I111315 j M} VRE Celje - skladišče D-Per 581/1987 5000000290,1/2 lllllllllllll ° 2 ŠTEVILKA 1 — 2 S (153-154) £ JANUAR, FEBRUAR 1987 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in Delovna skupnost skupnih služb KAKO SMO GOSPODARILI V LETU 1986 Gospodarski rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu, so skladni s pričakovanji, čeprav so bili nekateri objektivni pogoji gospodarjenja bistveno ostrejši in slabši, kot smo računali ob začetku leta. Nepredvidene negativne pogoje smo presegli z zelo prizadevnim in premišljenim delom, z dobrimi samoupravnimi in poslovnimi odločitvami ter izredno zavzetostjo celotnega kolektiva. Rečeno drugače: rezultate, ki bi jih lahko dosegli ob res uspešnem delu preteklega leta, so izničili zaostreni pogoji. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, saj se kriza gospodarjenja poglablja in je vse več delovnih organizacij, ki tonejo pod kritični nivo pozitivnega poslovanja. Lahko bi ugotovili, da smo kljub težkim razmeram obvladovali situacijo, seveda ob dodatnih naporih in povečanih aktivnostih, kar dokazuje delovanje naših samoupravnih in poslovodnih organov, saj smo imeli npr. v zadnjem letu 13 sej centralnega delavskega sveta, enako ali več sej delavskih svetov temeljnih organizacij in številne seje drugih organov. O razmerah, ki so se stalno spreminjale, smo poizkušali tekoče informirati celotni kolektiv in je res vsak posameznik (razen redkih izjem) prispeval, kar je znal in zmogel, da smo gospodarsko leto uspešno zaključili. Besedo uspešno moramo uporabiti pogojno v odnosu na izredne razmere, ker bi v normalnih pogojih morali ustvariti večji delež nove vrednosti in ostanka dohodka, kot smo ga. Res je, da smo velik del akumulacije ali sredstev za obnovo in razvoj uporabili že sproti med letom, kar je ob tako visoki inflaciji nujno, zato pa smo si zagotovili nekatere pridobitve, ki nam pomenijo dobro osnovo za naše nadaljnje delo in premagovanje težav, ki nas in vse ostale brez dvoma še čakajo. Veliko smo vložili v dopolnitev in dokončanje Polnilnice, v nadaljnje raziskave in zagotavljanje trajnih virov mineralne vode, v adaptacijo Zagrebškega doma, VII. etaže v Terapiji, v Sonce in številne ostale dopolnitve naše ponudbe in večanje kvalitete naših proizvodov in storitev. Vse naložbe preteklega leta so znašale 320 starih milijard, kar je gotovo napor, ki se nam bo kasneje obrestoval. Tudi stroški in sredstva, ki smo jih namenili za skupne potrebe in SIS-e, so se znatno povečali in če še upoštevamo realno rast osebnih dohodkov, potem ni čudno, če nam na koncu ni veliko ostalo. Kot rečeno smo pridobili veliko prihodka in dohodka z boljšim delom, pa tudi z rastjo cen, ko smo lovili inflacijo, kar pa je dvorezen meč. Obisk Rogaške v prvih mesecih tega leta nakazuje, da smo s cenami prišli do stropa in da se moramo v nadaljevanju resno lotiti iskanja še tistih notranjih rezerv, ki morda še obstajajo, ker z nadaljnjim dvigovanjem cen ne bomo mogli dvigovati našega dohodka. Pohvalna ocena na začetku ne pomeni, da smo samozadovoljni, da smo pozabili na kritičnost do lastnega dela, pač pa je le vzpodbuda in prepričanje, da smo dovolj odgovorni, smeli in sposobni, da bomo še z večjo vnemo odpravljali slabosti in iskali boljše rešitve. In te rešitve na srečo še obstajajo, tako v agresivnosti na tržišču, kot v racionalizaciji dela, večanju kvalitete dela in dopolnjevanju naših medsebojnih odnosov. V ta sklop naših rezerv sodi gotovo tudi ustreznejše nagrajevanje po delu in kvaliteti dela, ki pa je zaradi najrazličnejših razlogov, predvsem pa bojazni dela kolektiva, nekoliko zastalo. Leto, ki je pred nami, bo prilika, da se še podrobneje pogovorimo, da strpno in dosledno preverimo vse argumente, ki govorijo za in proti ustreznejšemu nagrajevanju in se o uvedbi novega sistema tudi dokončno odločimo. Razen ustreznejšega nagrajevanja je še vrsta nalog, ki jih bomo morali opraviti, če hočemo, da se bo sedaj negativni trend obrnil v pozitivno smer. Zelo pomembna naloga, ki nas čaka in izhaja iz dosedanjega našega ravnanja, je največja možna racionalnost naše organizacije dela. Morda smo v preteklosti malo premalo razmišljali o smotrnem izkoristku delovnega časa, ki je za bilanco delovne organizacije prav tako strošek in nismo delavcev razporedili tako, da bi njihovo znanje in delo bila čimbolj smotrno izkoriščena. Nekaj ugotovitev iz tega področja smo oblikovali že v lanskem letu, večina nas čaka še v letošnjem letu, ko bomo skušali v primerjavi in na podlagi izkušenj drugih sorodnih organizacij pri nas in v inozemstvu oblikovati najbolj smotrno organizacijo dela. Sicer pa so rezultati posameznih temeljnih organizacij zadovoljivi, pri čemer v pozitivnem smislu izstopa TOZD Polnilnica, kjer so vsi kazalci tudi v letošnjem letu pozitivni, saj prodaja vode, predvsem zdravilne vode Donat ponovno narašča, prav tako pa smo dosegli tudi ustrezno ceno. Bilanca lanskega leta sicer ne izkazuje velikega ostanka dohodka, to pa zato, ker smo ogromna sredstva vložili v modernizacijo proizvodnje in v IZ VSEBINE: Poslovanje v preteklem letu 2 Novosti v gostinsko turistični ponudbi 3 Letno poročilo o varstvu pri delu 4 — 7 Razpis za inovacije 8 Naša vrtnarija 8 Kako zaščititi zdravje 11 Letna seja OOZSS 12 Poročilo o delu 00 ZSMS 13 Sklepi samoupr. organov 13 Program KS Rog. Slatina 14 Pust, ti čas presneti 15 Literarni kotiček 16 Malo za šalo, malo zares 17 < \ u a tržišče, kar seveda daje sedaj tudi ustrezne rezultate. Polnilnica je v preteklem letu precejšnja sredstva združila tudi za skupne naloge izven običajnega deleža, kar je zagotovilo ustrezen dvig imagea celotni delovni organizaciji Zdravilišča Rogaška Slatina. Tržne prilike so za temeljno organizacijo Zdraviliška dejavnost bistveno ostrejše, s tem, da je na tržišču zelo močna konkurenca, kjer predvsem naši primorski turistični kraji v zimski sezoni prevzamejo z nizkimi cenami večino gostov, ki si želijo oddiha. Glede na gibanje gostov v prvih mesecih letošnjega leta lahko ugotavljamo, da je močno padla kupna moč, predvsem jugoslovanskih državljanov, zato je tudi očiten padec gostov, domačih samoplačnikov. Na rezultat TOZD Zdraviliška dejavnost je močno vplivala tudi sprememba deviznega zakona, ker smo izgubili na račun neustreznega tečaja dinarja in ukinitev oblik stimulacij veliko milijard, ki bi lahko pomenile normalen ostanek čistega dohodka. TOZD Vzdrževanje in DSSS sta letos še bolj kot pretekla leta poslovala v okviru plana, kar je v tako zaostrenih pogojih gospodarjenja nujno, čeprav je v nekem smislu možnost samoupravljanja v teh dveh enotah Zdravilišča okrnjena. Vendar razmere terjajo, da vso pozornost posvetimo gospodarjenju in bilancam obeh proizvodnih temeljnih organizacij, da bi lahko zagotovili normalni razvoj tudi v prihodnje. TOZD Vzdrževanje in DSSS sta tudi po sili razmer v podrejenem položaju, pri čemer pa so pravice delavcev povsem izenačene s pravicami ostalih delavcev v Zdravilišču. Če skušamo na kratko opisati poslovanje preteklega leta in rezultate, ki smo jih dosegli, bi lahko rekli naslednje: kljub izredno težkim razmeram smo gospodarili in poslovali dobro tudi v primerjavi z leti poprej, kar pomeni, da smo v preteklem letu pokazali dovolj znanja in delovne vneme, da je delovna zavest članov kolektiva ponovno porastla. Takšno vzdušje in delovni elan moramo ohraniti tudi v bodoče, če hočemo, da bomo enako ali celo bolj uspešno preživeli tudi v naslednjih obdobjih. Naše lanskoletno poslovanje nam lahko pomeni dober start za naprej. Glavni direktor Darko Bizjak Poslovanje v preteklem letu v številkah Iz obračunov in poročil za razpravo o zaključnem računu za leto 1986 povzemamo nekaj - za naše poslovanje značilnih - podatkov. Rogaško Slatino je v preteklem letu obiskalo 39.654 gostov. Skupno so imeli pri nas 375.979 nočitev. Povprečna doba bivanja je precej različna po skupinah gostov — tisti na družbene stroške imajo 18 dni, domači samoplačniki le 7,2 dni in gostje iz tujine 10 dni. Po številu zdravniških pregledov, zabeleženih kot prvi pregled, lahko ugotovimo, da je bilo na zdravljenju v Terapiji 35.033 gostov, ki so v povprečju koristili en fizioterapevtski postopek. Na vsakega tretjega je bil izvršen tudi instrumentalni pregled. Iz skupnega števila storitev zdravstva ugotavljamo, da je v lanskem letu opravljeno v povprečju 1.320 storitev za vsak delovni dan. Če razvrstimo nočitve po narodnosti gostov, jih je največ Hrvatov 104.837, nato Slovencev 97.899, pa Avstgrijcev 67.770 in Italijanov 31.376, Bosancev 23.621 in Srbov 19.894 ter Nemcev 15.963 nočitev. Manj kot tisoč je ostalih Jugoslovanov in med dva in tri tisoč nočitev imajo gostje iz Izraela, Švedske in Finske. Gostje iz še 42 drugih dežel imajo skupno 5.572 nočitev. Za domače goste je zanimiv tudi podatek, da je Slovencev bivalo v Zdravilišču polovico na družbene stroške — to je zdravstveno zavarovanje, borci in invalidi, pri Hrvatih in Bosancih četrtina in pri Srbih le 8%. Od skupnih 1465 postelj smo imeli v preteklem letu 109 postelj anexa Zagreb devet mesecev v adaptaciji. Z doseženimi nočitvami so obstoječe kapacitete izkoriščene 69%-no, ali lahko rečemo tudi drugače: da je v preteklem letu doseženo na vsako posteljo 251 nočitev. Najbolje sta zasedena hotela A kategorije - Donat 83% in Sava 84%, ki imata skupno 165.510 nočitev, to je 46%-ni delež vseh nočitev v hotelih. Lani je bilo v zasebnih sobah 15.757 nočitev. V primerjavi s pričakovanim in doseženim v predhodnem letu je v hotelih 1 % več nočitev, v tem pa od gostov iz tujine 4% več in nočitev za družbene stroške celo 14% več, pa zato v enakem obsegu manj pri samoplačnikih. Ta premik je izvršen v Sloveniji. Povprečna dnevna poraba gosta je dosegla 12.506 din, od tega je 7.148 din za pension, 3.262 din za zdravstvene storitve in 2.096 din za ostale storitve v gostinstvu, ki so bistveno zaostale ob pomembnem zmanjšanju prodaje pijač v restavracijah. Delež zdravstva je povečan za 180%. Skupni iztržki zdravstva predstavljajo četrtino celotnega dohodka temeljne organizacije. Hoteli, kjer je več nočitev tujih gostov, imajo sicer višje cene, vendar je/ njihovo povečanje v lanskem letu zaostalo zaradi nerealnega obračunskega tečaja dinarja med letom. Dodatno smo zaradi spremenjenih predpisov, s katerimi je znižana stimulacija za izvoz in turistični devizni priliv, izgubili cca 600 milijonov din dohodka — delež obračunane stimulacije znaša le 1,6% v celotnem prihodku temeljne organizacije, medtem ko je v predhodnem letu znašal 15%. Skupna devizna prodaja znaša 13.400.000 DM — to je v strukturi celotnega prihodka 47%, delež nočitev gostov iz tujine pa je 36%. Za zdravstveno varstvo zavarovancev je v nočitvah delež 14% in v storitvah zdravstva 45%. Iztržek za te storitve 770.843.000 din predstavlja 15,5% celotnega prihodka in ne pokriva v celoti sorazmernega deleža stroškov, ki so ocenjeni po metodologiji zdravstvene skupnosti na 18,5%. Pri pokrivanju stroškov poslovanja in finančnem rezultatu odstopa zdravstvo z 12% presežkom. V gostinskem delu je nad povprečjem poslovodstvo Sava (—2,3%), medtem ko je v finančnem rezultatu poslovodstvo Do-nata relativno zaostalo. V primerjavi s prej doseženimi razmerji je izboljšano pokritje stroškov poslovanja v ostalih pensionskih poslovodstvih — do povprečnega pokritja manjka le 5,9%. Ostali izvenpensionski obrati niso pokrili lastnih stroškov poslovanja. V obračunski stroškovni kalkulaciji ugotavljamo, da je zdravstvu potreben pribitek na neto osebni dohodek 400% in da stroškovna cena za pension koncem leta že presega 10.000 din. V Polnilnici napolnjenih in prodanih 41.592.498 steklenic mineralne vode in Trimvita predstavlja rekord in presega obveznosti iz plana in investicijskega programa. Od leta 1984, ko smo sprejeli investicijski program, do lani, ko je bila polnilna oprema že vključena v proizvodnjo, je prodaja Donat Mg povečana za tretjino, izvoz pa celo za 42%. Rogaške smo prodali za 8% več in plina za 12% več, le Trimvit ostaja v okviru štirih milijonov steklenic. Mesečna prodaja 2,2 milijona steklenic v februarju je bila najnižja in najvišja 4,8 milijona steklenic v maju. V prodaji mineralne vode vseh proizvajalcev v Jugoslaviji je Rogaška Slatina na četrtem mestu z deležem 6,8%. V izvozu mineralne vode, kjer ima pomemben delež le še Radenska, je delež Donata Mg 23%. Skupna lanska prodaja jugoslovanskih mineral-cev — 570 milijonov steklenic — je bila v primerjavi s predhodnim letom za 2,6% znižana, prodaja naših mineralnih