
Videm, kapelica sv. Cirila in Metoda Fototeka arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, foto Alenka Železnik
Prišli so tudi Zirovci
V četrtek, 5. 8. 2010, je Dobrepoljsko dolino obiskala skupina posameznikov iz Društva upokojencev Žiri.
Anja Drobnič
V sončnem popoldnevu se je v središču naše občine zbralo veliko število upokojencev. Kar trije avtobusi, polni radovednih obrazov, so namreč zapolnili videm-ska parkirišča. Na samem začetku smo člani TD Dobrepolje obiskovalce sprejeli in jih okrepčali z medenim napitkom in s sladkimi medenjaki, obenem pa so gostje lahko pokušali različne proizvode podjetja Endovital. Minute sproščenega pogovora med obiskovalci in gostitelji pred Jakličevem domom je popestril žu-
pan Janez Pavlin, ki je prijetno nagovoril vse navzoče.
Časovna omejitev ogleda v naši občini je bila vzrok, da smo Žirovcem predstavili le del naše dediščine. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in kapelica sv. Cirila in Metoda sta bili začetni točki ogleda, od koder pa so se turisti sprehodili po pokopališču. Tam so si ogledali nagrobnik družine Drobnič in spoznali nekaj njegovih osnovnih značilnosti. Bogata zunanjost farne cerkve je mnoge obiskovalce zvabila v njeno notranjost. Naših gostov seveda nismo prikrajšali za
ogled spominske sobe Frana Jakliča-Pod-goričana, etnološke zbirke Živimo z ljudskim izročilom ter multimedijsko predstavitev umetnosti Franceta Kralja. Obiskovalci so imeli možnost spoznati tudi značilnosti dobrepoljskega narečja in nekaj izsekov iz Jakličevih zgodb.
Po približno eni uri ogledovanja središča naše občine so se nekateri obiskovalci, podkrepljeni z novim znanjem, drugi le s prijetnimi občutki, večinoma pa zadovoljnih obrazov in z lepimi željami, poslovili. ♦
avgust 2010
Turizem
19
Ali smo za turiste dovolj izsledljivi?
Turizem postaja tudi v naših krajih zelo pomembna gospodarska panoga. Smerokazi, informacijske table in prometna signalizacija predstavljajo pomemben del turistične ponudbe in pripomorejo k prepoznavnosti kraja. Dobro je, da so oznake jasne, preproste in zanimive za obiskovalce, seveda s pravilno zapisanimi podatki.
Sedanja ureditev
Ana Godec, TD Dobrepolje
Člani TD Dobrepolje smo si v poletnem avgustovskem popoldnevu ogledali najpomembnejše cestne povezave z našo občino in razočarani ugotovili, da je mogoče za slabo prepoznavnost našega kraja kriva tudi preslaba prometna označitev vpadnic v našo dolino. Vsaka vpadnica je drugače poimenovana. Če prihajamo iz Dvora, so nas neodgovorno in površno poimenovali z Dobro-Polje. lz grosupeljske strani so nas poimenovali Dobrepolje, s strani Rašice z imenom Videm, iz lvančne Gorice pred Krko pa nas sploh niso poimenovali. Tudi turistični kozolci so v začet-
ku dobro opravljali svojo funkcijo, zamišljeni so zelo dobro, potrebno pa jih je obnoviti, ker jih napada zob časa.
Z željo, da bi bili o teh problemih ozaveščeni in bi skupaj z lokalno občinsko upravo poiskali primerne rešitve, smo fotografirali dejansko stanje in zapisali predloge za izboljšanje. Nekaj teh objavljamo v tem članku, celotno gradivo pa bomo posredovali g. županu in občinskemu svetu.
Na Rašici predlagamo več smerokazov z napisom krajev, ki jih lahko popotnik obišče, in sicer: Ponikve, Predstruge, Vi-dem-Dobrepolje ter Pri Cerkvi Struge. Poglejmo si še slikovno gradivo.
Turistične kozolce Občine Dobrepolje, je zob časa že dodobra načel. Na slikah, ki sledijo v nadaljevanju, je vsaka beseda odveč. Turistu že ob prihodu v našo občino sporočamo, da nam je turizem odveč. Nepokošena trava, zaraščeno z grmovjem, razpadajoči napisi, kličejo po skrbni roki, ki bi jim vsako leto namenila nekaj ur pozornosti. Predlagamo pomoč agilnih članov Društva upokojencev Dobrepolje in povezavo z društvi, ki si želijo, da bo podoba in prepoznavnost našega kraja lepša in vabljiva za obiskovalce.
Predlog
Ponikve,
Predstruge,
Videm-Dobrepolje
Kompolje
Pri Cerkvi Struge
Žužemberk Krka
Vel. Mlačevo Videm-Dobrepolje Pri Cerkvi Struge
Slika 2: Na krožišču za gostilno Vodičar v Grosuplju zopet manjka napis Videm-Dobrepolje ter Pri Cerkvi Struge.
Desni odcep:
Žužemberk
Krka
Veliko Mlačevo Videm-Dobrepolje Pri Cerkvi Struge
Slika 3: V Grosuplju pri gostilni Vodičar predlagamo tudi napis Videm-Dobrepolje ter Pri Cerkvi Struge
Pri gostilni Nace na Krki, v smeri iz Zagradca predlagamo dopolnitev kažipota za vasi Krka, Hočevje, Zdenska vas ter Vi-dem-Dobrepolje.
Levi odcep:
Grosuplje
Veliko Mlačevo
Krka
Hočevje
Zdenska vas
Videm-Dobrepolje
V smeri iz Ivančne Gorice proti Krki, manjkajo kažipoti za vasi Hočevje, Zdenska vas ter Videm-Dobrepolje.
Grosuplje Veliko Mlačevo Krka Hočevje
Videm-Dobrepolje
1.DEL: KENIJA, TANZANIJA
S kolesom na jug
V začetku aprila sem poletel v kenijsko prestolnico Nairobi, kjer sem začel kolesarsko pot po Afriki. Prek Tanzanije, Malavija, Mozambika, Zimbabveja in Bocvane sem jo zaključil v Južni Afriki, kjer sem si ogledal vse tri tekme naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v nogometu. Skupaj sem prekolesaril 6117 km in se konec junija v domovino vrnil z letalom.
