Sloveaskim posojilnicam in drugim zadrugam. Ko smo dovrSili članek, ki smo ga zadnjič napisali pod gornjim naslovom, bili smo si v svesti, da smo storili s tem le svojo narodno dolžnost, ako smo opozorili naše slovenske posojilnice (tudi rajiajzenovke in druge zadruge), da bi storile neodpustljiv naroden greh, če bi se pridružile iz kakoršnih koli ozirov nemški zvezi v Gradcu, ker bi nam na ta način s trdnimi sponami gospodarskih odnoSajev oteževale vresničenje naSega gesla: »Proč od Gradca!« Tak je bil namen naSega članka; molčati nismo sineli, ker vemo, da se ie nekaj slovenskih zadrug dalo zvabiti v Gradec, in so v Gradcu nastavili za revizorja zagrizenega nemčurja. »Proč od Gradca!« — torej slovenske posojilnice in zadruge! Odkrito lahko rečemo, da smo se nadejali, da bo tudi celjska >Domovina< spregovorila besedo, ki bi se zlagala z naSim člankom — saj se gre za velevažno narodno zadevo. Res je spregovorila, a tako, da je naSo nado postavila na glavc; lotila se je je v zadnjem času neka čudna strast, da ji ne teknejo več naSi članki in si jih radi tega kaj rada krivo razlaga. Na ta način ni naSla v našem gori cmenjenom članku narodntga namena, temve5 je zasladila prav pravcato koajsko nogo, propagando za »Gospodar. zvezo« v L;ubljani. Čudili smo ue, ko snso fttali tisti članek, ki se je v začetku kar sam ocenil, ker se zove »izviren dopis iz Savinske doliae«. Ker pa pczoamo duSevno čilost Savinčanov, se seveda članek ni mogel roditi kje v Savinski dolini, k večjemu, da mu je oče kak Savinčan, ki si je Savinčanora lastno čilost vsled dolgoletnega bivanja v Celju popolnoma podkresal na trdnem tlaku tega nemčursktga mesta, ker bi sicer ne inogel tako prezirati naSih zadružnih potreb. Ko bi se ne šlo za resno narodno stvar, labko bi v zabavo in kratek čas nasih bralcev v tistem članku natrgali velikanski Sopek blestečih nesmislij, s koiimi agitira člankar za celjsko »Zvezo« — a hočemo si ogledati članek z resnim obrazom, v kolikor je to mogoče. Naš članek je imel narodea naraea, člankar v Celju pa povdarja potrebo, da se tudi ču)d druga plat zvona in privleče v to svrbo kar za lase gospodarski razpor in boj, ki besai na Kranjskem. Č> si ta gospodarski razpor na Eraniskem pogledamo, se rjam vsilijo nehote nekateri pomisleki, na Kranjskem je namreč samo jedna zveza zadrug, to je »Gospodarska zveza*; ker pa govori celjski člaakar o besnečem goapodarskem razporu, bi bila na Kranjskein 8e gotovo katera druga zveza zadrug; a ni je — in je z ozirom na besneči razpor in boj ravno celjska zveza tista druga zveza, zveza za kranjske liberalne zadruge. Nočemo izvajati iz tega naravnih posledic, ker bi se nam zopet predmetavalo, da agitiraoao za >Gospodarsko zvezo.« A to rečemo odkritosrčno, da »Zveza slovenskih posoiilnic« v Calju na noben način ne zadošča naSim zadružaim razrrjeram; nam tista baharija o pospeževanju gospodarskega razvoja celokupnega sloven. naroda — celo nič ne imponira, ker jo otroska, in je niti dejanja, niti razmere ne opravičujejo. Kaj bomo govorili kar o delovanju za celokupen sloveaski narod — ko vendar ni naroden centrum pri nas, temveč v Ljubliani — in se moramo noč in dan boriti le za stoj naroden obstanek. Zakaj da nam celjska »Zveza« ns ugaja, nam ni treba d'k-rz)vati, ker dokaz čitamo v »Domovini«. Z* vse avstrijsko zadružniatvo je nastopila z revizijskim zakonom nova doba — samo za celjsko »Zvezo« ne — in za njene posojilivce ns. Stara doba torej; — in tista obligatorifina revizj*, kot dozdaj — saj jo poznamo, to obiigatoncno revizijo ctljske »Zveze« — o da, cbigatorični so oni veliki letni doneski . . . Mi smo se pa nadejali. da tudi za celjsko >Zvezo< nast« pi nova doba; radi tega bi se morala spremeniti v zadrugo — a se ni; — torej sme po zakonu zvrSevati samo le revizijo, druj; h kc risti pa n ti ne sme prinašati. Tu je pt>č ogn inoa razika, če pomislimo, ka{ vse imajo posojilnice in druge zadruge pri »Gospodči^ki zvezi«. Samo eno spremembo najdemo pri celj^ki »Zvezi« — čitamo nanire«?, da sprejema zanaprej tudi drug • zadrug-'; — a kdo bo te revidiral, ker je sedanji gospod revizor vendar sara priznal v sodni dvurani v Ctlju, da pozna samo knjigovoditvo posojilnc — a drugih zadiug ne!? Sicer pa zahtevajo zadrugs od zveze ludi kaj drugega kot revizijo — a kaj drugega j;m celjska »Zveza« ne more in ne sme dati. Veliko zmeSnjavo povzroča pa v slovenskem zadružnistvu tudi znani g. Lapajne, ki je šolski ravnatelj v Krškem in ima kot tak najbrž dosti posla; on bi rad imel svojo zadružno izvezp in si jo hoče napraviti 8 8vojo »Centralno slov. posojiln. v Krškem« Opozarjamo samo slovenske posojilnice in druge zadruge na smešncst Lapajnetovega počenjanja; nelep nač n, kako da zvablja imenovani slovenske posojilnice ia zadruge v KrSko. označili bomo v drugi Stevilki — ker do tedaj morda tudi zvemo, kako more g. Lapajne obljubljati, da bi tiste zadruga, ki bi ae dale v Krško zvabiti, revidiral gosp. JoSt; kolikor cam je znano, je namreč gosp. Jošt Se vedno revizor celjske »Zveze.« Seveda se glovenske posojilnice iu druge zadruge ne smejo ozirati na take zmešnjave, ki bi iim le Skodile, — torej jim pa6 nič drugega ne preostaja, kakor da se pridružiio naravnemu središču slovenskega zadružništvB, to {e »Goepodart-ki zvezi« v Ljubljani.