vod pa je večja za 8,4%. V izvoz je šlo skupno 3,055.745 steklenic Donat Mg. Največ v Avstrijo 1,260.396 steklenic, Italijo 1,094.400, Nemčijo 356.661, Švedsko 148.928 steklenic in v Ameriko 15.360 steklenic. Razporeditev prodaje je tako po področjih kot tudi po obsegu podobna prodaji nočitev po narodnosti gostov. Lastna proizvodnja plina je povečana za 17%, skupna distribucija in prodaja je 4.706 ton in je povečana za 6%. V tem je delež prodaje v jeklenkah 29%. Področje je predvsem v Sloveniji, manj kot 7% od skupne prodaje odpade na Hrvaško. V decembru je v Cinkarni Celje usposobljen obrat za proizvodnjo CO2 plina z našimi kompresorji, s čemer si zagotavljamo osnovo za nadaljnje povečanje te dejavnosti. Ob koncu leta smo imeli uveljavljene prodajne cene za: Donat 90 din, Ro- Po področjih prodaje je na prvem mestu Slovenija s 16,602.000 steklenicami, v Hrvaški smo prodali 16,541.000 steklenic, v Srbiji 2,975.000 in v Bosni 2,419.000 steklenic mineralne vode in Trimvita. gaško 38 din in Trimvit 70 din, ter za dostavo povprečno na steklenico 11,66 din. Te cene so od 20 do 40% višje od doseženih povprečnih letnih, ki so zagotovile v letnem obračunu planirano in dejansko pokritje stroškov poslovanja in ustrezen finančni rezultat. Po obračunani vrednosti storitev je vzdrževalna dejavnost opravljala 67% svoje dejavnosti za Zdraviliško dejavnost, 11% za Polnilnico, 7% za lastne potrebe in 6% za delovno skupnost. Vzdrževanje delovnih priprav, zgradb in kraja služi osnovnim dejavnostim, zato so skupni tudi rezultati poslovanja. Zaradi skupnega vsklajevanja delitve osebnih dohodkov v zadnjem trimesečju niso bile valorizirane interne obračunske cene in vrednostni obračun izvršen samo s pokritjem stročkov poslovanja. Enako je tudi obračunana delovna skupnost, ki je za pokritje svojih stroškov poslovanja združila 4,26% od celotnega prihodka temeljnih organizacij. Razčlenjene podatke zaokrožujemo v skupno sliko s pregledom razporeditve celotnega prihodka po zbirni bilanci uspeha za Zdravilišče. Znesek v milijon din Ind. Strukturni procent 1986 Plan 1985 986:85 1986 Plan 1985 Celotni prihodek Proizvodni - 8,966 8,204 4,308 208 100 1000 100 obratovalni stroški 3,750 3,595 2,020 186 42 44 47 Poslovni stroški 732 685 357 205 8 8 8 Naložbeni stroški 1,056 1,176 725 146 12 14 17 Družbene obveznosti Bruto osebni dohodki 676 469 238 284 8 6 6 in skupna poraba v DO 2,364 2,112 909 260 26 26 21 Akumulacija 388 167 59 657 4 2 1 Z obračunom je realizirana planirana prerazdelitev iz prihrankov proizvodnih stroškov na delež osebnih dohodkov in delno pokrivanje naložbenih izdatkov iz akumulacije, del prihrankov pa je odtekel v nesorazmerno povečanih prispevkih. Izplačani osebni dohodki in skupna poraba so vsklajeni z rastjo dohodka in tudi z dogovorjenim 90% razmerjem do republiškega povprečja. Obračunani so za preko dva milijona opravljenih delovnih ur 1.163 zaposlenih delavcev Zdravilišča. Ekonomsko finančni sektor Anica Halužan Novosti v gostinsko turistični ponudbi Ob pregledovanju rezultatov našega dela v preteklem letu lahko ugotovimo, da je bilo leto 1986 za nas uspešno ne samo po številu nočitev in drugih kazalcih obsega poslovanja, ampak tudi v pridobitvah v ponudbi, ki so rezultat naložbe dejavnosti v Zdravilišču. Osnovna zakonitost, ki jo moramo kot gospodarski subjekt upoštevati v pogojih trženja na domačem in tujem trgu je v tem, da samo razvoj in dopolnjevanje ponudbe zagotavlja uspešen nastop na trgu, to je v pridobivanju gostov. Brez tega je tudi tako uspešna organizacija kot je naša, lahko obsojena na stagniranje in celo nazadovanje. V zadnjih dvajsetih letih smo priča hitri rasti standarda turistične ponudbe v domovini in po svetu in tisto, kar je še pred nekaj leti štelo za kvalitetno ponudbo, danes nima več pogojev za uspešen plasman, obsojeno je na životarjenje in počasno odmiranje. Primerov zastaranih, danes že skoraj neuporabnih nastanitvenih kapacitet in gostinske ponudbe, imamo žal tudi v Zdravilišču kar nekaj. Posodabljanje in širitev ponudbe ter dopolnjevanje z novimi vsebinami je tako naša stalna naloga in v tem smislu smo tudi v letu 1986 napravili lep, čeprav zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja izvoznikov, bistveno upočasnjen oz. zmanjšan korak naprej. Zagreb — danes lep objekt A kategorije v okviru hotelskega kompleksa Sava z okusno urejenih stanovanjskim hotelskim delom, kavarno in taverno - daje poseben pečat ožjemu centru Zdravilišča. S tem dopolnjuje in izboljšuje raven ponudbe celotnega kompleksa. Tudi letos je želja oziroma bolje rečeno potreb po naložbah zelo veliko. Snujejo se projektne dokumentacije za infrastrukturne in osnovne objekte v zdraviliško - turistični ponudbi Zdravilišča. Nekatera adaptacijska dela se nadaljujejo še iz preteklega leta. V tem sestavku bomo navedli nekaj bistvenih naložb, ki bi jih kazalo izpeljati v tekočem letu. Restavracija Sonce dobiva novo podobo ponudbe in računamo na dokončanje del čez dva meseca. Hkrati z adaptacijo 5. etaže v terapiji se urejajo prostori za kozmetične storitve, ki jih uspešno vključujemo v preventivne programe bivanja v Zdravilišču. V toku so dogovori za otvoritev kazina - manjše igralnice in sicer v sodelovanju z nosilcem te dejavnosti v Sloveniji - igralnico iz Portoroža. V primeru realizacije tega projekta bo eventualna prestavitev Evergreen cluba. Športni bazen v Rogaški Slatini postaja že resna ovira za atraktivnost ponudbe Zdravilišča v poletnih mesecih, obenem pa je ta ponudba tudi zelo potrebna krajanom in prehodnim gostom. Iz teh razlogov kaže dati v letošnjem programu prednost ureditvi tega objekta. Seveda pa mora biti pred tem rešeno še vprašanje lastništva nad tem objektom, način vključevanja ostalih zainteresiranih dejavnikov in primerna oziroma sprejemljiva finančna konstrukcija. V tako velikem turističnem centru kot je Rogaška Slatina, je nujno potrebna primerna ponudba za poznejše, nočne ure. Night - club v smislu dancing bara, občasno dopolnjen s programom, je prav tako že dalj časa odlagan. Z rešitvijo problemov z vodo bi kazalo pristopiti k dokončni ureditvi prostorov pod restavracijo Pošta, ki so zgrajeni v ta namen. Nujno potrebna je ureditev recepcije Pošta z informacijsko funkcijo oziroma turistično-informativnim birojem. To velja tudi za recepcijo. Zdraviliškega doma, kjer bi bilo potrebno urediti prostore v smislu B kategorij-skih zahtev, oziroma standardov, predvsem pa omogočiti dostop v re-cepcijsko avlo z dvoriščne strani. Med aktivnosti za izboljšanje športno^"' rekreacijske ponudbe štejemo pripravo projektov za izgradnjo golf igrišča Jelšingrad ter smučišča na severnem pobočju Janine. Očitno se bo v tem letu premaknilo tudi pri ponudbi trgovine s pričetkom izgradnje blagovnice v centru Rogaške ter YU- boutigue v stari direkciji. Ker bodo v tem kompleksu tudi novi prostori banke in pošte, se nadejamo boljšega servisa za turiste tudi v tem pogledu. Enako velja za izgradnjo avtobusne postaje, za katero poteka zadnje vsklajevanje ravno v tem mesecu. V primeru dobrega rezultata teh vsklajevanj, bi v drugi polovici leta v Rogaški Slatini prišli do primerne avtobusne postaje. Predvidenih je še več manjših posegov v smislu urejanja gostinskih obratov, Bellevueja in ostalih, predvsem kot investicijsko vzdrževanje ali manjše naložbe. Vsi ti pogoji pa povlečejo za seboj tudi korekturo programov ponudbe v obratih. Namen tega je, da ponudbo bolj specializiramo in jo naredimo zanimivejšo za goste. Akumulativnost naše dejavnosti očitno tudi v tem letu ne bo bistveno izboljšana zaradi nerealnega — nizkega kursa tujih valut in minimalne stimulacije. Zato bo ena glavnih nalog iskanje možnih virov finansiranja teh programov in upamo, da bomo pri tem tudi letos uspešni. Milan Zagoda LETNO POROČILO O VARSTVU PRI DELU V DO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ZA LETO 1986 UVOD Pred vami je poročilo službe varstva pri delu (SVD) za leto 1986. V tem poročilu je analizirano stanje varstva pri delu v DO Zdravilišče, problemi s katerimi se ukvarja SVD, analizirane pa so tudi vse poškodbe, ki so nastale pri delu oziroma na poti na delo in iz dela. Živimo in delamo v času, ko gospodarska situacija zahteva, da vsak dinar pravilno obrnemo in ga namenimo samo za nujno potrebne stvari. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na naše delovne pogoje v katerih delamo, še posebej pa na to, da za izboljšavo delovnih pogojev ne bi namenili določenih sredstev. Večjo realizacijo ne moremo dosegati v enakih delovnih pogojih, kot smo jih imeli pred 10—15 leti, prav tako pa ne moremo s starimi izrabljenimi stroji in napravami povečati reali/aci|e na račun varnosti zaposlenih. Ne smemo si delati utvar: če smo dali delavcu obleko in čevlje, da smo s tem za njega naredili vse, čeprav je res, da smo tudi za to namenili precejšen del sredstev. Zavedati se moramo, da varstvo pri delu ni samo problem SVD, temveč je to zadeva, ki jo s svojimi močmi in predlogi lahko izboljšuje sleherni delavec DO in to od delavca v neposredni proizvodnji do direktorja DO in to s ciljem za boljše in varnejše delo. Analiza nesreč pri delu, ki je podana v nadaljevanju letnega poročila nam pove. da smo v letu 1986 imeli skupaj 44 nesreč pri delu in na poti na delo in iz dela, kar pomeni 2 nesreči manj kot v letu 1985, kar pa nas ne sme zavajati, da smo izboljšali pogoje varstva pri delu. Vse poškodbe v letu 1986 so sicer lažjega značaja, če pa se zavedamo, da je vsaka lahka poškodba ob spletu okoliščin lahko huda — težka poškodba, potem mora biti naša previdnost pri organiziranju in izvajanju maksimalna. Porok, da bomo imeli minimalno število poškodb oziroma zdravstvenih okvar je, da izboljšujemo naše delovne pogoje, obnavljamo naše delovne naprave in priprave ter jih redno vzdržujemo in namensko uporabljamo. Na koncu uvoda lahko izrečemo le dve misli: da je človek naše največje bogastvo in da le od zdravega delavca, ki dela v normalnih delovnih pogojih, lahko pričakujemo večjo kvaliteto in kvantiteto. PREGLEDI OBRATOV Služba varstva pri delu je v preteklem letu opravljala redne — občasne nadzore obratov in delovnih enot. Pri tem je ugotavljala ali se dela izvajajo skladno s pozitivno zakonodajo varstva pri delu. Medtem ko v obratih in delovnih enotah ni ugotovljena kršitev varnostnih navodil za delo s posameznimi stroji in napravami, pa se nasplošno ugotavlja. da se drugi momenti varstva pri delu ne upoštevajo v takšnem obsegu kot to zahteva zakonodaja. Predvsem se misli na neurejeno redno pregledovanje strojev in naprav ter vodenje evidence le-teh, na neurejene klimatske pogoje v Polnilnici in Pralnici (prekomeren ropot), na neupoštevanje navodil uporabe osebnih zaščitnih sredstev in opreme, na neredno udeležbo ali zagotavljanje obdobnih zdravniških pregledov delavcev, ki delajo pod posebnimi pogoji dela ali na delovnih mestih, ki so nevarna za življenje in zdravje, na neurejenost prostorov (nečistoča, neprimerno skladiščenje orodja za delo in posameznih materialov) in na nepazljivost, malomarnost ter nezbranost pri opravljanju dela, zaradi česar prihaja do nesreč pri delu. Ob vsem navedenem pa se še ugotavlja, da vse premalo mislimo na požarno varnost predvsem glede organiziranosti, preventive in represive. Neurejenost ali nevednost je tudi izkazana pri nabavi uvozne ali domače opreme — strojev in naprav, ki bi morala imeti poleg splošne dokumentacije (tehnični podatki in navodila vzdrževanja) tudi spričevalo o varnosti ali pismeno izjavo. V dosedanji praksi v naši DO ob nabavi opreme — strojev in naprav nismo od prodajalca zahtevali spričevala o varnosti ali pismene izjave, čeprav jo je po zakonu prodajalec ali uvoznik dolžan zagotoviti, kar se kasneje izkaže kot pomanjkljivost pri tehničnih prevzemih. Zgoraj navedeno velja predvsem za dobavo nove polnilne linije v POLNILNICI, saj brez teh dokumentov inšpekcijske službe ne izdajo dovoljenja za redno-normalno obratovanje. Smatram, da mora v bodoče pri takšni nabavi obvezno sodelovati tudi SVD. Skratka, vse zgoraj navedeno nam je tudi kazalo za bodočnost, kje vse moramo nepravilnosti odstraniti in jih upoštevati kot sestavni del našega dela. Le z zavestnim strokovnim pristopom bomo lahko odpravljali neurejene razmere na področju varstva pri delu. V kolikor pa to ne bomo storili, se bomo kaj kmalu srečali s sodišči, kjer se bomo morali zagovarjati, zakaj, nismo delali tako kot od nas zahtevajo zakoni, pravilniki in predpisi s področja varstva pri delu. VARSTVENO IZOBRAŽEVANJE V DO Tudi v letu 19.86 se je izvajalo izobraževanje in preizkus znanja iz snovi varstva pri delu po programih izobraževanja. Izobraževanja so se udeležili delavci na vodilnih delih in nalogah, katerega je organizirala SVD DO Zdravilišče v sodelovanju z IVD Celje. Predavanja se je udeležilo 72 delavcev in to 5 iz DSSS, 11 iz TOZD 3, 12 iz TOZD 2 in 24 iz TOZD 1. Vsi delavci so tudi uspešno opravili preizkus znanja iz varstva pri delu. Razen rednega izobraževanja pa je SVD opravljala med letom tudi izobraževanje novo sprejetih delavcev (14 delavcev) in pa poučevanje učencev na delovni praksi in počitniškem delu (121 učencev in dijakov). OBDOBNI ZDRAVNIŠKI PREGLEDI DELAVCEV V letu 1986 je bilo planirano, da se koncem leta udeleži obdobnih zdravniških pregledov 135 delavcev. Ker Medicina dela v Rog. Slatini v mese-vu decembru teh pregledov ni mogla opraviti, se bodo le-ti pregledi izvrševali v letu 1987. Pregledov se morajo udeležiti delavci, ki delajo na delih s povečano nevarnostjo za življenje in zdravje ter delavci, od katerih zavisi življenje in zdravje drugih (vozniki, vi-ličaristi). Zdravstveni pregledi se opravljajo na osnovi 72. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. list SRS, št. 47/86) in Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov (Ur. list SRS, št. 33/71). PRIKAZ STANJA VARSTVA PRI DELU V TABELAH Tabela 1: Pregled nezgod, nastalih pri delu, na poti na delo in iz dela. Tabela 2: Prikaz nezgod po mesecih in izplačano nadomestilo. Tabela 3: Prikaz gibanaj nezgod po dnevih v tednu. Tabela 4: Prikaz gibanja nezgod po urah med delovnim časom ter na poti na in iz dela. Tabela 5: Pregled poškodovancev glede na njihovo starost. Tabela 6: Pregled poškodovancev glede na njihovo kvalifikacijo. Tabela 7: Prikaz poškodb po delih telesa. Pregled nezgod nastalih pri delu, na poti na delo in iz dela od leta 1983 do 1985 OPIS 1983 1984 1985 št. nezgod pri delu 33 30 34 št. nezgod na poti na in iz dela 15 11 12 št. izgub, delovnih dni 575 414 405 št. izgub, delovnih dni zaradi nezgod na poti na in iz dela 304 187 409 povprečno število zaposlenih 952 1009 1081 pogostost nezgod pri delu 3,5 3,0 3,2 pogostost nezgod na poti na in iz dela 1,6 1,1 1,1 resnost nezgod pri delu 17,4 13,8 11,9 resnost nezgod na poti na in iz dela 20,3 17,0 34,1 KOMENTARJI K TABELAM Tabela 1: Za celotno DO je registriranih 44 nezgod, od tega 31 na delu in 13 na poti na in iz dela. V primerjavi z letom 1985 se je število nezgod zmanjšalo za 2 nezgodi. Vse nezgode so lažjega značaja. Pogostost nezgod je 3,8, kar pomeni, da se je v letu 1986 ponesrečilo 3,8 delavca na vsakih 100 zaposlenih. Resnost nezgod pa je 24,6, kar nam pove, koliko dni je bilo v povprečju izgubljenih na eno nezgodo v enoletnem obdobju. Tabela 2: Največji izpad pri delu zaradi nezgod je bil v mesecu novembru, ko se je pripetilo 9 nezgod, izplačilo na račun osebnih dohodkov zaradi nezgod pa je bilo največje v mesecu decembru. Primerjava z letom 1985 nam pove, da smo v letu 1986 zaradi nezgod izgubili kar 271 delovnih dni več, čeprav je bilo število nezgod manjše. Tabela 1: Pregled nezgod nastalih pri delu, na poti na delo in iz dela NEZGODE ŠT. PRIMEROV ŠT. IZG. DEL. DNI POGOSTOST NEZGOD RESNOST NEZGOD ROV. ŠT. ZA POSL. TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO NA DELU 18 8 5 / 31 278 212 34 / 524 2,5 4,0 3,8 / 2,7 15,4 26,5 6,8 / 16,9 728 201 133 94 1156 NA POTI 8 4 / 1 13 378 11b / 68 561 1,1 2,0 / 1,1 47,3 28,7 / / 68,0 43,2 728 201 133 94 1156 SKUPAJ 26 12 5 1 44 656 327 34 68 1085 3,6 6,0 3,8 1,1 3,8 25,2 27,3 6,8 68,0 24,6 728 201 133 94 1156 Tabela 2: Prikaz nezgod po mesecih in izplačano nadomestilo MESEC NEZGODE NA DELU NA POTI NA DELO IN IZ DELA ŠT. PRIMEROV ŠT. IZG. DELOV. DNI IZPLAČILO TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS DO januar 1 1 / / 1 28 / / / 28 42.365 / / / 42.365 februar 2 1 / / 3 133 20 / / 153 245.482 36.914 / / 282.396 marec 1 / 1 / 1 89 / / / 89 246.336 / / / 246.336 april 2 2 1 1 5 42 66 / 68 176 96.012 150.876 / 155.448 402.336 maj / / 1 / / / / / / / / / / / 149.890 junij 4 / 1 / 5 40 / 2 / 42 343.570 / 17.178 / 360.748 julij / 1 1 / 2 / 15 11 / 26 / 138.245 101.379 / 239.624 avgust 2 2 1 / 5 118 20 11 / 149 254.848 42.194 23.758 / 321.800 september 4 1 / / 5 53 15 / / 68 355.905 100.728 / / 456.633 oktober 2 2 / / 4 16 56 / / 72 149.347 522.716 / / 672.063 november 4 3 2 / 9 81 153 10 / 226 220.345 367.243 27.204 / 614.792 december 4 / / / 4 56 / / / 56 846.388 / / / 846.388 SKUPAJ 26 12 5 1 44 556 327 34 68 1085 2.800.598 1.359.916 169.519 155.448 4.635.371 Tabela 3: Iz tabele je razvidno, da se je največ nezgod pripetilo v petkih (10 primerov). Če združimo skupaj dneve ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja), kaj hitro ugotovimo, da je v teh dnevih bilo skupaj 18 nezgod ali 40,9% vseh nezgod. Tabela 4: Kritičen čas za nezgode na delu je bil v letu 1986 med 10. in 14. uro, ko se je zgodilo 48% vseh nezgod. Kritičen čas za nezgode na poti na delo pa je bil med 3. in 8. uro, ko se je zgodilo 62% vseh nezgod. Tabela 3: Prikaz gibanja nezgod po dnevih v tednu DNEVI ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja ŠT. PRIMEROV 9 5 9 3 10 6 2 Tabela 5: Iz tabel je razvidno, da je bilo največ nezgod med delavci v starosti do 20 let in v dobi med 25—30 let. Zlasti pa je zaskrbljujoč skupni pokazatelj za obodbje do 30 let, kajti iz tega obdobja je kar 24 poškodovancev ali 54,54%. Verjetno je tako velik odstotek predvsem zaradi nepazljivosti, neizkušenosti in premalega začetnega izobraževanja teh delavcev predvsem na praktičnem uvajanju delavcev v delu. Skratka tem pomanjkljivostim bomo vsekakor morali posvetiti veliko več časa kot doslej. : Prikaz gibanja nezgod po urah In na poti na In Iz dela med delovnim časom št. primerov NESREČE NA POTI IN IZ DELA NESREČE MED DELOVNIM C ASOM Tabela 5: Pregled poškodovancev glede na njihovo starost Tabela 6: Največ poškodovancev je med NK delavci in sicer 19, kar je 43% od vseh. Ta podatek nas predvsem opozarja na to, da še nismo dovolj storili za NK delavce predvsem glede izobraževanja in uvajanja v delo. Iz tabele pa je tudi razvidno, da je zelo veliko poškodovancev med KV delavci, kar 18 delavcev ali 41 % vseh. Ta podatek pa je zaskrbljujoč, kajti prav ti delavci bi morali biti za vzor vsem ostalim, na žalost pa ugotavljamo, da niso. STAROST ŠT. PRIMEROV % OPOMBA DO 20 LET 9 20,45 20 — 25 LET 6 13,64 25 — 30 LET 9 20,45 54,54 30 — 35 LET 4 9,09 35 — 40 LET 2 4,52 40 — 45 LET 4 9,09 45 — 50 LET 7 15,94 50 in več let 3 6,82 SKUPAJ 44 100,00 Tabela 6: Pregled poškodovancev glede na njihovo kvalifikacijo KVALIFIKACIJA NK PK KV SS VIŠ SKUPAJ ŠT. PRIMEROV 19 4 18 2 1 44 Tabela 7: Največ poškodb je bilo na nogah in sicer 16 poškodb ali 36%. V kolikor pa združimo poškodbe rok in prstov na roki, pa ugotovimo, da je takšnih primerov 22, kar je 50% vseh nezgod. Tabela 7: Prikaz poškodb po delih telesa ZAKLJUČEK Če v zaključku na kratko povzamemo celoto poročila, bi lahko to strnili takole: — delovne pogoje v vseh delovnih enotah in obratih je treba urediti z vsemi predpisanimi tehničnimi predpisi, kar je gotovo v prid zmanjšanju števila poškodb in boljšim pogojem dela, — število nezgod se je zmanjšalo, resnost nezgod pa krepko povečala kar zelo negativno vpliva na delovni proces, — zelo velik odstotek poškodovancev je med KV delavci, kar je v nasprotju z vso logiko, — analiza nezgod pa je pokazala, da je vzrok nezgod v nepravilnosti de- Ob 8. marcu -mednarodnem dnevu žena Čeprav je datum izbran na podlagi zgodovinskega dogodka in ne naključno, bi ga lahko skorajda označili tudi kot enega prvih znanilcev pomladi. In to bi dnevu kar pristajalo, saj je namenjen in posvečen ženskam. Vsaka ženska pa ima v sebi dih pomladi. Kot pomlad nas vedno znova preseneča, ne samo s svojo lepoto, temveč s svojim elanom, borbenostjo in neusahljivo energijo. Ne reče se zaman, da ženska podpira tri vogale v hiši. Njena skrb za potomstvo je neprimerljiva. Žalostno pa je, da se v današnjih časih vedno bolj izraža težnja, da je njena edina vloga le v biološki reprodukciji. Mnogi in med njimi je tudi veliko žensk, so prepričani, da je osmi marec namenjen le ženi-materi. Vzrok takšnega procenta pa je verjetno v tem, da naši procesi dela zahtevajo v veliki meri predvsem spretnost rok (delavci v pralnici, kuhinji, pomivalci itd.). la samih delavcev in nezadovoljivega nadzora neposrednih vodij. Večini nezgod bi se ob večji pazljivosti, boljši organizaciji in doslednejšem nadzoru neposrednih vodij lahko izognili, saj so analize pokazale, da pri večini nezgod v tistem trenutku ni bil neposredni vodja v bližini. ■Tipam, da je letno poročilo dovolj pregledno sestavljeno in da se bo nad napisanimi podatki marsikdo zamislil, v bodočnosti poskusil navedene pomanjkljivosti odpravljati in da bo varstvo pri delu v naši DO le dobilo tisto mesto, za katero se delavci že desetletja zavzemajo. Ob tem dnevu se kar vrstijo razstave ročnih del. Proslave v vrtcih in šolah so namenjene le materam in babicam. Vse to nehote usmerja mišljenje k temu, da je vloga žensk v družbi in njena glavna funkcija skrb za gospodinjstvo in vzgojo otrok. Vse, kar iz tega družinskega okvira izstopa, tako ali drugače, pa se prezirljivo označi s feminizmom, kar naj bi pomenilo družbeno škodljivo dogajanje. Vendar, mar je feminizem, če se ženska zavzema za ekonomski razvoj, boljši družbeni standard ali čistejše naravno okolje? Če jo zanima še kaj izven kuhinje in domačih opravil? Če v poplavi reklamnih sporočil in gori kozmetičnih preparatov ter nasvetov, kako postati lepa in ostati lepa, ne najde sebe? Podcenjuje jo tisti, ki misli, da najde edino zadoščenje in potrditev v takih tipično "ženskih" zadevah. Prav ženski radi očitamo občutljivost, rahločutnost, idealizem. Pri tem pa se čudimo, da jo zanima in skrbi, kaj se bo zgodilo jutri, kam bodo pripeljale svet oborožitvene tekme, potrošniška mrzlica, nenehno pehanje za višji in še višji standard, obenem pa pomanjkanje hrane, nezaposlenost, rast življenjskih stroškov, uničevanje narave in ekoloških pogojev za življenje. In mar niso to problemi, ki se tičejo nas vseh, celotne družbe - in tudi če hočete - moških? Ne vem, zakaj vedno znova postavljamo (in to ponavadi najraje za osmi marec, ker se menda takrat pač spet spomnimo, da so tudi ženske člani družbe) ŽENSKA vprašanja! Ste že mogoče kdaj slišali za MOŠKA vprašanja? Pa so vendar vse skupaj samo NAŠA vprašanja, ne glede na specifičnost obeh spolov. In zakaj tako radi ločujemo različne tipe žensk: ženska - mati, ženska - gospodinja, ženska - delavka, emancipirana ženska? Mar ni to vse le ena in ista ŽENSKA!? Ni samo žensko vprašanje, kakšno zapuščino bomo pustili svojim potomcem. Mogoče njo samo bolj grize. Mnogo skrbi ima današnja ženska. Ne samo tiste vsakdanje, povezane z ekonomskim obstojem. Stoletja se je bojevala in dokazovala na vseh področjih družbenega dogajanja, od ekonomskega, političnega, umetniškega, športnega do znanstvenega. Dokazala je, čeprav je tega še vedno nočemo priznati, da je sposobna enakovredno stopiti ob bok moškemu delu človeštva. Le kdaj bodo tudi moški sposobni stopiti ob bok ženski pri vseh tistih drobnih (in zanje nepomembnih) opravilih pri vsakodnevni skrbi za urejeno družino! Mi pa ji še vedno ob prazniku, ki naj bi bil simbol in obe-ležba njene zmage, ponujamo oguljene fraze in sliko raznežene matere, ki prejema prvo cvetje od svojega nadobudnega naraščaja. Tudi letos bo prejemala čestitke in ob njih bolj ali manj skromna darila. Sprejela jih bo s smehljajem, pri tem pa se spraševala, čigav praznik pravzaprav slavimo. Morda bo zagrenjeno pomislila na vse ostale dni v letu, ki jih preživi v tekmi s časom: od doma na delo, z dela domov — za štedilnik in pomivalno korito. Ne, zagotovo njen praznik ni praznik podrejene in podložne ženice. Njen praznik je praznik dela, praznik civilizirane in bolj humane družbe. Je praznik delovne žene. In v času ekonomske krize je prihodnost in funkcija te žene še veliko pomembnejša. Ženska, ki je zapolnila svoje življenje z ustvarjalnostjo in kreativnim delom, je zdrava in srečna ženska, in kot taka je sposobna izbojevati zmago v bitki s časom in napredkom. Z njo dvignimo kozarce in ji nazdravimo iskreno in od srca: "Čestitamo ti za tvoj in naš praznik in se ti zahvaljujemo za to, kar si - NAŠA ŽENA!" VIDA DELI TELESA ŠT. POŠKODB % OPOMBA oko 4 9,09 roka 7 15,92 50,01 prsti na roki 15 34,09 noga 16 36,36 rebra 1 2,27 hrbtenica 