Aleš Juvanc
Že velikokrat sem kolesaril kam proti jugu, seveda tudi večina tistih, ki so vsaj malo kdaj sedli na kolo. Ampak tako veliko s severa proti jugu kot letos, nisem kolesaril še nikoli. Že leta 2004, ko so Južnoafriško Republiko izbrali za gostiteljico svetovnega prvenstva v nogometu, sem začel razmišljati, da bi kolesaril na jug črne celine. Leta 2008 sem o tej poti razmišljal že bolj konkretno in se skoraj dokončno odločil ne glede na to ali bi se naši nogometaši uvrstili tja ali ne. Ko pa jim je to novembra lani uspelo, o tem ni bilo več dvoma. Največji dvom pa je bil, od kje kreniti na pot. Sam sem si najbolj želel, da bi pot začel iz Izraela ali Egipta, vendar so mi to nekateri popotniški kolegi iz Slovenije odsvetovali, zlasti zaradi slabih cest v Sudanu in Etiopiji. Kot sem izvedel kasneje na poti po Afriki, so ceste tam dobre in marsikje nove. Zaradi tega mi je bilo žal, da poti nisem začel severneje, a bilo je prepozno. Tako sem se odločil, da jo bom začel v Nairobiju v začetku aprila in jo v celoti na kolesu zaključil sredi junija v Johannesburgu. Po-
rajal se je nov dvom, katero pot naj izberem. Prvi in zadnji del poti oziroma prvih in zadnjih tisoč km ni bilo spornih. Srednji del poti sem želel voziti ob vzhod-noafriški obali, a mi je večina popotniš-kih kolegov zopet zaradi slabih cest, tokrat menda upravičeno, to odsvetovala. Zato sem izbral pot bolj po notranjosti oziroma zahodneje od prvotnega načrta. Seveda je bilo zopet potrebno pridobiti pokrovitelje, kar ni bilo lahko. Kar zadeva vizumov, je bilo lažje kot pred dvema letoma, ko sem kolesaril po Aziji. Za JAR in Zimbabve sem ju pridobil že pred odhodom na veleposlaništvih na Dunaju. Tudi v službi so mi šli na roke, saj smo se nekako le dogovorili za prekinitev delovnega razmerja. Na splošno sem se organizacijsko na pot bolje pripravil kot dve leti prej za Peking. Žal pa je huda in dolga zima onemogočila popolno kondicij-sko pripravo; pred odhodom sem kolesaril manj kot bi želel.
Let sem imel iz Milana, ker je bila ugodna cena, a že na letališču me je čakalo neprijetno presenečenje, saj sem moral za transport kolesa plačati 150 evrov, čeprav so mi na turistični agenciji
zagotavljali, da je usluga brezplačna. V sredo, sedmega aprila, sem nekaj pred četrto uro zjutraj stopil na kenijska tla; prvič na afriška tla pa nekaj ur prej na kratko že v Kairu. Ta dan sem kolesaril le od letališča, kjer sem dobil vizo v nekaj minutah, do prestolnice Nairobi, in malo po mestu ter si ogledal nekaj znamenitosti. Takrat se je v Nairobiju, ki je tudi največje kenijsko mesto s približno tremi in pol milijoni prebivalcev, začela konferenca vzhodnoafriških držav - AMFl. Ob tej priliki sta prišla na obisk španski kralj in kraljica. V sklopu konference je potekala razstava masajske kulture, kjer sem bil tudi sam.
Učitelj plavanja v Keniji
V četrtek, osmega aprila, sem dejansko začel kolesarsko pot po Afriki in zapustil Nairobi, ki je bil ustanovljen leta 1899. Videl sem nekaj žiraf ob cesti in naslednji dan tudi antilope in zebre. Vse te živali sem kasneje videl še nekajkrat na vsej poti po črni celini, tako da obiska dragega safarija sploh nisem potreboval. Na začetku in kasneje še v Tanzaniji sem nekajkrat ob cesti videl tudi Masaje v značilnih oblačilih, prvotne prebivalce tistega območja. Prvo noč, ko sem zapustil Nairobi, sem spal v vasi z zanimivim imenom - Salama. Še bolj zanimiva je bila cena v skromnem hotelu - tri in pol evre. Žal se ta cena kasneje ni več ponovila, razen, ko sem bil povabljen in je bila nočitev brezplačna. To se je prvič zgodilo že naslednji dan, ko sem spal pri nekem domačinu, šefu bencinske črpalke. V mestu Voi sem doživel neslaven rekord, saj sem na večerjo, natančneje na špagete, čakal kar dve uri in četrt. Med čakanjem v hotelski restavraciji sem spoznal Celestine iz mesta Malindi, ki je bila ravno tako v tistem hotelu. Dan zatem sem prikolesa-ril do obale Indijskega oceana in hkrati do drugega največjega kenijskega mesta Mombasa, ki šteje skoraj milijon prebivalcev. V ponedeljek nisem kolesaril in z avtobusom me je obiskala Celestine. Šla
avgust 2010
Turistično okno
21
sva na plažo za nekaj ur, kjer sem jo učil plavati; kljub temu, da je živela v mestu ob Indijskem oceanu, tega ni znala. Voda je bila izredno topla, saj je imela gotovo več kot 30 stopinj. Naslednji dan sem Mombaso zapustil, a sem si jo še prej ogledal, zlasti njen stari del, kjer je nekaj znamenitosti, denimo utrdba Fort Jesus. Kolesaril sem naprej proti jugu in v kraju Ukunda srečal tri mladenke iz Nairobija, ki so začasno živele v Ukundi in tudi niso znale plavati. Še njih sem kako uro učil plavati v toplem oceanu. V zahvalo so me povabile v svoje stanovanje, kjer sem prenočil.
Blatna dobrodošlica v Tanzaniji
Deveti dan na poti sem Kenijo zapustil in tanzanijsko vizo dobil na meji v četrt ure. V vasi Mtadikeni takoj za mejo sem prenočil v skromnem hotelu. Zjutraj je šef hotela in natakar obenem hodil po vasi in iskal jajca za moj zajtrk. Vrnil se je praznih rok in za zajtrk sem imel le kruh in maslo. To pa ni bilo največje razočaranje tistega dne, saj me je takoj ko sem zapustil vas, čakalo 60 km izredno slabe ceste. Vedel sem, da ni asfalta, ampak, da bo tako zanič, si nisem mislil. Ni bilo niti ma-kedama. Prejšnjo noč je deževalo in bilo je eno samo blato. Težko sem kolesaril, povprečno hitrost sem imel 10 km na uro. Vmes sem srečal geodete, ki so merili cesto. »Prvega maja bomo začeli z obnovo in v dveh letih naj bi bil asfalt položen,« so dejali. »Oh, kako lepo. Ali se niste mogli tega domisliti že prej?« sem pripomnil. Proti koncu se je cesta vse bolj sušila ob sončni pripeki in bilo je za odtenek bolje, saj je bila podlaga bolj trda - vozil sem po zemlji. Sicer so bile ceste večinoma po vsej Afriki v dobrem stanju in nad tem sem bil prijetno presenečen. Malo pred mestom Tanga sem pripeljal na asfalt in odleglo mi je. Kolo je bilo povsem blatno, tudi sam sem bil pošteno umazan, nič bolje ni bilo niti s torbami. V Tangi mi je počitek v hladu restavracije prišel še kako prav. Ne samo zaradi slabe ceste, pač pa tudi zaradi vremena, kajti temperature so se tiste dni gibale od 35 do 38 stopinj. Zaradi bližine ekvatorja je bilo v zraku veliko vlage. Poleg tega je v tistem delu Afrike moč sonca zelo velika, sončno sevanje je hujše kot v Evropi ali drugje po svetu. Zaradi vsega tega je kolesarjenje po Afriki zelo naporno in je težje kot po drugih celinah. Zapeljal sem se ob obali Indijskega oceana med lepimi in velikimi hišami, ki so večinoma v lasti tam živečih belcev. Mesto je bilo nekoč nemška kolonija in le - ti imajo v lasti tudi kopališče, kjer je vstopnina dokaj za-
soljena in kamor zahajajo večinoma belci. Eden od nemških gostiteljev me je povabil na zasebno plažo in vstop sem imel brezplačen.
Vso soboto sem ostal v Tangi in si vzel dan počitka - le nekaj malega sem se peljal s kolesom. Del dneva sem zopet preživel na kopališču, tokrat proti plačilu. Naslednji dan sem obiskal cerkev sv. Matije in bil kratek čas pri maši. V Tanzaniji je slaba polovica prebivalstva kristjanov, dobra tetjina je muslimanov. Bentil sem, ker je v tistem delu mesta dopoldne zmanjkalo elektrike in si zato nisem mogel ogledati dirke formule 1. Sicer se je v Kenij in Tanzaniji v odročnih vaseh večkrat zgodilo, da je električnega toka zmanjkalo za več dni skupaj. Sredi dne sem Tango zapustil in zvečer ustavil v vasi Kabuku pri policijski postaji, kjer so imeli tudi kontrolo na cesti. Prosil sem jih, če bi lahko prenočil v njihovih prostorih. Prišel je njihov vodja - policijski inšpektor in me najprej povabil v skromno vaško gostilno na večerjo ter mi kasneje odstopil še svojo pisarno, kjer sem prespal. Zjutraj sem zgodaj zapustil policijsko postajo, čakala me je težka etapa s številnimi klanci. Po približno 50 km sem zopet naletel na policijsko kontrolo in ena izmed policistov je bila tudi simpatična Elisabeth, ki je bila na dolžnosti že prejšnji večer v vasi Kabuku. Popoldne sem v neki vasi srečal osnovnošolskega učitelja Adama in zapletla sva se v prijeten pogovor. Domačini so me povsod lepo sprejemali in se čudili moji dolgo poti. Motilo pa me je, ko so zlasti otroci za menoj vpili »muzungu«, kar v jeziku svahili, ki ga govore tudi v Keniji, pomeni belec. Še huje je bilo, ko so za menoj kričali »daj denar« v angleškem jeziku. V
Tanzanij se mi je to pogosto dogajalo, včasih celo vsakih nekaj minut, v Keniji pe se mi to skorajda ni zgodilo. Tam sem večkrat slišal le »jumbo«, kar v jeziku svahili pomeni živjo.
Krave na plaži in Miss Universe
Štirinajsti dan na poti sem prikolesaril v največje tanzanijsko mesto Dar es Salaam, ki ima slabe tri milijone prebivalcev. Malo pred mestom sem srečal dva domačina, ki sta ravno začenjala kolesarsko pot v Nairobi, torej sta kolesarila v nasprotni smeri kot jaz, a sta imela krajšo pot, saj sta se izognila Tangi in Mom-basi. V arabskem jeziku Dar es Salaam pomeni hiša miru. V tistem delu Tanzanije ob Indijskem oceanu je veliko priseljencev, največ je ravno Arabcev, veliko je tudi Indijcev. Nekoč je bilo to glavno mesto, zdaj pa je prestolnica Dodoma. Naslednji dan sem na malavijskem veleposlaništvu dobil vizo v dobri uri, se malo kopal na mestni plaži in si ogledal središče mesta. Dan zatem sem se s turistično ladjo zapeljal na znameniti otok Zanzibar, saj bi bil skoraj greh, če bi ga izpustil, ko sem bil tako blizu. Zanzibar je bil nekoč samostojna država, 26. aprila leta 1964 pa se je združil s takratno Tanganji-ko in nastala je nova država Tanzanija. Ta dan je tudi dan državnosti; otok sem obiskal le štiri dni prej. Nastanil sem se v ne ravno poceni hotelu ob Indijskem oceanu. V restavraciji ob plaži pri zajtrku pa nisem mogel verjeti svojim očem. Domačini so kak ducat krav pripeljali na plažo in do pasu v vodo, kjer so jih potem umivali. »Kaj za vraga počno krave na plaži?« sem se spraševal. Razložili so mi, da jih
sperejo z morsko vodo, ker se razkužijo vsi bacili. Kasneje sem se zalučal v vodo, a ne tam, kjer so bile krave. Popoldne sem se vrnil v Dar es Salaam in se za kar nekaj časa poslovil od lndij-skega oceana. V mestu je bil zvečer finalni izbor za Miss Universe Tanzanije, kamor sem se napotil še sam. Z novinarsko izkaznico radia Zeleni val mi je nekako uspelo priti na prireditev. Po koncu sem se prebil do odra in se fotografiral z zmagovalko. Zaključna zabava je bila v 10 km oddaljenem hotelu, kjer sem že prej pustil kolo. Odločil sem se, da grem tja kar z avtobusom, ki je prevažal misice in dovolile so mi, da grem lahko z njimi. A na avtobus je še pred odhodom prišel glavni organizator, me pogledal in dejal: »Edini moški poleg voznika na tem avtobusu sem jaz.« Moral sem se zadovoljiti z enim od avtov, ki je prevažal spremljevalce in novinarje. Na zabavi sem potem plesal in se družil z nekaterimi udeleženkami tekmovanja. Bil sem vesel, da sem mi-sice videl tako od blizu. Kako bi šele bil, če bi njih videl na plaži namesto krav.
Velemesto sem nekoliko nerad zapustil in kolesaril proti notranjosti in jugu Tanzanije. Na začetku je bila dobrih 100 km pot ista kot pred dnevi, ko sem se bližal Dar es Salaamu. Vmes sem spet srečal Adama, tokrat v drugi vasi kot prvič; bil je na obisku pri prijatelju. Zvečer je prišel z avtobusom do hotela, kjer sem bil nastanjen in hotel nekaj denarja, a mu ga nisem dal. No, s pivom sem ga le pogostil. V ponedeljek, 26. aprila, na največji državni praznik, sem kolesaril skozi nacionalni park Mikumi in prvič na poti po črni celini videl slone. Srečanje ni bilo ravno prijetno, kajti slonica z mladičem je prečkala cesto in se napadalno napotila proti meni. Na sre-
čo je naproti pripeljal avto in slona sta se umaknila, jaz pa sem mirno odkole-saril naprej. Naslednjih nekaj dni me je čakalo veliko klancev in občasno nekoliko slabše ceste, ki so jih s pomočjo evropskih podjetij prenavljali. Tudi vreme se je poslabšalo, bilo je veliko oblačnosti in vetra, sem in tja je deževalo in temperature so se drastično spustile, včasih je bilo le 17 ali 18 stopinj. V četrtek so me domačini v vasi Ugimbano lepo sprejeli in vaški poglavar mi je organiziral prenočišče kar v bifeju na kavču.