1 2,27 SKUPAJ 44 100,00 Var. ing. Vrečar Željko INOVACIJE - RAZPIS NAŠA VRTNARIJA Odbor za inovacijsko dejavnost DO Zdravilišče Rogaška Slatina razpisuje na podlagi pooblastil delavskih svetov TOZD Zdraviliška dejavnost, Polnilnica, Vzdrževalne dejavnosti ter delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb javni natečaj za priglasitev inovacijskih dosežkov (izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov) ustvarjenih v letu 1986/87. I. Splošni pogoji natečaja — na natečaju lahko sodelujejo posamezniki ali skupine predlagateljev, katerih stvaritve so v neposredni zvezi s poslovnimi dejavnostmi DO Zdravilišče Rogaška Slatina in so praviloma priglašene pred njihovo uporabo v neposredni praksi. Izjemo od tega načela lahko pomenita le 1. in 2. alineja 5. člena Pravilnika o inovacijah, — predlagatelj-(ji) oddajo inovacijski predlog v 4 izvodih splošno kadrovskem sektorju, vodji TOZD ali neposrednemu predstojniku s tem, da ga morajo slednji nemudoma odstopiti splošno-kadrovski službi. Predlog (prijava) mora vsebovati naslednje elemente: 1. podroben opis predloga, 2. skice, načrte in vso dokumentacijo o uporabnosti, koristnosti in namembnosti predloga, 3. podatke o morebitnih delih, potrebnih za dokončno rešitev predloga, 4. morebitne druge navedbe, pomembne za temeljito obdelavo predloga, 5. uporabljene vire in druge podobne podatke. I Prijava mora vsebovati tudi naziv TOZD v kateri predlagatelj združuje delo ter njegovo matično številko. Predlagatelj lahko ostane anonimen vse do trenutka, ko je njegovo sodelovanje neobhodno potrebno zaradi obravnave vloženega predloga. Z anonimnimi predlagatelji se komunicira preko glasila Vrelci ali ob uporabi šifre, s katero mora v takšnem primeru biti označen predlog. Če gre za skupino predlagateljev, je treba v priglasitvi (prijavi) navesti priimke in imena vseh soavtorjev ter delež njihovega dela pri nastanku inovacijske stvaritve. II. Pravice inovatorjev Inovatorji, katerih predlogi bodo sprejeti, imajo skladno z določili Pravilnika o inovacijah pravice do naslednjih priznanj: — do pismenega priznanja in zlate, srebrne ali bronaste inovacijske plakete, — do materialne odškodnine (nadomestila) izračunane skladno z določili Pravilnika o inovacijah, — do pismenega priznanja. III. O sprejemu inovacijskih predlogov bo odločal Odbor za inovacije pri DO Zdravilišče Rogaška Slatina, priznanja pa bodo podeljena ob tradicionalnem praznovanju 29. novembra 1987. IV. Skrajni rok za priglasitev inovacij oz. za dostavo inovacijskih predlogov je 15. 6. 1987. Po tem roku morebitnih dodatnih prijav ne bo mogoče upoštevati. Predsednik odbora za inovacije Dr. Jerkovič Domagoj Odbor za inovacijsko dejavnost DO Zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje na podlagi pooblastil delavskih svetov TOZD Zdraviliška dejavnost, Polnilnica, Vzdrževalna dejavnost ter delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb ter ob analogni uporabi členov 38, in 41. Pravilnika o inovacijah javni natečaj za priglasitev znanstveno-raziskoval-nih nalog s področja zdravstvene in drugih registriranih dejavnosti DO Zdravilišče Rogaška Slatina. I. Glede sodelovanja predlagateljev, dokumentacije, oznake in drugih podobnih okoliščin v zvezi s priglašenimi znanstveno raziskovalnimi nalogami se uporabljajo določila javnega natečaja v zvezi s priglasitvijo inovacij. II. Izmed predloženih in sprejetih znanstveno raziskovalnih nalog bodo sprejete 3 najboljše stvaritve, za katere bodo avtorji prejeli zlate, srebrne ali bronaste inovacijske plakete ter enkratno denarno nagrado v višini, kji jo določi s posebnim sklepom Odbor za inovacijsko dejavnost. III. Na natečaju se lahko priglasijo tudi nedokončane znanstveno raziskovalne naloge ali samo naslov ter opis še ne pričetega projekta. V takšnem primeru bodo prijave odstopljene občinski raziskovalni skupnosti s predlogom za sofinanciranje bodočega znanstveno raziskovalnega dela. IV. Skrajni rok za priglasitev znanstveno raziskovalnih del je 15. 6. 1987. Po tem roku morebitnih dodatnih prijav ne bo mogoče upoštevati. Predsednik Odbora za inovacije Dr. Domagoj Jerkovič Pogovor z ing. Jožetom ERJAVCEM Narava je spala. Povsod je bilo snežno belo. Grički okrog Rogaške so imeli prav tako debelo snežno odejo kot zdraviliški park. O, čez 30 cm ga je bilo. Glavne "prometnice” po parku pa so bile očiščene kolikor se je le dalo z obstoječo mehanizacijo in dejanskim številom rok. Če taka belina le predolgo traja, človek naravnost zahrepeni po zeleni barvi. Kje drugje bi jo ob tem času našel v tolikšnem izobilju kot ravno v naši vrtnariji. Zato sem jo mahnil tja, kjer narava ne spi, in si najprej odpočil oči. Potem sem med številnimi živimi lončki in kupi dehteče hostne zemlje našel pot do njegove pisarne. Ker ni imel nič proti, kljub temu da sem prišel ob času malice, sva malo pokramljala o zimskih in letnih zadevah, malo pa pokukala v prihodnost. Tov. Jože je dejal, da so se snega otepali kolikor so pač zmogli in še posebej pohvalil očiščevalno ekipo, ki je kljub mrazu tudi ponoči marljivo delala. V veliko pomoč jim je bil novi traktor s plugom. So izgledi za še boljšo mehanizacijo? Veste, ljudje imajo več volje, če imajo pravilno mehanizacijo. Za v prihodnje je treba nabaviti snežno frezo. Ta je zelo primerna tudi za ozka grla, kjer se s traktorjem ne da, obenem pa lahko z njo tudi nakladaš. Pravijo, da je v planu selitev obrata. Mi lahko o tem kaj več poveste? Srednjeročni plan v okviru občine predvideva našo selitev. Tu smo vedno bolj utesnjeni. Ogrožajo nas parkirni prostori. Objekti so dotrajani in ne ustrezajo današnji tehnologiji. Centralni del, ki je pod spomeniškim varstvom (na svetu so samo še trije enaki objekti, eden v Londonu, drugi v okolici Munchna in tretji je naš — op. avtorja), bi ostal, proizvodni del pa naj bi se selil. Notranjost tega objekta bi se reprezentačno uredila, v njem bi bila možnost nakupa, pred njim pa bi uredili lep botanični vrt. Je nova lokacija že znana? Slišati je za dve varianti. Ena na jasi za Sočo, druga v dolini pod Bellevuem. Zelo bi bilo v redu, če bi ostali v bližini. Določenega še ni nič. Dolina pod Bellevuem je v privatni lasti... Jase za Sočo je pa škoda! Da, jase za Sočo je škoda. To naj bi ostal zeleni pas. Če pa bo to splošni družbeni interes, lokacija pod Bellevuem ne bo problem. Za Sočo bi lahko postavili okrog 8 lastnih "bungalov” hišic, ki bi bile pomaknjene v gozd. Spredaj oziroma po sredini jase bi ostal park. Mogoče bi bili gosti tudi zainterisarani za samostojno urejanje okolice? To ne bi šlo zaradi prevelike fluktuaci-je gostov. Poglejte službo animacije! Trudimo se povsod, da bi goste čimbolj zaposlili. So kakšne možnosti tudi pri vas? Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi v sklopu vrtnarije ali drugje v Zdravilišču rezervirali za goste takoimenovani hoby-prostor. Vsak gost ima kakšnega konjička, pa bi se lahko kje sestajali in izmenjavali izkušnje in mogoče tudi kaj naredili za nas. Kakšno pridelovanje ne bi prišlo v poštev zaradi menjavanja gostov, lahko pa bi, to imamo tudi v planu, z gosti izmenjali izkušnje. Tudi posamezne primere z našega botaničnega vrta, semena itd. Kaj še imate v planu? V knjigah pripomb je često omenjena lepa urejenost centralnega dela parka in neurejenost sprehajalnih poti in bližnjih gozdov. Tudi ureditev gozdov imamo v planu, saj se v preteklosti temu ni posveče-lo dovolj pozornosti zaradi pomanjkanja delovne sile. To je pri nas problem, ker je zaradi pomanjkanja mehanizacije potrebno še veliko živega dela. Značaj dela je tak, da zahteva največ dela v sezoni, za dobre sezonske delavce je pa vedno težje. Za letos imamo predvidena dva delavca, ki bosta opravila tečaj za gozdne delavce pri gozdnem gospodarstvu. Gozdove moramo očistiti in pomladiti. Spomladi bomo poseke zapolnili z mladim smrekami. Se že tudi pri nas pojavljajo kakšna znamenja odmiranja gozdov? Ne, pri nas še niso ogroženi. Sploh ni kritično. Delno se opaža edino odmiranje kostanja. Ta pa je enako ogrožen po vsej Sloveniji. Tako torej naše gozdne površine! Kakšno pa je sodelovanje s Hmezadom, lastnikom ostalih površin, ki so še bolj zanemarjene? Lani smo se dogovarjali, da bi se njihova zemlja bolje vzdrževala. Dogovori so v teku. Finančno niso pripravljeni sodelovati, niti niso pripravljeni svojih površin prodati ali dati v najem Zdravilišču. Tako bo ta akcija za nas tudi mnogo dražja. Sodelovati so pripravljeni le s svojimi kooperanti. Tem pa seveda ni v interesu dodatno urejanje — urejanje za estetski videz. Za lep izg led celotnega kraja bi morala sodelovati vsa Rogaška. Vsi se moramo zavedati, da je to naš kruh. To bi morala biti širša družbena akcija, ki bi vključila tudi vzgojo mladine. S tem mislim na šolo. Poglejmo samo Ratansko vas. Že tam se začne. To so vrata v Rogaško. Dobro. Pustiva Ratansko vas krajevni skupnosti in tamkajšnjim "vratarjem”, pa se vrniva v naše bližnje okolje. Česa se letos še mislite lotiti? Začeli bomo s preurejanjem zelenic. Najprej tam, kjer je bila najslabša trata. V naslednjih letih mislimo akcijo nadaljevati. Tudi okrasno grmičevje bomo pomladili in dopolnili z vrstami, ki so že nekoč bile. Več pozornosti moramo posvetiti tudi urejanju okolice Polnilnice in mineralnih vrelcev, s čimbolj naravnim posegom, ki ne pusti za sabo sledov, ampak ohranja naravno okolje. To pa je dejavnost, ki se ne da izvesti v letu, dveh. Narava rabi svoj čas. Pa šibki smo v mehanizaciji. Res. Ali ne moremo nabaviti kake težje kosilnice? Morda vskladiti čas, da ne bi kosili med promenadnim koncertom ali ob urah počitka? Tudi na to gledamo. Iskali smo kosilnico z dodatnim dušilcem, vendar brez uspeha. Sami smo nekaj improvizirali, dogovarjali smo se z Gorenjem iz Mute, vendar uspeha ni bilo. Morali bi jo uvoziti. Vidim, da ste zelo ambiciozni. Naletite pri tem na razumevanje? V tem času, kar sem tukaj, je bilo vedno razumevanje in določeni premiki so se že naredili. In vaše sugestije za še kakšne "premike”? Da bi lahko bolj sledili razvoju. Gost pričakuje vedno kaj novega ali pa vsaj tako urejenost, kot jo ima doma. V tej zvezi bi bilo potrebno navezati stike s tujino, zasledovati novosti na tem področju, od časa do časa pogledati kakšno razstavo, dati dobrega človeka na izpopolnjevanje, skratka posvetiti več časa znanju ter varstvu in urejanju okolja. Delavci naše enote precej pričakujemo od nove analitske ocene delovnih mest. Upamo, da bo naše delo višje ovrednoteno, oziroma, da bo dobilo dejansko vrednost, drugače se bo vse vrtelo v istem začaranem krogu. Ob neupoštevanju takih faktorjev kot so vremenske razmere, delo v parku itd. se bodo naši delavci prej počutili smetarji kot vrtnarski delavci. To zopet zmanjšuje zanimanje do tega dela' in tako naprej... Čas naju preganja. Čeprav bi še rad z vami o marsičem poklepetal, morava končati. Lahko pa obljubiva našim bralcem še kakšno debato o bio pridelkih in kalifornijskih deževnikih? Pa o zbiranju organskih odpadkov in papirja? Lahko. Hvala. Zaključim naj s prošnjo (trkanjem na vest) tov. Jožeta vsem delavcem Zdravilišča in ostalim krajanom: V spomladanski akciji bi želel čim večje število udeležencev, predvsem delavcev Zdravilišča. V konicah bi morali biti številčno dovolj močni. To bi bila tudi za nas vzpodbuda za nadaljnje delo. Želel bi, da bi bili privlačni za vse, ki prihajajo sem. Rusti OCENJEVANJE (Zaključek razmišljanj) Čas je že, da potegnemo črto tudi tukaj. Tovrstne nadaljevanke pač niso nič kaj privlačne, čeprav znajo včasih biti zelo napete. Stvar je stekla, tople vode nismo odkrili, kot tudi drugje ne. Ocenjevanje smo sprejeli za dobro in pravično v osnovi (skoraj vsi anketirani), čeprav se tu in tam še vedno pojavlja dvom v pravičnost ocenjevanja. Vsi ti dvomi in nezaupanje v poštenost pa so zrcalna slika vsakdanjih primerov korupcije, ki je danes že povsod prisotna. Seveda bo treba tu in tam še kaj izpiliti, dopolniti. "Uspeh celotne akcije je odvisen od vseh sodelujočih, tako delavcev, kot tistih, ki vodijo”, pravi tov. Rudi Krebs in nadaljuje: "Bistveni sta dve stvari: 1. kriterij ocenjevanja je preozek (moral bi vsebovati vsaj 10 do 15 točk), 2. matematična formula izračuna rezultata ocenjevanja ni primerna, ker ne vključuje več parametrov (npr. maso seštevka točk po ocenjevanju, prihodek enote, v kateri se ocenjuje, stroškov, rezultatov ocenitve gostov za delo te enote ter vpliv koriščenih ur, kar bi vse skupaj pomenilo osnovno vrednost točke, ocenjene s takim načinom ocenjevanja). Bistvena kvaliteta ocenjevanja pa bi bila v tem: predpostavljeni bi lahko dal pravilno oceno (boljšo ali slabšo), če bi bili za vsak obrat, hotel ipd. postavljeni in znani normativi. Če so ti znani vsem, potem se lahko ugotovi, ali je kdo delal več in bolje ali ne’ Primer: ali pozna v hotelu A ali L kategorije vsak delavec od poslovodja do čistilke, kakšni normativi v evropskem merilu so za tako kategorijo hotela? (Receptor neprekinjeno za pultom, urejen, nasmejan, oborožen z vsemi informacijami; šef recepcije stalno kontaktira z gosti, portirji se morajo oglašati na telefonski klic znotraj 10 sekund, s prijaznim glasom povedati popolni naslov hotela itd., itd.).” Sugestija: v času nesezone intenzivno seznanjanje o osnovnih in zavezujočih normativih. RUSTI RAZSTAVA M BRIANOV IH BAKROREZOV V GRAFIČNEM MUZEJU V grafičnem muzeju Zdravilišča so od 13. februarja na ogled ilustracije k bibliji, nastale v 1. polovici 17. stoletja. Njihov avtor je švicarski bakrorezec in založnik Matthaus Merian st. Rodil se je leta 1593 v Baslu. Živel in delal je v času 30-letne vojne. Njegovi sodobniki so bili med številnimi drugimi tudi Shakespeare, Rubens, Rembrandt, El Greco, Descartes, Cervantes... Merian se je grafične umetnosti izučil v Zurichu. Po treh letih učenja se je izpopolnjeval še v Strassburgu, Parizu in Stuttgartu. Leta 1617 je začel delati za založnika de Brya, ki je imel svojo založbo v Oppenheimu in nato v Frankfurtu ob Maini. Prihod v Oppenheim je bil usoden tako za njegovo osebno, kot tudi za ustvarjalno življenje. Tu je namreč spoznal mojstrovo hčerko Marijo in se z njo poro- Z otvoritve razstave Merianovih bakrorezov v muzeju grafične umetnosti. Z glasbenim programom je sodeloval Duo Petrač (violina, klavir) iz Maribora. Bakrorezi M. Meriana so dragocene grafične ilustracije stare 360 let (tiskane 1627. leta). Muzej - galerija bo do nadaljnjega zaradi obnovitvenih del v pritličju zaprt. Po tem posegu bo najstarejša stavba v zdravilišču, zgrgjena 1809. leta, spet zaživela - v zgornjih prostorih razstave grafik, v pritličju pa bodo kupci lahko izbirali kvalitetne jugoslovanske izdelke (YU - BUTIK). Koncert - violina solo v muzeju grafične umetnosti. Solist Mirko Petrač, profesor glasbe iz Maribora. čil. Vendar pa si je želel delati samostojno, zato je z družino kmalu odšel v Basel, kjer je imel svojo delavnico. Ko pa je po tastovi smrti podedoval del njegovega imetja, se je vrnil v Frankfurt in prevzel de Bryjevo založniško podjetje. Merianovo največje in najbolj znano delo je zbirka 30 knjig pod naslovom "Theatrum Europeum”. V njih prikazuje evropske dežele in njihova mesta v sliki in besedi. Prva knjiga je izšla leta 1635, nato pa so izhajale vse do 1723. leta. Žal Merian izida vseh ni dočakal, saj je umrl že leta 1650. Istočasno pa se je Merian ukvarjal tudi z drugimi temami, predvsem z ilustracijami biblije. Ilustracije, ki jih predstavljamo v našem muzeju, so zaradi omenjenega razstavnega prostora le izbor iz nove zaveze od skupno 258 bakrorezov, ki so krasile nemško pisano biblijo, izdano leta 1630. V tistem času je bilo veliko ljudi nepismenih, zato so imele ilustracije ne le dekorativni, ampak predvsem razlagalni pomen, saj so pomagale doseči Lutrovo geslo, da naj vsak vernik sam ”bere” sveto pismo. Čeprav je format Merianovih bakrorezov velik komaj 14 x 16 cm, je avtorju uspelo podati vse važnejše osebe in dogodke iz biblije. Bil je izreden mojster v slikanju množice ljudi, ki je vselej podana dinamično. Posamezniki z obrazi in kretnjami izražajo občudovanje, začudenje, prošnjo, a tudi grozo in strah. Skoraj vse dogajanje je postavljeno na odprto sceno — v krajino. Pri tem lahko občudujemo njegovo mojstrsko obvladanje perspektive. Merianovi bakrorezi verno sledijo biblijskemu tekstu in ga "prevajajo” v razumljiv likovni jezik. Darja Povše TUDI MORALNA PRIZNANJA SO POMEMBEN ČINITELJ PRI URESNIČEVANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V naslovu navedena ugotovitev ni nova. Nasprotno: dokler je predmet načelnih razprav, jo vsi podpiramo in ji priznavamo izjemen pomen v stimuliranju naših naporov za uresničitev sprejetih nalog. Žal pa se navadno zaplete, ko je treba pošteno, realno in odgovorno oceniti zasluge tistih delavcev med nami, ki so storili nekaj več kot je to v navadi, oziroma ki s svojo angažiranostjo na različnih področjih življenja in dela vidno izstopajo s svojimi nadpovprečnimi rezultati. Tudi v naši delovni organizaciji ni bistveno drugače. Medtem ko smo dosegli na področju internega moralnega stimuliranja, torej znotraj našega plotu določen, morda celo viden napredek (priznanja, pohvale, denarne nagrade, inovacijska odličja itd.), smo pri predlogih za podelitev širših družbenih priznanj (občinska priznanja in nagrade, priznanja družbenopolitičnih organizacij, državna odlikovanja itd.) še vedno nerazumljivo škrti in neaktivni. Samo po sebi se poraja vprašanje, zakaj je temu tako? Gotovo bi ne bilo pošteno pripisati izključne razlage za takšne razmere zgolj nekorektnim medsebojnim odnosom, zavisti in drugim podobnim anomalijam, čeprav ne moremo jamčiti, da tudi te niso čisto brez teže. Osebno sem prepričan, da odigravajo pri tem daleč pomembnejšo vlogo naša netaktnost, pozabljivost, neustrezen odnos samoupravnih, družbenopolitičnih, poslovodskih in drugih činiteljev do obravnavanega vprašanja. Nobenega tehtnega razloga torej ni, ki bi v bodoče preprečeval naš ustreznejši odnos do zasluženih moralnih priznanj; trdno sem prepričan, da kandidatov ne manjka. To navsezadnje dokazujejo tudi naši poslovni rezultati, doseženi v izjemno težkih družbeno-ekonomskih razmerah ter na gospodarskem področju, ki mu trenutno širša družba reže tanke rezine kruha. Pred kratkim je razmere na področju podeljevanja odlikovanj in drugih družbenih priznanj analizirala komisija za odlikovanja pri občinski skupščini. Povedati velja, da je stanje v drugih delovnih in življenjskih sredinah v občini močno podobno uvodnim ugotovitvam, ki se nanašajo na PREHRANA Človeški organizem deluje kot najbolj precizen stroj. Lastne funkcije opravlja natančneje takrat, kadar mu nudimo za to potrebne surovine. Te so nujne kot energetski vir in osnova za razvoj ter neprekinjeno obnavljanje, za sintezo obrambnih snovi, kakor tudi za vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij. Pravilna prehrana kot eden izmed najvažnejših faktorjev, ki ščitijo zdravje, mora biti prisotna že pri otroku takoj po porodu. Kvalitetna, pestra in kontrolirana prehrana je vsekakor pogoj za zaščito otrokovega zdravja, garancija optimalne rasti in razvoja. Hkrati neprisiljeno vpeljemo pozitivne prehrambene navade, ki so zelo pomembne v vsem življenju. Otroška prehrana je odvisna od otrokove starosti (novorojenček, mlajši in starejši dojenček, predšolski otrok, itd.). Vsako obdobje ima svoje značilnosti, ki jih moramo upoštevati. našo delovno organizacijo. Nujno je torej korenito poseči v dogajanje na tem področju in v kar se da kratkem času doseči izboljšanje razmer. Komisija se je odločila, da stori v prvi fazi naslednje korake: — vsem temeljnim sredinam, ki lahko nastopajo kot predlagatelji za podelitev odlikovanj in drugih družbenih priznanj, bo posredovala ustrezno delovno gradivo z analizo stanja, vsebinskimi usmeritvami ter priporočili za nadaljnje delo; — potencialni predlagatelji bodo prejeli priporočilo, da se med predlaganimi kandidati posveča posebna pozornost mladim delavcem, inovatorjem, znanstvenim in podobnim kadrom itd.; — vsem predlagateljem se priporoča, da vložijo pobude za podelitev odlikovanj najkasneje do 31./3. vsako leto, kar bo omogočilo, da bodo odlikovanja podeljena še isto leto. Posebej velja poudariti, da povečana pozornost pri podeljevanju odlikovanj in drugih družbenih priznanj ne pomeni pričetek masovne in kampanjske akcije, temveč le prizadevanje, da se naša prihodnja aktivnost odslej odvija trajno, vsklajeno, objektivno ter skrajno odgovorno. Ne bo odveč ponoviti in poudariti, da je pred možnimi predlagatelji, zlasti pa pred subjektivnimi činitelji v naši delovni sredini obsežna, trajna in odgovorna aktivnost. Jože Drofenik Za novorojenčke in mlajše dojenčke (do 6 mesecev) je absolutno najboljša prehrana materino mleko, saj vsebuje vse pomembne prehrambene snovi v idealnih razmerjih, kar omogoča optimalen fizični in psihični razvoj otroka. Bodoča mati se mora že v nosečnosti pripraviti na dojenje, saj sta želja, da bi lahko dojila svojega otroka in njeno psihično stanje izredno pomembna dejavnika (seveda ob normalni hormonski funkciji) pri nastajanju mleka. Mati, ki je imela v nosečnosti boljše življenjske pogoje (doma in na delovnem mestu), bo prav gotovo dalj časa dojila otroka. Obstajajo številni vplivi, ki preprečujejo nastajanje mleka pri dojenju ali pa njegovo količino zmanjšujejo. Takrat moramo preiti na umetno prehrano dojenčka. To pa mora mati znati pravilno pripraviti, poznati mora torej pravila umetne prehrane in način njene priprave. V nasprotnem primeru lahko pride do nezaželenih posledic za otrokovo zdravje. Otrok postane nemiren, ne spi, ima krčevite bolečine v trebuhu in druge težave. Otrok v prvih 6-8 tednih nima sposobnosti samostojnega reguliranja potrebe po hrani, zato mu raje dajemo več manjših obrokov na dan. Med 4. in 6. mesecem otrokove starosti mu začnemo poleg mleka dodajati še drugo hrano, seveda odvisno od njegovega psihofizičnega razvoja oziroma zrelosti. Ko otrok dopolni 1 leto, že lahko uživa hrano odraslih, vendar mora mleko ostati osnovna hrana v vsej otroški dobi. Kakšna naj bo prehrana predšolskega in šolskega otroka? Idealno bi bilo, da bi otrok popil vsak dan pol litra mleka, užil starosti primerno količino mesa (50-80 g mesa), 100-150 g zelenjave, dvakrat tedensko izdelke žitaric (riž, ječmen) ter mlečne izdelke ter 1-2 jajci tedensko. Od skupne energetske vrednosti hrane, ki jo otrok zaužije dnevno, bi moralo biti 13-15% beljakovin, 55-65% ogljikovih hidratov in le 25-35% maščob. Vsekakor pa morata biti na jedilniku vsak dan sadje in zelenjava kot vir mineralov in vitaminov. Kaj pa škodi otrokom? Otrokom ne svetujemo prekajenega mesa in hrane, ki vsebuje mnogo soli in ostrih začimb. Izogibajo se naj težje prebavljivih maščob in rafiniranega sladkorja, saj vse omenjene snovi pogojujejo debelost, zobni karies in so osnova za kasnejši razvoj arterioskleroze, zvišanega krvnega pritiska in še mnogih motenj. Zato moramo že v otroški dobi spoštovati načelo: "JEMO, DA ŽIVIMO” in ne "ŽIVIMO, DA JEMO”. V naslednji številki pa nekaj o NEVARNOSTI S KROŽNIKA. Dr. Domagoj Jerkovič DOPISUJTE V VAŠE GLASILO! Kako zaščititi zdravje? (Nadaljevanje) 25 let srečanj bratstva in prijateljstva Minilo je 25 let bratskega sodelovanja med 13 hrvaškimi in slovenskimi občinami. Začetek tega sodelovanja je bilo sodelovanje med sindikalnimi delavci občin Čakovec, Ptuj in Varaždin, nato pa so se z leti pridružile še občine Ivanec, Klanjec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor Tezno, Ormož, Pregrada, Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah. Vsako leto je ena od občin oziroma njen svet sindikata nosilec srečanj. Preteklo leto je bil to Občinski svet zveze sindikatov občine Šmarje pri Jelšah. Svečanost predaje sedeža srečanj naslednji nosilki srečanj je bila v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. Delegacijam iz sodelujočih občin je izrekel dobrodošlico Veljko Kolar, predsednik skupščine naše občine. Dosedanji predsednik Medrepubliškega koordinacijskega odbora Ludvik Kučiš je poudaril številne aktivnosti, ki so se zvrstile med letom v vseh so- V petek, 6. februarja 1987 smo se na redni letni seji zbrali člani konference 00 ZS v naši delovni organizaciji. Iz poročila namestnika predsednika konference tov. Mirka Pohorca je bilo razvidno, da smo v preteklem letu dosegli večino zastavljenih ciljev. Imeli smo precej dela s pripravami na volitve v samoupravne organe v DO in v razne skupščine v občini. Volitve so za nami in ugotavljamo lahko, da smo izbrali prave kandidate, saj so se ra-ren redkih izjem vsi vključili v delovna tistih področjih, za katere so bili izbrani. Redno smo se vključevali v razprave o gospodarski situaciji v TOZD in DO ter po svojih močeh pomagali izboljšati naš gospodarski položaj in socialni položaj naših delavcev. Naš sindikat je bil prisoten pri urejanju stanovanjske in socialne problematike. Sodelovali smo s svojimi predstavniki pri pripravah in razdelitvi počitniških ka-pacietet, pri pošiljanju naših delavcev na