Petek, zadnji aprilski dan, je bil zame nesrečen, saj sem imel hudo okvaro kolesa. Potem ko se je dopoldansko deževje umirilo in se je pot z visoke planote počasi spuščala, se mi je zgodaj popoldne zlomil nosilec zadnjega menjalnika in tudi veriga. Nisem se mogel peljati niti metra in kakih pet km sem šel peš do najbližje vasi, kjer je bila policijska kontrola. Ženska, ki je skrbela za hrano policistov, me je povabila na kosilo, rekoč: »Ne skrbi, policisti bodo vse uredili.« Hiša je bila nekakšna cestarska bajta, kakršne so bile nekoč tudi pri nas. Komaj sem dobro pojedel, so policisti ustavili tovornjak in voznik Paul s še dvema sopotnikoma me je odpeljal do najbližjega mesta Mbeya 140 km daleč. Že v mraku je ustavil v predmestju in bil tako prijazen, da je šel z menoj poiskat kolesarski servis in hotel. Potreboval sem le nastavek za menjalnik, verigo sem imel še eno. Bilo je že pozno in nastavka niso imeli, zato sem se z nekim drugim serviserjem Denisom, ki je imel svojo obrt na ulici, dogovoril, da greva zjutraj v središče mesta. S Paulom sva se prisrčno poslovila in odpeljal se je naprej v Zambijo. Z Denisom sva se zjutraj z avtobusom odpeljala v središče Mbeye, kjer je bilo nekaj kolesarskih trgovin in servisov - vse skupaj je bilo na nižjem nivoju kot pri nas in pravega nastavka ni bilo nikjer. Menjalnikov je sicer bilo nekaj, a vsi so bili daleč od idealnega oziroma takega kot sem ga imel sam. Vzel sem najboljšega od tistih, ki so bili na voljo, pa še ta je bil bolj slab. Menjalnik je bil poceni, a vseeno sem ga preplačal, poleg tega sem tudi Denisu za pomoč in servis odštel precej denarja. Takoj ko smo uredili zadevo, sem se odpeljal naprej in čakal me je dolg in zahteven klanec do nadmorske višine 2300 m, kar je bila najvišja točka na poti. Pripeljal sem do mesta Tukuyu blizu meje z Malavijem in se nastanil v katoliškem mladinskem centru proti majhnemu plačilu. V centru je bilo veliko mladine iz vse Tanzanije, ker so imeli tisti konec tedna srečanje. Na Gospodov
dan sem se v bližnji cerkvi udeležil maše, ki jo je vodil škof iz Mbeye in je bila namenjena tanzanijski mladini. Zaradi tega je maša trajala kar štiri ure, a imel sem čas, kajti vzel sem si prost dan. Poleg tega je bilo vreme klavrno z meglo in rahlim dežjem. Zamenjal sem le lokacijo nastanitve in se preselil v bližnji hotel...
(se nadaljuje)
POKROVITELJI: TAO, KMETIJA SLAVEC, CULT, ŽOLNA ŠPORT, SLS, NZS, KZS, KROVSTVO IN KLEPARSTVO KOZLEVČAR, CANON, ADDACOM, PROCOND, BTS COMPANY, RUJZ DESIGN, AVTOSTORITVE ZAJEC, MIZARSTVO ZALAR, PICERIJA ARKADA, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, HOTEL GRANDVID, EMONSKA KLET, FASADERSTVO DOLINŠEK, FS ŠPICA, FS ALENKA, RADIO ORF - SLOVENSKI SPORED, RADIO ZELENI VAL
RAZSTAVA GOB
18. in 19. septembra
v Hočevju
OTVORITEV v soboto, ob 10 uri, v Štentovem kozolcu
pri PGD Hočevje, s kratkim kulturnim programom.
Razstava bo odprta v soboto,
od 10.00 do 18.00, in v nedeljo, od 8.00 do 18.00.
V nedeljo med 11.00 in 14.00 uro bo gobarijada
(tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najbolj domiselne gobje jedi).
Za hrano in pijačo bomo poskrbeli člani društva gobarjev.
Vse informacije na tel. 031 350 003.
85 LET PGD STRUGE ali kako izgleda 'taprava' veselica
V soboto, 21. avgusta, smo v Strugah praznovali 85. obletnico obstoja PGD Struge.
Andrej Debeljak
Po nekaj tednih aktivnih priprav, ki so se zadnji teden zlile v takorekoč vsestruško delovno akcijo, se je v soboto nekaj pred 17. uro z zborom parade in godbe pred Okrepčevalnico pri Šuštarju začelo zares. Parada je ob taktih godbe in s konjenikom, ki je ponosno nosil slovensko zastavo, s pohodnim korakom krenila proti struškemu gasilskemu domu. Poleg domačih gasilcev so se je udeležila tudi vsa društva GZ Dobrepolje. Manjkali so le piranski gasilci, ki so udeležbo zardi nepredvidene zadeve odpovedali zadnji trenutek.
Po slovenski himni in uvodnem pozdravu povezovalke programa Karmen Perko so sledili govori. Najprej predsednika PGD Struge Braneta Meglena, ki je na kratko predstavil 85. letno zgodovino društva, ter trenutno stanje struške 'gasi-lerije'. Nato Matjaža Koželja, predsednika GZ Dobrepolje, ki je v svojem nagovoru poleg same gasilske funkcije PGD-ja Struge v občini izpostavil tudi pomen društva v povezovanju krajanov in nasploh sodelovanja gasilcev pri vseh aktivnostih v struški dolini ter izven nje. Sledil mu je še pozdrav in govor župana, gospoda Janeza Pavlina, ki je jedro svojih besed namenil predvsem izgradnji večnamenskega doma v Strugah, ki bo struškim gasilcem omogočil spodobno garažiranje njihove tehnike.
Za čudovit oddih so pod vodstvom Karmen Perko in ob spremljavi domače-
ga harmonikarja Stankota Meglena poskrbeli struški malčki s čudovito folklorno točko, ki je slehernega od prisotnih ganila in od srca nasmejala. Za njo je besedo prevzel gospod Lojze Ljubič, dolgoletni član GZ Slovenije ter zdajšnji predsednik GZ Ivančna gorica, ki je poleg orisa in pomembnosti zgodovine gasilstva na slovenskem - ne samo po gasilski plati, marveč tudi pomembnosti za slovenski jezik, tradicijo in kulturo -, izpostavil tudi dragocenost struškega gasilskega doma, ki kot eden od zelo redkih ponosno izkazuje svojo prvotno podobo. Po vseh nagovorih je sledil blagoslov GVC 16/25, ki smo ga struški gasilci pred letom odkupili od prijateljskega društva PGD Piran. Kakopak so bila podeljena tudi priznanja za okrogle obletnice udejstvovanja članom PGD-ja. Na koncu slovesnosti so 'struško himno' Pod skalovjem Svete Ane
zapeli še člani MPZ Struge.
Večina udeležencev je zatrdila, da je bila lepa slovesnost, ne predolga in toplo domača - struška pač. Še bolj pa je bila 'domača' za njo struška veselica z odličnim divjačinskim golažem in drugimi mesnimi dobrotami struškega medveda Antona Meglena. S perfektnim ansamblom Fantje z vasi, pri katerem poje domačinka Katarina, s srečelovom, da te kap, ter z dobro voljo in razigranostjo, kakršna je pač možna le v tej dolini, s temi ljudmi. In ker se čas pri lepih stvareh ustavi, se je veselica zavlekla proti jutru, v kikirikanje petelinov. Samo v nečem ni bila tako struška - pela so le grla in nič pesti. Zatorej, za vse skeptike, ob drugi veselici le pridite še vsi, boste namesto z bunkami odšli domov s polnim srcem.
Torej nasvidenje na prihodnji struški gasilski veselici in Na pomoč! ♦
Romanje mladih v Asissi
V življenju so dogodki, ki te enostavno pustijo brez besed. Prav to se nam je zgodilo v Asissiju. Ta prisotnost Boga, čarobnost mesta in odprtost ter iskrenost vseh teh ljudi te navda z navdušenjem.
Geslo letošnjega romanja v Asissi je bil: »Tu sem, moje roke porabi.« Pet deklet iz Dobrepolja se nas je odločilo, da poro-mamo v Asissi in da bolje spoznamo življenje svetega Frančiška Asiškega in sveto Klaro. Njun duh uboštva, ponižnosti, popolne predanosti in ljubezni do Boga nas je nagovoril in nam dal nove smernice za vsakdanje življenje. Mesto Asissi je mesto radosti, saj te Bog popolnoma razsvetli s svojo ljubeznijo.
Asissi nam je dal nov pogled na življenje, prepričal nas je s svojima pričevalcema sv. Frančiškom in sv. Klaro.
Romanje je pripravil in vodil brat Matej Nastran, ob pomoči bratov Jožka Smu-kavca in Tomaža Stipančevi .
Obiskali smo kraje, ki so bili pomembni v življenju sv. Frančiška. Povzpeli smo se na goro La Verna, kraj prejetja Kristusovih ran, obiskali pomembne kraje v
Čas je prehitro minil in vrniti smo se morali v običajno življenje. S seboj smo ponesli Frančiškovega duha preprostosti, čistosti in uboštva, veselje in smeh, sklenili nova prijateljstva in utrdili stara. Vsi skupaj pa smo si zaželeli, da drugo leto spet poromamo v Asissi k sv. Frančišku. ♦
Asissiju (rojstvo, krst, prelom z očetom, cerkev sv. Damjana, kjer mu je Jezus spregovoril s križa, grob v baziliki), obiskali smo Porcijunkulo, prvo cerkev, ki jo je Frančišek popravil in kjer je tudi umrl, votlino na gori Carceri in pri Cortoni, kamor se je zatekal v samoto. Brat Jožko nam je na vseh teh krajih razložil pomen dogodkov, tako, da smo dobili zaokroženo sliko življenja in dela sv. Frančiška. Bivali smo v centru Tau, nekaj kilometrov ven iz Asissija. Življenje smo si organizirali prav po »skavtsko«; razdelili smo se v skupine, ki so imele svoje zadolžitve; priprav hrane, molitve hvalnic in večernic, svete maše, pospravljanje in čiščenje prostorov. Na vožnjah z avtobusom nas je obveščal in zabaval radio Romar. Imeli smo tudi čas za pogovore v skupinah. Vse skupaj pa je povezovala pesem, ki je ni bilo nikoli dovolj.
Imeli smo tudi svojo himno:
»Kakor dolgo bom živel, pričeval Ljubezen bom, priča zanjo bom v tišini, ko beseda ni dovolj.
Z vsakim dihom, ki ga imam, hvalo bom Gospodu dal.
Kakor dolgo bom živel, pričeval Ljubezen bom.«
Na Zelniku še kar naprej flancamo in sadimo, čeprav gre že poletje h koncu in so motike že 'tumpaste'. Na našem zelniku je zrasla stran Župnije Dobrepolje. Na njej lahko najdete aktualne novice iz življenja, kakšno fotografijo in pa tudi aktualna Oznanila, ki so kot menda veste župnijsko glasilo, ki izhaja vsakih 14 dni. Svojo gredico je dobilo tudi Kulturno društvo Dobrepolje. Tako se na Zelniku sedaj predstavljajo Dramska skupina Scena, Moški pevski zbor Rafko Fa-biani, Folklorna skupina Ponikve in Mešani pevski zbor Ponikve. Na predstavitve drugih sekcij še čakamo. Vabimo pa tudi skupine, ki se na Zelniku že predstavljajo, da svoje vsebine osvežijo, naložijo kakšno fotografijo, objavijo kakšno novico, ali pa poko-mentirajo kakšno zadevo. Ko smo ravno pri komentiranju, na stran smo dodali novo funkcijo, ki omogoča komentiranje novic. Tako da ste vabljeni da svoje strinjanje ali ne strinjanje ali pa le opazke o vsebinah delite z nami.
Da ne pozabim omeniti, spletna stran Zelnik.net, je tudi sodelovala pri zbiranju anket za podporo izgradnji optičnega omrežja. Vabljeni na Zelnik. Pri nas buč nikoli ne zmanjka. (www.zelnik.net - če je kdo med tem že pozabil) ♦
Pojoč se oglasimo ...
Sredi letošnjega avgusta je visok življenjski jubilej, 80-letnico, praznoval Janez Kralj iz Zagorice, še bolj znan pod domačim imenom - Vintarjev Ivan. Ob praznovanju jubileja, so ga poleg sorodnikov obiskali številni prijatelji, sovaščani in znanci. Zelo pa se je razveselil obiska pevcev iz skupine Zagoriški fantje.
Igor Ahačevčič
Ivana je Bog obdaril z izrazitim pevskim talentom, ki ga je veselo, prešerno in nesebično delil z nami vsemi. Kako čudovito so zvenele pesmi, ki so se razlegale iz cerkvenega kora. Še kot otroku se mi je za vedno vsedla v ušesa tista: »Pojoč se oglasimo naši materi v pozdrav ...«. In kako sem ga občudoval, ko sva nekaj časa pela pri Cerkvenem mešanem zboru! Lahko bi rekli, da je bilo njegovo življenje ena sama pesem, vi-ža, kot je rad dejal. Sodelovanje pri različnih pevskih zborih in manjših pevskih skupinah in ansamblih, tako cerkvenih kot posvetnih. Povsod kjer je zapel, je dal s svojim glasom zasedbi posebno barvo, posebno žlahtnost, ki je poslušalca prevzela. Še posebno, če je zapel solo, smo ponavadi ostrmeli.
Življenjska ljubezen pa je bila ljudska pesem in ljudsko izročilo v celoti. S sestro Anico sta pred desetletji osnovala skupino ljudskih pevcev »Zagoriški
fantje«. Ta skupina je s svojimi številnimi nastopi v živo, na televiziji, posebno pa na radiu značilno zaznamovala predstavo o slovenski ljudski pesmi in drugem izročilu. Brez pretiravnja lahko rečem, da je dejavnost Vintarjevega Ivana in Ane ohranila slovenskemu narodu veliko zakladov. Posebej pa jih je ohranila Dobrepoljcem. Brez njunega dela morda ne bi več vedeli za »zaga-riške mačkare« in vse kar je s tem povezanega. Z Ivanom sva kar veliko sodelovala pri Kulturnem društvu Dobre-polje in iz tega sodelovanja mi je posebej ostalo v spominu to, kako preprosto je deloval, brez vzvišenosti, ki je tako značilna za mnoge pevce. Hkrati pa je bil docela discipliniran in dosleden, kar je spet odlika dobrih glasbenikov. Ko smo pripravljali razne prireditve z ljudsko tematiko, mi ja dal številne nasvete, kako se lotiti te ali one stvari. Še posebej pa je bilo njegovo svetovanje pomembno pri »oživljanju« prizorov in likov zagariških mačkar.
GeOA(
Prigorica 79a, 1331 Dolenja vas Tel/Fax: ( 01 ) 836 - 41 - 26 GSM 031 871 767 aljosa.kosorok@geoakt.si
GEODETSKE STORITVE
ALJOŠA KOŠOROKS. P.