zdravljenje itd. Na področju informiranja smo v preteklem letu oživeli naše glasilo Vrelec in postavili nov izdajateljski svet ter uredniški odbor. V poznejši razpravi delujočih občinah. Izmenjanih je bilo več kot 300 gostovanj kulturnih, športnih in drugih skupin. Za večletno uspešno in aktivno delo sta podelila Ludvik Kučiš in Feliks Bagar, sekretar koordinacijska odbora, pet zlatih plaket in 26 plaket bratstva in prijateljstva. Sedež bratstva in prijateljstva, katerega simbolizira lepo rezljan leseni stol, je iz rok dosedanjega predsednika Ludvika Kučiša, prevzel novi predsednik koordinacijskega odbora Josip Jakopec iz občine Ivanec, ki bo nosilka ietošnjih srečanj bratstva in prijateljstva. S prireditve so bila poslana pozdravna pisma predsedstvom SFRJ, SR Hrvat-ske in SR Slovenije, v katerih se udeleženci srečanj obvezujejo, da ostaja krepitev bratstva in prijateljstva med našimi narodi in narodnostmi tudi v prihodnje ena osrednjih nalog. Svečanost so na koncu zaključili pevci MPZ Zdravilišče s svojo pesmijo. se je pokazalo, kako je bilo to pravilno, saj so bili Vrelci ocenjeni zelo dobro. V letošnjem letu nas čakajo zraven rednega dela in nalog v sindikatu še naloge na naslednjih pomembnejših področjih: — učinkovitejše in uspešnejše gospodarjenje z večjo produktivnostjo dela in zmanjševanjem stroškov; — izboljšanje delovnih razmer; — boj proti inflaciji in padcu življenjske ravni delavcev; — okrepitev interesa delavcev za večje vključevanje v samoupravno odločanje na vseh ravneh TOZD, DO, Krajevna skupnost, občina itd.); —■ razprave pri sprejemanju nove ocenitve del in nalog v DO; — razprave ob sprejemanju raznih samoupravnih aktov; — priprave na volitve v organe ZS. Poročila so bila sprejeta. V razpravi ni bilo posebnih pripomb razen kritike občinskemu vodstvu ZS, ki se kljub posebnemu ustnemu vabilu ni udeležilo letne seje druge največje konference 00ZS v občini. J. Herič ZAHVALA Ob izgubi naše drage Olge ROKSANDIČ roj. Križman se iskreno zahvaljujemo kolektivu Zdravilišča, posebej pa še Zdravstva, zakoncema dr. Furst, sestri Štefki, Rudiju Krebsu, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi njeni. Čudna je smrt, človek zapre oči in vse utihne za njim, kakor da je zatonilo v nemo, tiho pokrajino, od koder ni čutil ne glasu ne odmevov korakov, kakor zastor stoji smrt med nami in enostransko pokrajino; kako je tu, vemo, vidimo, živimo, a kako je tam, ne vemo in ne moremo spoznati. Kar ostane, je spomin. Spomin na človeka, ki je bil dober, pošten, plemenit in mlad. Spomin na človeka, ki si ga srečal na poti življenja. Sonce mora zaiti in vziti, a nas, ko naša drobna lučka dogori, nas čaka le še večno nočno spanje. Vsaka smrt prijatelja prinaša svojevrstno bolečino, nova spoznanja o vrednosti človeka, ki je preminil, predvsem pa o nedokončanem dialogu med nami in njim. Če gremo v smrt po poti vseh ljudi, spadamo tudi s tem k procesu življenja. Toda Olgo je iz naše sredine iztrgal kruti ukaz narave v času, ko je imela še polno svetlih sanj — ciljev, ki so ji dajali moči za življenje. S smrtjo je izginilo njeno ime, zavest o jazu, ljubezen in bolečina. Vendar med nami bo živela dalje, spremljal nas bo njen življenjski optimizem, plemenitost, volja do življenja... Ni odšla kot naključna gostja, ampak kot soustvarjalka tega sveta' Sodelavci iz laboratorija Herič Jože Letna seja konference OOZSS Zdravilišča Rogaška Slatina TOUitcsn IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DPO POROČILO O DELU 00 ZSMS ZDRAVILIŠČE V LETU 1986 Programska konferenca ni navadna konferenca, ampak je zbor mladih, na katerem pregledamo, kaj smo naredili v preteklem letu, torej položimo račune za nazaj in kujemo plane za naslednje, to je tekoče leto. Poročila o delu se običajno začno z opisovanjem in tarnanjem nad krizno gospodarsko situacijo in gospodarska situacija je ponavadi tudi kriva za vse tisto, kar v preteklem letu nismo uspeli realizirati. Ne bi se rad pridružil takšnemu tarnanju, saj je bila turistična bera Zdravilišča v lanskem letu kar uspešna. K temu smo v veliki meri pripomogli tudi mladinci, saj je od vseh zaposlenih v Zdravilišču kar 1/4 mladincev. Ni mladinec samo tisti,- ki se redno udeležuje sestankov in izpolnjuje naloge, ki si jih zastavlja osnovna organizacija. Aktiven mladinec je tudi tisti, ki vestno izpolnjuje delovne dolžnosti, ima pravilen odnos do sodelavcev in do družbene lastnine in je vedno pripravljen pomagati. Naša osnovna organizacija se po akcijski aktivnosti lahko primerja z ostalimi mladinskimi organizacijami. Torej ne moremo reči, da smo nadpovprečno aktivni, a tudi podcenjevati se ne smemo. V lanskem letu smo izpeljali nekaj večjih nalog, sproti pa smo reševali tekoče obveznosti. Predsedstvo se je redno sestajalo vsak drugi četrtek. Udeležba na teh sestankih je bila v procentih gledano približno takšna: 50% prisotnih 35% opravičeno odsotnih 15% neopravičeno odsotnih. Poleg teh rednih sestankov smo organizirali dva sestanka z mladinci Terapije in sestanek s štipendisti Zdravilišča. Komisija za idejno politično delo je organizirala problemski sestanek PODELITEV PRIZNANJ Predsedstvo 00 ZSMS Zdravilišča je na svoji redni seji 12. 2. 1987 sprejelo sklep, da se podelijo nagrade in priznanja nekaterim najaktivnejšim mladincem Zdravilišča. Knjižna nagrada se podeli HALUŽAN Betki in TRAMŠEK Antonu. Obrazložitev: Betka Halužan aktivno sodeluje v mladinski organizaciji Zdravilišča že več let. Uspešno je opravljala najprej funkcijo sekretarja 00 ZSMS Zdravilišče, potem predsednika OO ZSMS Zdravilišča, še vedno pa je članica predsedstva. Dosegla je vidne rezultate na področju vodenja, informiranja s stanovalci restavracije Bohor in zapisnik posredovala tov. direktorju in predsednici sindikata TOZD Zdraviliška dejavnost. Dva člana predsedstva sta se udeležila dvodnevnega seminarja o Samoupravnem združenem delu v Šmarju. Komisija za MDA in komisija za srečanja sta skupaj s člani predsedstva organizirali dvodnevni pohod ob Dnevu borca skupaj z mladinci Ll Bohor Mestinje in dvodnevni mladinski izlet - ekskurzijo na Brione. Vsako leto se naši predstavniki udeležijo MDA. V preteklem letu so nas zastopali naši štipendisti, kajti zaposlen ni mladinci v sezoni niso mogli dobiti dopusta. Naši predstavniki so se udeležili tudi tradicionalnega pohoda po poteh XIV. divizije. V lanskem letu smo se večkrat sestali z mladinci Ll Bohor Mestinje, udeležili smo se programsko volilne konference v Železarni Štore TOZD Mehanska obdelava, srečali smo se z mladinci Gorenja obrat hladilniki iz Titovega Velenja. Skozi vse leto smo si prizadevali dobiti mladinsko sobo, kar nam je v preteklem mesecu tudi uspelo in tako bomo končno imeli svoj prostor v Slatinskem domu, kjer se bomo v bodoče lahko sestajali in delali. Skozi vse leto smo tudi opravljali naloge, ki jih je zastavljala OK ZSMS Šmarje. Naredili bi lahko še več in bolje, zato pravim: "Mladinska organizacija je organizacija nas mladih. Kako se bomo organizirali in koliko truda bomo vložili v setev, tem večja bo žetev.” Vabim vas, da v bodoče aktivnejše spremljate delo predsedstva in se aktivno vključite v realizacije zastavljenih nalog. Na koncu pa bi se rad zahvalil našim vodilnim delavcem, ki so naše delo ves čas podpirali in nam tudi marsikaj koristnega svetovali, z željo, da bi tako ostalo tudi v bodoče. Božidar Plavčak in sodelovanja z drugimi 00 ZSMS ter na športnem področju. Anton Tramšek je že več let aktiven član predsedstva 00 ZSMS Zdravilišča. Udeležuje se vseh aktivnosti, ki jih organizira naša osnovna organizacija, večkrat je bil na MDA in redno se udeležuje pohodov, ki jih organizira OK ali naša 00. Pohvalijo pa se še naslednji mladinci za aktivno delo v naši osnovni organizaciji: — Veronika Štefančič, DS, za aktivno delo v predsedstvu in komisiji za srečanja — Zdenka Krklec, DS, za aktivno delo v predsedstvu — Pavlina Lapan, T 3, za aktivno delo v predsedstvu in udeležbo na različnih akcijah as — Darja Vizjak, T 1, za aktivno delo v v predsedstvu 00 ZSMS Zdravilišče in delo v OK ZSMS — Vesna Krklec, za aktivno delo v predsedstvu — Jožica Čobec, T 2 za aktivno delo v predsedstvu. Vsem nagrajenim in pohvaljenim iskreno čestitamo. P. B. Sklepi samoupravnih organov Delavski svet Zdravlišča Glede na to, da sta dr. VOJKO OZIM in ing. VERA OZIM iz Centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod odšla v pokoj, bi želeli center prestaviti v Rogaško Slatino. V zvezi s tem je bil glavni direktor tov. Bizjak pooblaščen, da opravi razgovor z mag. geologije Petrom Janežem in dr. Alenko Horvat glede zaposlitve v Centru za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod ter da poskrbi, da Center v Rogaški Slatini prične čim prej z znanstveno-razisko-valnim delom. Sprejel je sklep, da se Zdraviliška dvorana lahko uporablja za praznovanje delavcev ob 8. marcu, ob 29. novembru ter za srečanje upokojencev ob novem letu. Odbor za družbene standard Odobril je plačilo računa Časopisnega podjetja Delo za objavo osmrtnice ob smrti delavke Vladke Snoj v višini 54.000,— din. Sprejet je bil sklep, da Zdravilišče sprejme ponudbo Ljubljanske banke, Splošne banke Celje o zamenjavi 2-sobnega stanovanja z 1-sobnim v Gozdni ulici 2, s tem da Zdravilišče doplača razliko v kvadraturi, Odbor za stanovanjske zadeve TOTD-1 pa sprejme sklep, katero stanovanje se bo zamenjalo, pri čemer se naj upošteva tudi prioritetna lista. Zavrnjena je bila vloga Planinskega društva Jesenice za finančno pomoč. Ker za dodelitev garaž v DO nimamo posebnega pravilnika, je odbor sklenil, da analogno uporabi nekatera primerna določila Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v DO. Tako se pri dodeljevanju garaž upoštevajo naslednji kriteriji: — da je prosilec delavec Zdravilišča — socialne in zdravstvene razmere — delovna doba — kadrovske potrebe in delavčeva uspešnost pri delu — udeležba v NOB — zaposlenost zakonca pri udeležencu. 24 DOGAJANJA V KRAJU \mniL(SC Kaj bo rodilo drevo? (program KS-Rog. Slatina 1987) Se še spomnite plakata za samoprispevek? Ne? Še vedno visi eden v prostorih Ljubljanske banke, ki nam zvesto izplačuje OD (ostanek dohodka). Iz vsote, ki smo jo v naslednjem obdobju obljubili za svoj jutri, pa namerava KS v tekočem letu opraviti naslednje izboljšave: Posodabljanje (beri asflatiranje) naslednjih cest iz programa SCKIS dolžina širina asfalta 1. Tekačevo - M. Rodne; Topole v dolžini 2. Nadaljevanje ceste na Boč-Irje-Zg. Negonje 3. Ogrizek - Zg. Rjavica 4. Obvoznica Sp. Irje 5. Mizarstvo - Firer 1 /2 2200 m x 3 m 1000 m x 3,5 m 800 m x 3 m 800 m x 3 m 600 m x 3 m Pod strokovnim vodstvom bodo občani sami pripravili spodnji ustroj, KS in SCKIS pa financirata asfaltiranje. Razmerje: 20% Krajevna skupnost in SCKIS 80%. V programu, kjer SCKIS ne nastopa, pa je delitev drugačna. Krajevna skupnost 2/3 (dve tretjini) za asfalt, ostalo pa krajani. Cesti Žerak - Ogrizek - Cerovec 500 m x 3 m Odcep Partizanska - Tojnko - Nežmah 450 m x 3 m ter 6 ulic, za katere velja isti ključ finansiranja. 1. Šlandrova 240 m 2. Na Livadi C 150 m 3. Vid Ivanuševa 350 m 4. Cesta na Boč odcep - Rebernjak 100 m 5. Žibernik - Lorger 100 m 6. Cesta na Boč odcep Cernenšek 200 m Skupaj 1140 m Javna razsvetljava: 1. Partizanska - Cerovec 2. Cankarjeva - Aškerčeva 3. Ul. padlih aktivistov 4. Na Livadi A 5. Naselje Žibernik ■v. 10 luči projekt v izdelavi 7 luči 5 luči 5 luči 20 luči v kolikor bo sklad urejal Skupaj 47 luči Ker se pripravlja izgradnja čistilne naprave je nujno pospešiti z izgradnjo sekundarne kanalizacije. Predvideno v letu 1987. 1. Brestovška ul. 2. Kidričeva 3. Ul. padlih aktivistov 4. Mladinska ul. 5. Cesta na Boč 6. Ul. XIV. divizije (bloki) 410 m 400 m 1100 m 400 m 600 m priprava za razširitev ceste 250 m (vir SSS) Skupaj 3160 m Financiranje 50% GOKOP 25% krajani, 25% Krajevna skupnost. V program SCKIS je predlagana še rekonstrukcija mostu pri Pušiču s pločnikom do Takale. Rekonstrukcija mostu Zg. Sečovo-Terčič. Pločnik - Celjska Telefon - Rjavica - Rajnkovec - Ka-mence - Tekačevo - M. Rodne - Topole. Za makadamske ceste še ni seznama. Izdan bo po dogovoru s predstavniki območnih delegacij. Predlagana je še rekonstrukcija vodovoda in postavitev hidrantov v Kamencah. Za vse predloge SCKISU bo treba počakati še potrditev njihove skupščine. Tov. Birsa je predložil idejne zasnove sanacije obstoječega kopalnega bazena. Poudaril je, da je sanacijo možno izpeljati po etapah, da pa vse skupaj ni poceni. Za školjko, ki se poseda, je dejal, da jo je možno sanirati z odkopi in nasutji, kar pa je zelo drago. Tako je bolje zgraditi novo školjko, ki se da tudi etapno delati glede na idejne zasnove. Nova školjka bi bila cca 2 x večja vendar z manjšo globino vode. To bi stalo cca 550.000.000.— din. Ostala sanacija objekta okrog bazena bi stala cca 250.000.000,— din, zato je treba določiti, kdo bo financiral, ter mu dati s strani Krajevne skupnosti glede realizacije in lastništva vso podporo. Za KS se predlaga zazelenitev promenade kot je bila že pred leti. S tem je bila ta točka izčrpana. Član komisije je razložil nemogočo situacijo glede Gasilskega doma v Rogaški Slatini, posebej glede ogrevanja. Bil je podan odgovor, da bo razprava o projektih interne obvoznice točno opredelila kaj bo z domom. Predsednik komisije je še podal informacijo o aktivnostih okrog TPC v Rog Slatini. S tem je bila seja zaključena ob 20. uri. S tem pa naj zaključimo tudi mi. Upamo, da bo program uspel. Le resnosti bo treba. "ZA” SMO PA GLASOVALI. Rusti SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV (nadaljevanje) Strokovna služba je bila zadolžena, da na osnovi gornjih kriterijev točkuje posamezne vloge in jih predloži odboru v odločitev. Da se odbor v bodoče ne bi srečeval s podobnimi problemi, je zadolžil strokovno službo, da pripravi Pravilnik o dodelitvi garaž. Marinka Zidar DOGAJANJA V KRAJU m Pust, ti čas presneti! LtiBI NAŠ HECNI, INOVATORSKO PRZADEVNI OBNEMOGLI POKOJNIK! Viš, pa je tebe tudi pobralo, makar smo ti zmirom govorili kuoga bo. Pa ka si res mogo biti fse pofsot prvi??..., pa si delo iskati še tam koga sploh ni blo. Pa ka si pr fstreli mislo? Se si ja vedau, de te o beden resno ne jemle. Če si mislo, de boš inovator stoletja, si se hudičevo zmoto. Glih tak ko tisti, ko je napovedao zimo stoletja, zde jo pa nikodr ni... Hvala Bogu... pardon-hvala naši vladi, de jo je prat cajt zavohala no pošibala tistim provokatorjem, ko so jo hteli nam fsiliti, de bi nam turistično sezono frdebrali. Čisto prau jim je! Kuoga se pa grauna mešajo f našo politiko... jele, tovarišija? Pa res, kolko se vas je pa nes tu zbralo?? Kolkokrat si se Iubi naš rajni sam sebe fprašau, ka je sploh kultura? Za tebe je bla kultura slatnska prome-nandna muzika, zdraviliški glasbeni večeri, pevski zbor, služba animacije, vrtnarija pa jenina briga za slatnski park. Ka pa je to tudi kulturno ka mamo več ka 30 šankof, pa pr fsakem svojo muziko. Ka nisi vedau de tudi tau paše v glasbeno terapijo? Strašno rad si meu tudi naše otroke, pa ka ko jim nisi mogo skor nič dati. Oblubo si jim, da bojo prišli balši cajti, de bojo lehko furt dobili šport plač, keda bo Zdravilišče svojo nale-valnco fkraj spravlo, de bojo naši lubi otroci lehko šport zgajali, ne pa se samo vičili no možgane kravžali. No ja, se so f Slatni sklenli, de bojo še velko naredli, samo kede bo tau, se pa še ne vej. Lehko da bo velko ostalo samo Sautlsko jezero, pa še tau bol za kavo farmo komarjof. Te pa le fse vkup ni tako hudo za naše fačake. Če so se glih prepozno rodili, de bi bli heroji revolucije, jim pa lubi starši pomagajo de so lehko heroji no motorizirani borci ze buožji mir f Slatni. Nič se ne ve, kdau fse pride k nam pod firmo turist, zatau je treba fse glih zastrašiti. Avspuh duol, pa gas po Slatni, še balše pa či kirga f hosti - tam na trim stezi - lepo butneš, ha tau je ta pravo! Pa še tau. Do leta dvatavžnt bo vanda prevozništvo Do n at tudi za kauvi park plač fkup spravlo, de ne bojo jihovi šoferji po cejli Slatni od Saunca du cerkve svoje U-ajzne pušali. Bi še dau mislo, de je tau naša nauva taksi služba. Tekau je tau blo, lubi pokojnik, no lubi farani. Či vam tau ni zadosti, no či ni glih nerbol slovenski zastopno na kuturno, te pa tau ši nikrat poslu-šite nu mal drgače. Vidim, de maš še zmirom veliko prjat-lof no častilcof, makr so ti letos tvoj god malo okrnili. Ampak vidau si, de te fsaj najtemlajši niso pozabili, se so meli za tvoj god lepo povorko. Nuo, pa pozdravleni fsi prisotni. F prvi vrsti fsi delegati (tudi tisti ki niste hteli na izobraževanje), kmeti, kmetovalci in kmetijci, prosvetni no zdravstveni delavci, uradniki, SIS— niki, snedniki no priskledniki, ko ste prišli na pogreb našega pookojnika. Pozdravljam še fse verujoče nu neverujoče, no tiste, ko jih take stveri moutijo. Ja, tudi našega rajnkega je velko moutlo, čiglih je biu ponosn de je živo pr nas no za nas. Dostikrat je reko, de smo od hudiča trmasti no bikasti, de pa le fse dosežemo ka si v bučo zabijemo. Če ni drgače, pa s samoprispefkom, pa čiglih to prvo f Šmarji, pa pokle na Slatini. Pa kline, ka bomo malenkostni, kruh se pa še le na Slatini peče, pa še ti balši... Lani so še pa parkle spekli. Ja, tradicija m are ostati. Zdraviliše je ma že več ko 320 let. Kremšnite, Bel-vi, hotel Donat, pa zdravstvo no malo mej, a fsako leto več. Na nauvi Evergrin pa na Taverno se bojo pa gosti še mogli navaditi. Domačim se tak ne bo treba, ko je fse tak drago, žeto pa rajši od cajta do cajta kan ja kup in fkup zmečejo. Tau pa tudi spada k folklori no tradiciji, jele? Se niso "SLOVENIJA MOJA DEŽELA” samo ražnjiči, čevapčiči, vineršnici pa Tereza Kesovija. Sploh je pa ta glavno tau, DA PROBLEMA NEMA PA DE SE Ml SLOVENCI MEDJU SO-BOM RAZUMJEMO... JELI, BRE!!! Našemu lubemu rajnemu se mamo za zahvaliti, de so naši ludje prišli tolko k pameti, de so se odločli ze samoprispevek. Či ga ne bi meli ne bi blo asfalta f Kamencah, Tuncofci, pale kolektorja še ne bi začeli delati, čiglih bi blo bol še de ga sploh ne bi, kaj nam je že hudega štoru. Da se ne menimo pa kolko je od njega odvisno zdravje Sotelskega jezera, pa naše zdravje, pa zdravje naših gostof, najbolj pa tistih, ko mislijo z njega vodo piti. Za našo obvoznico pa je ti raji na smrtni postli reko, de se bojo obči-nari p ret pa asfalti na Boč prpelali, ko pa po obvoznici okoli Slatne. Pa bo vanda glih tau držalo. Ko smo ga prašali, keda bo začelo f kulturnem domi kaj špilati je pa čisto vijolčasto pogledau, glih tak vijolča-sto ko tista stara farba, ko so jo bog ve ke dobili pa na naglo na kulturni dom polili. Ja, glih tak je pogledau pa fejst zdihno. Teden pletenja v Rogaški Slatini V Rogaški Slatini smo tudi letos v sodelovanju s tovarno RAŠICA ter revijo JANA organizirali že tradicionalni teden pletenja v času od 26. 1. do 1. 2. ter od 1. do 8. 3. 87. Udeležilo se ga je preko 60 pletilj iz vseh krajev Slovenije. Zanje smo v Zdravilišču pripravili poseben program bivanja, ki je poleg pletenja vključeval še obisk pomembnejših delovnih organizacij (Steklarne B. Kidrič, konfekcijske tovarne KORS), kul-turno-zgodovinskih spomenikov v kraju, rekreacijo, obisk večernih kul-turno-zabavnih prireditev itd. Ob razigranem smehu in prijetnem pripovedovanju raznih dogodivščin jim je delo kar samo od sebe "teklo” izpod rok. Skratka, čutile so se srečne z eno samo pripombo, da jim je teden pletenja prehitro minil. En sam pogled v z zadovoljstvom ozaljšana lica je obnovil že lanski trden sklep: ”Pa ob letu spet na svidenje. To je srčna želja nas vseh”. Mnogim se je že v drugo uresničila. Za nas vsekakor hvale vreden dokaz zaupanja. AM JELŠA SEM, JELŠA TJA! Na 14. zasedanju delavskega sveta SOZD MERCATOR KIT so pod točko 10. sprejeli informacijo o odstopu šmarske "JELŠE”. Seveda ne brez vroče krvi. Na hitro so sprejeli sklep o izvedbi referenduma in ga 22. decembra tudi uzvedli. Kljub opozorilom, da koristi te poteze niso preverjene, kaj šele dokazane, je odločitev padla. JELŠA je že dalj časa pod pritiskom, da postavi novo trgovino v Rogaški in še eno v Podčetrtku. SOZD Merx iz Celja v zvezi s to investicijo ponuja (navidezno) boljše pogoje in večje ugodnosti oziroma jamstva za JELŠO, vendar to pogojuje z njenim izstopom iz MERCATOR-KIT in članstvom v MERXU. Zakaj navidezno boljši pogoji? Zato, ker jamstev, ki jih daje Merx v zvezi s pokrivanjem izgube in v zvezi z zagotavljanjem rasti osebnih dohodkov, delavcem Jelše pri pošteni odgovornosti nihče v tej deželi ne more dati. Tako Mercator Kit, ki očita Merxu nelojalnost in kramarstvo...!!! Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima... Tu se jih očitno prepira več, zato povsod same izgube, medtem ko ubogi potrošniki še naprej ponižno čakamo in hodimo kupovat drugam. Tudi tako navadno stvarčico, kot je igrica "človek ne jezi se”... Rusti BIL JE SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi. Datuma Prešernove smrti se vsako leto spominjamo s slovenskim kulturnim praznikom in številnimi prireditvami ob tej priložnosti. Prešeren spada v rod poznih romantikov, pripada plejadi velikih nacionalnih poetov, ki so se v njegovem času pojavili v raznih evropskih deželah. Med najpomembnejše njegove vrstnike štejemo Mickievvicza in Puškina. 10. februarja mineva 150 let od smrti velikega ruskega pesnika. Smrti velikih pesnikov so si v glavnem podobne — pesniki umirajo, njihovo delo ne umre, pravzaprav šele s smrtjo stopi v "novo življenje”. Tako je tudi s Prešernom. Njegovo delo živi še danes z nami in bo živelo tako dolgo kot naš narod. Na praznik nismo pozabili tudi pri nas. 6. februarja je bila v Pivnici otvoritev razstave domačina Slavka Jeriča in recital učencev Steklarske šole. V Rogaški Slatini je bil na tridevnih intenzivnih vajah mešani pevski zbor CONSORTIUM MUSICUM iz Ljubljane, ki je absolutni zmagovalec Naše pesmi 1986. Na predvečer praznika so 7. februarja v polni zdraviliški dvorani pod vodstvom dr. Mirka Caudermana izvedli lep koncert. Gordana Kitak MAMI ZA 8. MAREC Učenci 5.b. RAZREDA OŠ "BORIS KIDRIČ” ROGAŠKA SLATINA Da bi bilo zmeraj, kot je za 8. marec! Da bi me imela mama tako rada, kot jo imam jaz. Da bi bila zmeraj srečna! Za 8. marec bom mamo poskušal presenetiti. Ker pa nimam dosti denarja, bom mogoče nabral samo rože ali pa jim bom kupil kaj malega. Ker pa mama ni pohlepna, jo bom lahko kar z malim razveselil. Za dan žena je brat vprašal: "Kdaj je dan moških?” Mama se mu je nasmejala. Enako kot moji mami želim tudi vsem drugim ženam na svetu. Tudi stari mami dam darilo, en dan ostanem pri njej in ji pomagam v gospodinjstvu. KAM, KAM BEŽIŠ Kam, kam bežiš? Povej mi, da bom vedel. Kam, kam bežiš? Kam, kam bežiš mladostna sreča? Kam, kam bežiš? Kam, kam bežiš? Prosim ne zapuščaj me in mi povej kam, kam bežiš? KRASNA Sl Tl KRKA ZLATA Krasna si ti Krka zlata, ti deroča reka mesta. Krasna si ti Krka zlata, ki nikoli ne umreš. Krasna si ti Krka zlata, ti ki meni zažariš. Krasna boš ti Krka zlata, ko modrino ti bo luna razsvetlila. Zoran ŠINIGOJ, 10 let Titovo Velenje Šercerjeva 17c PRIVID Se spomniš kdaj kamnitega mostu, ki je podpiral staro, prašno cesto? Potočka in poti ob njem, ki sta vodila stran od zlih pogledov? Morda je čas prekril to staro, medlo sliko in tvoj spomin ne seže več tako nazaj... Veš, sam se večkrat tam ustavim, čeprav mostu že dolga leta ni. Ko me prebode čudna bolečina, se mi zazdi, da daleč, daleč tam v daljavi, kot nekdaj spet prihajaš ti... SKUP ZMETAN PROGRAM SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ RADIO TUNCOVEC Poročila: Beograd, Rog. Slatina. Zvezni zavod za tiskanje in kovanje denarja je poslal tukajšnji Steklarni ponudbo za kovanje steklenega denarja. Ker je steklarna v trenutni krizi zaradi vrednosti dolarja, je ponudbo takoj sprejela in bo že 1. aprila začela z gradnjo nove hale za pihanje in stiskanje denarja. Današnji dinar je skrajno nerentabilen, ker je predolgo v obtoku, zato njegova vrednost vsak dan pada. Kar poglejte kurzno listo! To je že prava ČRNA KRONIKA. * Beograd: V naši prestolnici se zadnje čase čuti vse večja politična aktivnost. Vsi ZBORI in ZVEZE redno delajo - zasedajo in pospešeno razpravljajo na temo: OPETTI SLOVENCI! Rogaška Slatina: Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da pride 1. aprila v Rogaško skupina japonskih strokovnjakov za promet. V 14 dnevnem bivanju bodo do potankosti proučili slatinsko prometno situacijo. Do leta 2000 mora to nesrečno mesto dobiti svoj 1. semafor za prehod pešcev pri Pošti. Če bodo ugotovili, da je cenejša varianta podhod, bodo zgradili tunel, ga v naslednji fazi podaljšali do Slovenskega doma in kdaj pozneje še pod parkom do Terapije. V tunelu bi lahko odprli še več trgovin tipa SOUVENIR, DARILA in YU BUTIK, saj zgleda, da te robe tukaj še vedno primanjkuje. Sicer pa počakajmo, kaj bodo ugotovili Japončki. Mogoče bo pa le semafor cenejši. Za predlagano ZEBRO S POKONČNIMI ČRTAMI pa še niso slišali. Verjetno je ideja še v razvoju NNNP-ja. * Tuncovec: Tukajšnji urad za registracijo novih podjetij je sprejel predlog dr. Janeza