Ravno na njegov rojstni dan, 11. avgusta, so ga obiskali Zagoriški fantje, ki jih je umetniško vodil celih 50 let. Pravi, da je bil obiska tako vesel, da je z lahkoto spet zapel vsaj sto pesmi. Potem pa mi je še povedal, da si želi, da bi ta skupina delovala naprej, da bi se pomladila in razširila, saj je dobro, če je v delo vključenih čim več ljudi.
Ob tej veliki obletnici bogatega življenja, lahko Ivanu rečemo hvala za vse, kar je naredil za nas. Za Dobrepoljce in Slovence. Želimo mu, da bi nas s svojo prisotnostjo še dolgo bodril in usmerjal. ♦
Planinsko društvo Dobrepolje vas vabi na
tradicionalno 18. srečanje planincev
na Kamen vrhu
v nedeljo, 29. 8. 2010, ob 14. uri.
Izlet PD Dobrepolje bo v soboto, 4. 9. 2010 ob 7. uri. Informacije na tel.: 7807 434 (Nučič)
Starostniki, predstavljamo vam pomoč družini na domu
Mirjam Zobec, vodja programa pomoči družini na domu
Na območju občine Dobrepolje izvaja Zavod sv. Terezije socialno oskrbo oziroma pomoč družini na domu. Namen socialne oskrbe na domu je, da starejši čim dlje, kolikor je še zdravstveno mogoče, ostanejo doma, v svojem domačem okolju, kjer se najbolje počutijo.
Do oskrbe na domu imajo pravico občani, starejši od 65 let, osebe, ki imajo status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, druge invalidne osebe, če jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči, kronično bolne osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja in hudo bolni otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju.
Občina Dobrepolje pomoč družini na domu sofinancira vsaj v višini 50 odstotkov. Če pa uporabnik ne zmore plačevati svojega deleža, se lahko dodatne olajšave uveljavljajo na pristojnem centru za socialno delo, ki ugotavlja, kakšen je finančni položaj uporabnika in njegovih ožjih družinskih članov, ki ga morajo preživljati. Kadar uporabnik niti sam niti skupaj z družinskimi člani ni plačilno sposoben, storitev v celoti ali delno plačuje občina, kjer ima uporabnik stalno prebivališče.
Pomoč družini na domu izvajajo delavke - oskrbovalke, ki imajo izkušnje s področja dela z ljudmi.
Oskrbovalke vrsto pomoči prilagajajo potrebam posameznega uporabnika. Tako vam lahko pomagajo pri gospodinjski pomoči, kot je prinašanje pripravljenega obroka, pomivanje
posode, osnovno čiščenje. Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kot je
pomoč pri oblačenju, umivanju, kopanju, hranjenju ter druga pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Pomagajo tudi pri ohranjanju socialnih stikov, kot je vzpostavljanje socialne mreže s sosedi, prostovoljci in sorodniki, spremljanje uporabnika pri nujnih obveznostih.
Pomoč družini na domu se izvaja od ponedeljka do petka, razen praznikov.
V kolikor potrebujete katero izmed omenjenih storitev, ali vas zanima karkoli v zvezi s programom pomoči družini na domu, lahko pokličete na tel.št.: 01 781 23 02 oziroma se osebno oglasite pri socialni delavki zavoda, vsak delovni dan od 9. do 14. ure.
Z veseljem vas bomo sprejeli in podali vse želene informacije! ♦
Srečanje stanovalcev domov dolenjske regije in Bele krajine
Stane Demšar, v imenu udeležencev
Letošnje srečanje je bilo v Metliki. To je bilo 23. srečanje in druženje stanovalk in stanovalcev vseh domov na Dolenjskem.
V Dolenjski regiji je 9 domov za ostarele in pomoči potrebe. Vsako leto 1 zavod organizira to srečanje, ki se ga udeleži preko 300 ljudi. Jaz sodelujem na teh srečanjih že tretjič in prijetno je spet srečati znance, ki sem jih spoznal na druženju v Kočevju in Črnomlju.
Naša delovna terapevtka in socialna delavka sta povabili na izlet vse stanovalce, ki zmorejo tako pot. Vsem, ki ste ostali doma, je lahko žal, zamudili ste lepo doživetje.
In podali smo se na pot. Avtobus nas je odpeljal po stari »partizanski« poti skozi Žužemberk in Dvor proti Beli krajini. Na desni nas je spremljala reka Krka, leva stran pa nam je nudila čudovit pogled na vinograde, zidanice in bele cerkvice vrhu hriba. Lepa je Dolenjska, lepa je Bela krajina, lepa je vsa naša domovina.
Prispeli smo na cilj naše poti, v Metliko. Pričakale so nas prijazne gostiteljice
- delavke Zavoda Metlika in nas odpeljale do, za nas rezervirane mize v velikem šotoru. Prihajali so avtobusi z vseh strani Dolenjske in kot poseben gost, avtobus stanovalcev Doma Tabor - Ljubljana. Najprej so nam postregli z zelo dobro obaro in pecivom. Ko smo si privezali duše, se je pričel program.
Direktorica doma gostiteljev se nam je predstavila in nam govorila o domu, ki ga upravlja. Govorili so tudi ugledni gostje, med njimi županja mesta Metlike ga. Renata Brunskole, ki je članica slovenskega državnega zbora. S prisrčnim nagovorom nas je pozdravila zelo živahna in zgovorna 98-letna stanovalka zavoda. Metliški domski pevski zbor, ki je številčnejši kot naš, nam je ubrano prepeval belokranjske pesmi. Po trije predstavniki vsakega zavoda so se udeležili tekmovanja v raznih, našim letom primernih aktivnostih. Nevtralna komisija si je pisala dosežene točke in na koncu proglasila zmagovalce, ki so osvojili prehodni pokal. Zmagovalci so bili že drugič po vrsti predstavniki Zavoda Prizma Ponikve. Tekmovalci našega zavoda, pa so dosegli častno tretje mesto. Rozi, Martin in Duš-
ko, čestitamo vam, dostojno ste zastopali naš zavod. Sicer pa, ni važno zmagati, važno je sodelovati.
Postregli so nam z odličnim kosilom. Jagnje, pečeno na žaru, katerega peko smo si lahko ogledali in so se nam pri tem cedile sline, vse priloge in solata, vse je bilo enkratno. Seveda pa so nam poleg ponudili pristno belokranjsko vino, da smo po dobremu kosilu zalili vse dobrote.
Po kosilu pa - muzika in ples. Na odru se je vrtelo staro in mlado. Pozabili smo na leta, ki so za nami in kdor je le mogel, si je našel sebi in svojim letom primerno plesalko ali plesalca, in zaplesala sta v ritmu slovenskih pesmi.
Hvala prirediteljem, ki ste nam ta dan naredili prijeten, lep in zanimiv. Hvala tudi naši socialni delavki Mirjam in Darji, ki sta poskrbeli, da smo se čili in zdravi, polni lepih vtisov in spominov, srečni pripeljali domov. Domov, v naš lepi dom, dom sv. Terezije na Vidmu.
Na svidenje naslednje leto, organizator bo Dom starejših občanov Novo mesto! ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Naši začrtani izleti v letošnjem letu se kar lepo vrstijo in se tudi počasi zaključujejo. Za nami je čudovit avgustovski kopalni dan v Izoli. Da je bilo tako, je k temu botrovalo lepo sončno vreme in seveda dobra družba. Nekateri smo bili tako navdušeni, da bi se naslednji dan kar vrnili. Vendar vse lepo hitro mine.
Približuje se 11. september. Kot že veste, gremo v Prekmur-je. Ta dan bomo vstali zgodaj, saj bo pred nami dolga pot. Pa da se ne boste ustrašili, saj se bomo peljali! Kaj vse bomo videli, katere kraje prevozili in kje se bomo ustavljali, boste pravočasno obveščeni od vaših poverjenikov, vsega vam tudi ne smem izdati. Samo še to! Na vseh letošnjih izletih nas je spremljal harmonikar Tone, v Prekmurje in nazaj pa nas bo zabavala... Naj ostane skrivnost... Prijavite se na ta izlet, saj je zadnji v letošnjem letu.
Oktobra »Škrjančki« načrtujemo samostojni koncert ob 10. obletnici delovanja.
Zdaj pa še malo bolj resne teme. Naši člani društva iz Bruhanje vasi, kot ste verjetno že sami opazili, vas poverjenik Tone ne obiskuje več. Pa ne zato, ker vas ne mara, pač pa zato, ker ga leta in zdravje opozarjata na to. Nekatere od vas sem že spraševala, kdo bi ga zamenjal, pa ni bilo nobenega posebnega zanimanja. Pomagali si bomo na drugačen način. S telefoni. Za izlete, zabave in ostalo boste prebrali v mojem članku v Našem kraju. Potrudila se bom jasno napisati: kam, kje in kako. Vaša naloga pa bo zavrteti telefon in vse nadaljnje informacije boste izvedeli iz prve roke. Po telefonu se boste prijavili tudi za izlete in druge dogodke. Pokličete lahko Meto (7807-616 ali mobi 041-722-430) ali mene (7807-380 ali mobi 031-291-231).
Da pa s Tonetom stikov ne bi prekinili na tako suhoparen način, smo se odločili, da ga obiščemo. Podpredsednik Stane, poverjenica za Videm, Gabrijela in jaz smo ga obiskali 12. avgusta. Našega obiska je bil zelo vesel. Vi ne veste, koliko smo si imeli za povedati. Debata je stekla v davna leta nazaj. Mene je pa bolj zanimal čas po upokojitvi. Želela sem izvedeti za delovno dobo v društvu upokojencev. Tone! Koliko let si bil poverjenik za Bruhanjo vas? To je bilo moje vprašanje. »Uh, to je pa dolga doba,« je bil njegov odgovor. Zato, dragi člani društva upokojencev iz Bruhanje vasi... dovolite mi, da se v vašem imenu in v imenu upravnega odbora Tonetu iskreno zahvalimo za njegovo požrtvovalno delo. Tone, ostani zdrav in uživaj v tretjem življenjskem obdobju. ♦
Kar niso in niso hoteli iz vode .
To ni most vzdihljajev v Benetkah, ampak most bazena Delfin
Prav prijetno jih je poslušati ..
... zdaj se je odprla moška debata.
Mali nogomet
V soboto, 28. 08. 2010, se bo v Predstrugah s tekmami 15. kroga nadaljevalo odprto rekreativno občinsko prvenstvo v malem nogometu. Ker v letošnji sezoni tekmovanje poteka po popolnem dvokrožnem sistemu, so bili trije krogi jesenskega dela odigrani že po končanem spomladanskem delu. Tudi jesenski del bo potekal izmenično na vseh igriščih v občini, s pričetkom prve tekme ob 17:15 uri.
Razpored tekmovanja v mesecu septembru:
sobota, 4. september 2010, Zagorica
sobota, 11. september 2010, Struge
sobota, 18. september 2010, Kompolje
sobota, 25. september 2010, Videm
Prav tako se bo nadaljevala medobčinska liga v malem nogometu, v kateri nastopata ekipi ŠD Kompolje in ŠD Ponikve. Več podrobnosti o obeh ligah na www.sd-kompolje.si
ZŠO Dobrepolje
ŠD KOMPOLJE prireja
v nedeljo, 29.^ygusta 2010,
MALONOGOmM'EtNI turnir
na igrišču v KOMPOLJAH.
Žrebanje ekip bo v petek, 27. avgusta 2010, ob 19. uri v okrepčevalnici »ZORA« v Kompoljah.
Prve tri ekipe prejmejo pokale in denarne nagra Pokal prejme tudi najboljši vratar in igralecJ"^5
Za prijave in dodatne informacije lahko pokličete:
41/365-245 - BOŠTJAN 041/253-702 - DANI
VABLJENI !
.SD-KOMPOLJE.SI
Začela se je nova futsal sezona!
Tokrat prvič pod okriljem novo ustanovljenega Futsal kluba Dobrepolje.
V septembru se bo ponovno pričela nova futsal sezona 2010/2011. V Fut-sal klubu Dobrepolje upamo, da bomo z našim skupnim delovanjem, našim mladim nogometašem omogočili najboljše možne pogoje, ki nam jih omogočajo razmere v naši dolini, da bomo ob koncu sezone zadovoljni vsi sodelujoči v klubu. Letos se bo zgodilo kar nekaj konkretnih sprememb. Najpomembnejša je ta, da se nam obeta sodelovanje v tekmovanju U9 in U11 pod okriljem Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ljubljana. To bi pomenilo, da bi tudi najmlajši nogometaši končno prišli do prvih pravih tekem v svojih najzgodnejših igralskih letih. Nastopali pa bomo tudi v treh tekmovanjih pod okriljem Nogometne zveze Slovenije (NZS). Tako se bomo letos spopadli v 1. slovenski futsal ligi v starostnih kategorijah U13, U15 in U18. Veseli smo, da bomo lahko tako vsem našim fantom, ki bodo trenirali skozi sezono, lahko ponudili tekme, saj le te vodijo k napredovanju.
Letošnja sezona se torej začne že v tem mesecu s treningi in tako bo vse do novembra, ko naj bi se začela tekmovanja v 1. slovenski futsal ligi do 13 in do 15 let. V decembru pa se bo tekmovanje pričelo še pri starostni kategoriji do 18 let. Tekmovalna sezona pa po predvidevanjih trajala vse tja do marca prihodnje leto. V tekmovanju najmlajših še ni točnih podatkov, vendar se pričakuje vsaj en turnir v vsakem mesecu. Sezona se bo končala v maju. Najmlajši skupini U9 in U11 bo še naprej vodil trener Marko Strah. Starostno kategorijo do 13 let bo vodil trener Robi Gačnik iz Krke. Skupini do 15 in do 18 let pa treniral trener Dani Kaljevič. Ob tem lahko povemo še, da bo za trening vratarjev skrbel Matjaž Šuštaršič in da se bosta za trenerja izobrazila tudi Roman Zabukovec ter Tine Klinc.
Predvidoma bodo treningi potekali po sledečem razporedu:
URA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
15.00		U9		U9	
17.00	U15	U11	U13	U11	U13- 16.30
18.30			U15		U18- 18.00
Treningi se torej pričnejo v ponedeljek 6. septembra. Fantje, ki jih igranje futsala zanima imajo možnost, da se prijavijo v skupine v katerem koli terminu v mesecu septembru. Za vse starše, ki jih karkoli zanima v zvezi s treningi in tekmovanji in imajo še kakšno vprašanje, pa bomo organizirali sestanek za starše v petek 3. septembra 2010 ob 19-uri v prostorih Futsal kluba Dobrepolje v Jakličevem domu.
V začetku septembra bomo v klubu pripravili tudi uradno spletno stran, kjer boste nogometaši, starši, člani in vsi ki vas ta šport zanima, lahko spremljali aktualno dogajanje v klubu in v fut-salu. Spletna stran: www.futsalklub-dobrepolje.com. ♦
avgust 2010
Razvedrilo
29
*PinkiJťve dobrot*^
Lazanja z mesno omako
Sestavine:
400 g kupljenega testa za lazanjo ali
500 g doma narejenega
mesna omaka
bešamelova omaka
nariban sir (zbrinc ali parmezan)
maščoba za peko
Mesna omaka:
300 g mlete govedine 60 g prekajene slanine 40 g masla
1	čebula
2	korenčka
1 vejica zelene 1 lovorov list muškatni orešek
1	kozarec vina
nekaj listov nasekljane bazilike
300 g olupljenega paradižnika iz pločevinke
2	žlici paradižnikove mezge zajemalka tople vode ali juhe 1 kozarec vina
sol
poper
juha ali mleko po potrebi prgišče suhih gob
Bešamel:
50 g masla 50 g moke 1 l mleka sol, poper muškatni orešek
Mesno omako pripravimo tako, da na maslu rahlo popražimo nasekljano slanino, drobno sesekljano čebulo, sesekljan korenček in zeleno. Dodamo mleto meso, solimo, popramo, odišavi-mo z oreškom in lovorovim listom ter še malo popražimo. Prilijemo vino in ko izpari, dodamo paradižnik, baziliko ter mezgo razmešano v zajemalki tople vode ali juhe. Ko omaka zavre, dušimo pokrito na manjšem ognju približno eno uro. Po potrebi po malem prilivamo juho ali mleko. Proti koncu dušenja dodamo namočene in narezane suhe gobe.
Bešamel pripravimo približno v petih minutah tako, da v kozici z višjim robom na maslu spenimo moko in mešamo, da postane zmes gladka. Med mešanjem, najbolje z metlico in na šibkem ognju, počasi prilivamo toplo mleko. Omako solimo, popramo in odišavimo z oreščkom. S količino mleka uravnavamo gostoto omake, ki mora biti za lazanjo nekoliko gostejša.
Lazanje postopoma skuhamo v večji količini osoljene vode. S penovko jih splaknjene v hladni vodi previdno polagamo eno poleg druge na ovlažen prtič.
Podolgovato ognjevarno posodo dobro namastimo in dno pokrijemo z eno plastjo kuhanih listov testa. Nanesemo plast mesne omake in na njo plast bešamela. Nalagamo plast za plastjo, dokler ne porabimo skoraj vseh sestavin. Na vrhnjo, zadnjo plast testenin, nanesemo z žlico izmenično kupčke mesne omake, bešamela in naribanega sira ter damo pekač za približno 25 minut v na 200 stopinj segreto pečico, da se po vrhu zlato rjavo zapeče.
^K^iiěek za sladokusce
TESTO:
8 beljakov 12 žlic sladkorja 10 žlic moke
Beljake stepi v trd sneg in dodaj sladkor ter na koncu na rahlo zamešaj moko. Vlij v namaščen pekač in peci pri 150oC.
OSNOVNA KREMA:
8 rumenjakov 10 žlic sladkorja 40 dag margarine
Na pari gosto skuhaj rumenjake, penasto umešane s sladkorjem. V ohlajeno zmes dodaj penasto umešano margarino.
VANILIJEVA KREMA:
4 dl mleka 1 vanilijev puding
1 žlica moke vanilijev sladkor 1 žlica sladkorja
V	mleko zmešaj prašek za puding, moko, vanilijev sladkor in navaden sladkor. Med kuhanjem mešaj, dokler se ne zgosti. V ohlajeno zmes zmešaj polovico osnovne kreme.
ČOKOLADNA KREMA:
4 dl mleka 1 čokoladni puding 1 žlica moke čokolada v prahu 1 žlica sladkorja
V	mleko zmešaj prašek za puding, moko, čokolado v prahu in navaden sladkor. Med kuhanjem mešaj, dokler se ne zgosti. V ohlajeno zmes zmešaj preostalo polovico osnovne kreme.
PREMAZ: sladka smetana
POSTOPEK: Ohlajeno testo premaži s čokoladno kremo in daj za 15 minut v hladilnik, da se strdi. Nato premaži še z vanilijevo kremo in daj spet za 15 minut v hladilnik. Nazadnje pecivo premaži še s sladko smetano. Pecivo je potrebno čez noč pustiti v hladilniku, da se strdi in se lepo reže.
Zahvale
Je čas,ki da. Je čas, ki vzame.
Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče
ANGELE AHACEVaC,roj.LOHKAR
(1935 - 2010)
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma na Vidmu, župniku Francu Škulju za lepe poslovilne besede, pevcem Rafko Fabiani za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano pesem.
Hvala ga. Anici za molitev ob zadnji uri in cvetličarni Lilija za pomoč pri pripravi pogreba.
Vsi njeni
PRIZADELA NAS JE ŽALOSTNA VEST, DA JE SVOJO ŽIVLJENJSKO POT SKLENILA
JELKA SAMEC
ČLANICA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE DOBREPOLJE
Ostaja nam v trajnem spominu s svojim prizadevnim delom in osebnostjo.
Občina Dobrepolje Članice in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Od čisto navadne objemke do celovitega ogrevalnega sistema.
Ko vas mine živeti v mrazu, postane prav vsak detajl nepogrešljiv.
Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
C

www.mix.si
Prodajni centri MIX:
gt Ljubljana, Stegne 15 [01/513 13 40]
a Velenje, Kosovelova ul. [03/898 6056] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo.
Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
Imamo vse. J | Skoraj vse, I www.mlx.si I r1l/\
Prodajni centri IVIIX:
v
Ljubljana,Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova uL [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
CENTER USTNE HIGI
jjj
rJ
H
^bbozAavStvg; LEtna higiena, pacwJentntogK^ pmtEtílď, eslBbk] jDbgzikBvsIvgi.
ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV
Ugodna ponudba
cikava M A, 12Í0 Grosuplje, gsm: 051 797 797, t: 01 7365 A2A, e: ^nfo^icentier-ustne-hlglene.sl
^ odlične
obrestne mere
odplačilna doba
do 30 let
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosuplem.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 781 01 30
wimxenter-ustne-higiene.sl
www.lon.si
HRANILNICA
'&iijičidShfc It«, ^nbn-niM Oseben ^IcuiU
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON	„
C. Ijubllansk® brigade 13A, 10M Ljubljana
gsm : 041M02 780.041/449334,1=1:01/510S530.
faii-OI/ïlQ iS 31. pmail:	del.feiipcHi - p«t. Sh - 12h. Mti - 17h
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.