ANTIBIOTIKA, da se v letošnjem letu zavede v register nova kratica. Tako bomo imeli poleg TOZD-ov, OZD-ov in SOZD-ov še ZOZD-zafurana organizacija združenega dela. Seznam novih ZOZD-ov bo redno objavljen v dnevno informativnem tisku. Beograd: Turistična zveza Jugoslavije bo v letošnji sezoni ponudila turistom nekaj več. Vsak gost bo ob prestopu meje dobil dva posebna kartona, rumenega in rdečega. Z rumenim naj bi izražali nezadovoljstvo, z rdečim pa ogorčenje. Nata način si bodo prihranili mnogo živcev, pa še preklinjati jim ne bo treba kot nam. Glavna značilnost teh kartonov pa je v tem, da z večkratno uporabo spremenijo barvo. Po 100-kratni uporabi postanejo ZELENI. Tisti gost, ki bo poslal na sedež TZJ v Beograd oba kartona zelena, bo v zamenjavo dobil permanentno vstopnico za ogled vseh finalnih tekem na UNIVERZIADI. LETOŠNJI SPLITSKI FESTIVAL bo pod geslom ŠE POMNITE TOVARIŠI. Vokalno instrumentalni ansambel MOPED SHOVV iz TUNCOVCA nas bo zastopal z modernizirano pesmijo: Hej, motoristi, brenčite, vse turiste odženite iz vseh naših gozdov... Na festival Evrovizije bo šla mešana skupina FREE SKOP s pesmijo DEVI-ZA JE VIZA. Vsem želimo čim več uspehov. Rog. Slatina: Ljubljana: 57. številka NOVE REVIJE je dvignila v zrak vsaj toliko prahu kot ČERNOBIL. Koliko je v njem radioaktivnosti, se bo še dolgo ugotavljalo. Škoda, da še ni končan naš kulturni dom, Zdraviliška dvorana je pa žal premajhna, da bi sprejela vse, ki bodo o tem razpravljali. Zdravilišče bi s tem odlično zapolnilo trenutno MRTVO SEZONO. Jutri pusta ne bo več, zato vam želimo, da se zjutraj prebudite brez maske na obrazu. Če vas je propaganda že načela, brez maske ne bo šlo. V tem primeru vas prosimo, da budno spremljate propagando naših skupnih programov tako RADIA kot TELEVIZIJE, ki vam za vsak trenutek ponujajo najprimernejšo masko. Sprejmite njihove napotke, če že ne zaradi počutjem pa vsaj zaradi varnosti. Aja, vem, kaj pogrešate! Vremenske napovedi ni bilo! Veste kaj, sedanje razmere ne priporočajo nikakršnega vznemirjanja javnosti. Dokler ne bo podružbljeno tudi vreme, lahko uporabljamo HERSCH-LOV KLJUČ in verjamete tudi tovarišu KOLJČICKEMU. On in TOF imata namreč zvezno dovoljenje, da ga ser-jeta vsak po svoje. Mi se pa za danes poslavljamo in vključujemo v program RADIA LJUBLJANE. Na svidenje, oz. do nadaljnjega poslušanja! "Vrelček, ali poznaš razen osnovnih barv še kakšno posebno?" "Tršica, že vem! Olivno zeleno, kovinsko modro in kulturno vijoličasto!" REBUS YU — BOUTIOUE Zveneče ime zveneče trgovine, ki pa Rogaški v sedanjem trenutku nima kaj bistvenega ponuditi. Sploh pa ne na tako neprimerni lokaciji kot je naš Mullerjev muzej. Latovščina, leporečje in prikrivanje napak so zamenjali jasen govor in poštenost, saj uporabljamo jezik, da bi resni prikrili, ne razkrili. Jim Jardine Turizem naš (ne) vsakdanji (1) ŠIME KALČIČ, predsednik izvršnega odbora Združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije: "Moramo se strinjati s krilatico, da imamo v našem turizmu takšne sezone, kakršne so priprave nanje. Priznati pa je treba, da se na prihajajočo nismo dobro pripravili. Ob začetku leta še nikoli ni bilo toliko odprtih vprašanj in nerešenih problemov kot prav zdaj. Nežno rečeno —- nerazumljivo je, da bomo v turističnem gospodarstvu zvedeli za pogoje gospodarjenja v tem letu šele po 31. marcu, ko bodo o njih spet odločali zvezni organi." (T. G.) Turizem naš (ne) vsakdanji (2) JANI VEHOVAR, generalni direktor Emona hoteli: "Nelogično je, da v Jugoslaviji od odgovornih v turizmu zahtevajo odlične rezultate, čeprav še dolgo ne bomo vedeli, v kakšnih pogojih bomo letos sploh gospodarili. To je samo dokaz več, da se naša država do turizma obnaša po trgovsko, saj nas "drži v zalogi": kadar nas potrebuje, nas pokliče na pomoč, kadar pa nas ne potrebuje, nas pusti v "skladiščih". Očitno pa bomo morali zabresti še v hujše težave, da bodo 'odgovorni na najvišjih ravneh le dojeli, koliko deviz lahko naše turistično gospodarstvo prispeva državi. Bojim pa se, da bo takrat prepozno, saj bomo premočno zaostali v razvoju. ” (T.G.) Kakšnega sindikata ne potrebujemo? ZVONIMIR HRABAR, član predsedstva sveta Zveze sindikatov Hrvaške, v pogovoru za Vjesnik: "Očitek, da je sindikat, ’podaljšana roka partije’, je posledica tega, da občinski sindikalni sveti svojo dejavnost oblikujejo na podlagi stališč partijskega komiteja in osnovnih organizacij ZK, ne pa na sindikalnih opredelitvah. V takih primerih tak očitek drži. Toda če je "sindikat podaljšana roka partije" v pozitivnem pomenu, če svoje ideje črpa iz načel zveze komunistov, potem je to v redu. Če IZBRALI SMO ZA VAS m____________________________ pa je sindikat 'podaljšana roka partije’ v negativnem pomenu besed, če samo prenaša in uresničuje odločitve poslovodnega odbora, ne glede na to, kakšne so, potem takšnega sindikata ne potrebujemo. ” POSTAJAMO OSIVELA DRUŽBA Od leta 1980 se v Sloveniji vsako leto rodi po 100 otrok manj — Ali v današnjih razmerah potrebujemo posebno populacijsko politiko? Za enostavno obnovo prebivalstva bi morala vsaka ženska roditi, kot govori statistika, 2.15 otroka. V Zvezni republiki Nemčiji rodi 1,3 otroka; če se bo tako nadaljevalo, se bo v tridesetih do štiridesetih letih prebivalstvo te države zmanjšalo za 60 odstotkov. Stanje ni nič boljše niti v drugih zahodnoevropskih državah, kjer vsaka ženska rodi 1,4 do 1,8 otroka. V Franciji, kjer že 50 let vodijo načrtno populacijsko politiko, jo jemljejo kljub temu za učinkovito (z 1,9 otroka), čeprav niso dosegli, da bi rodnost ostala na ravni enostavne reprodukcije prebivalstva. Vendar je višja kot v sosednjih državah. Tudi v Jugoslaviji smo od 1979. leta v povprečju pod ravnijo, ki bi zagotavljala enostavno obnovitev prebivalstva. ZAMUJENA PRILOŽNOST? Rogaška Slatina - februar: Delavska univerza Maribor je za mariborska podjetja organizirala v našem zdravilišču pet-dnevne intenzivne tečaje angleščine in nemščine. To strokovno izobraževanje je bilo namenjeno poslovodnim organom in marketing službi. Tečaji so bili organizirani na visoki ravni in obogateni z video prikazi, pri čemer je zdravilišče odigralo vlogo katalizatorja. RUŠ'Tl Brr... KAKŠEN SNEG... Tov. Zofka Venišnik je na vprašanje o zimskih nevšečnostih tako mirno reagirala, da je meni zaprlo sapo. Dejala je, da so pri njih že vsega hudega navajeni in da delajo kolikor pač z obstoječo mehanizacijo sploh lahko. Vsaka KS ima pač nekaj "poklicnih nergačev”, ki hočejo že navsezgodaj imeti odstranjen ponoči zapadli sneg. Navadno so to takšni ljudje, ki bi sicer prišli prej peš v službo kot z avtomobilom. Rusti KULTURA KOT DELO IN KRUH Od tistih dni, ko je Trubar Slovencem v sodih tovoril bukve, pa do dandanašnjega, ne vem, kam s to - kulturo. Radi bi bili pismeni, toda spet ne več kot toliko, ker nam pismenost lahko narobe hodi. Radi bi bili kulturni, vendar le toliko, da ne bi preveč odstopali od drugih, ker ni zdravo biti spredaj. Slovenska državotvorna demokracija ima Tofa, da pljuva na karbid, narod Petana, ki pljuje na žveplo, in pet, šest Slovencev Novo revijo; mladim ostaja zardela gospa, ki Šviga (D)žuli, večina pa se Zadovolji z doktor romanom. Stoletja vpeti v boj za svoj jezik, svojo kulturo, iz petnih žil napnemo moči, ko gre za probleme naših daljnih bratov za to ali drugo državno mejo, utihnemo pa, če kdo samo omeni morebitno poveljevanje v slovenščini. To je do neke mere razumljivo, ker si prijatelje lahko izbiraš, bratov pa ne. Za ta ali oni praznik stisnemo roko in dvignemo kupico, takoj za tem se povrnemo k delu, ker je to naš cilj, če ne že smoter. Lahko je biti kdor koli v Sloveniji, teže ostati Slovenec med Slovenci. Kajti od tistih dni, ko je Trubar Slovencem v sodih tovoril bukve, pa do današnjega, je najteže biti Slovenec Slovencu Slovenec. Nikoli nam ni bilo žal niti pare za kulturo. Gradili smo pevske domove, gledališke domove, gledališke hrame, zadružne in kulturne domove, zgradili Cankarjev dom; izdajamo za vsakega Slovenca sedem knjig, da bi prebral vsaj dve; za festivale snemamo filme in v nedeljsko popoldne odganjamo boljščljivost od televizijskih ekranov. Kultura je delo in šele potem kruh. Zato ne kaže več upirati prsta v druge in kazati na njihove napake, ker je zgodovina eno, ^memoari pa drugo. Vsak zase razgrinjata življenje tu, kjer in kako živimo. Nekaterim ni lahko živeti s krivdo. Ni se treba bati za kulturo, ker bo ta živela, vprašanje pa je, kje bomo mi. Ne zaradi tistih dveh tisočev visoko-izobraženih, ki zdaj v tujini mlatijo kruh. Ne, vprašajmo se, kaj bo s tisto brigado delavk v Topru, ki gara za svoj tanek kos kruha, in onega otroka v Pesjem, kam bo stopil, ker se mu vse pogreza. Slovenci nikoli niso marširali v Beograd, razen del poti po Sremski fronti v oficirsko šolo. Toda korakali so na Dunaj in sram me je, da nisem bil z njimi, ko jih je s transparenti pričakalo več kot štiri tisoč Avstrijcev, ki niso razumeli niti besedice slovensko. Nič ne zamerim Smoletu, ker je ob božiču voščil vernikom in spet sem ponosen na to partijo, ki je žegnala pravico do štrajka. Kako srečen sem, da današnji ni v niti enem zaporu na Slovenskem Slovenca, ki bi bil kaznovan zaradi svobodimiselnosti. To je kultura. Janez Sever Rogatec, jeklorez, avtor: W. Pobuda 1839 INFORMACIJE ^mrncsn /© ljubljanska banka 1. STE IMETNIK TEKOČEGA RAČUNA PRI LJUBLJANSKI BANKI! IZKORISTITE NJEGOVE PREDNOSTI. Od 1. aprila 1987 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 48% za vloge, vezane nad 3 mesece 81 % za vloge, vezane nad 6 mesecev 84% za vloge, vezane nad 12 mesecev Za plačevanje rednih obveznosti lahko pooblastite banko! Vsako gospodinjstvo ima vsaj deset rednih obveznosti in vsaka od teh vedno znova zahteva našo skrb in odvečne poti. S pooblastilom banki pa se lahko teh skrbi znebimo. 86% za vloge, vezane nad 24 mesecev Katere obveznosti so to: 88% za vloge, vezane nad 36 mesecev Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled ostaja'nespremenjena in znaša 7,5 odstotka. Hranilne vloge, vezane nad 3 ali nad 6 mesecev, se obrestujejo po zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasen obračun in izplačilo obresti. Pri letni obrestni meri 48 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 41,19 odstotka, pri letni obrestni meri 81 odstotkov je zmanjšana obrestna mera 69,07 odstotka. — obroki za odplačevanje stanovanjskih in potrošniških kreditov pri banki — plačevanje vzgojnine VVO — naročnina za časopise (Delo, Nedeljski dnevnik, Ljubljanski dnevnik, Novi tednik, Večer...) — RTV naročnina — mesečni obroki za življenjsko zavarovanje — poravnavanje obrokov za knjige — plačevanje telefonske naročnine — komunalne storitve — vse druge obveznosti, ki se plačujejo v enakih mesečnih obrokih. Donačka gora z jugozahoda, litografija s kredo. Avtor: Passini, 1855. VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajatelj: Konferenca osnovnih organizacij sindikata Zdravilišča Rogaška Slatina. Glavni in odgovorni urednik: Jože Drofenik, tehnični urednik: Tone Slivnik, Lektor Vlado Kern, tisk: Tiskarna FOTOLIK Celje. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72. O plačilih obveznosti banka obvešča imetnika, tako kot tudi o vseh ostalih spremembah na TR, z izpiskom. Potem ko ste sklenili pooblastilo za plačevanje določene obveznosti z banko je le še potrebno redno zagotoviti sredstva na računu, da ne bi prišlo do prekoračitve (negativnega stanja). Poraba časa za spremljanje sredstev, bodo gotovo v vaše zadovoljstvo odtehtale omenjene prednosti plačevanja s trajnimi pooblastili. 2. SPREMEMBA GORNJEGA ZNESKA PRI GOTOVINSKIH IZPLAČILIH - ČEKOV V ENOTAH LJUBLJANSKE BANKE Imetnik tekočih računov, ki jih vodijo temeljne banke-združene v Ljubljansko banko-združeno banko, lahko dvigajo pri enotah temeljnih bank iz sistema Ljubljanske banke z enim čekom gotovino v znesku do 50.000.— din. LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje Participacije v zdravstvu bodo višje za 123 odstotkov Program prireditev za mesec marec in april Od 1. marca se bodo uravnale z rastjo osebnih dohodkov — Za zdravila 330, za pregled pri zdravniku pa 450 din LJUBLJANA, 25. februarja — Participacije, torej gotovinski prispevek zavarovancev za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, se po veljavnem sporazumu že nekaj časa določajo tako, da se vsakega prvega marca povečajo skladno z rastjo povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v minulem letu. Ta je lani znašal 122.460 dinarjev, to pa pomeni, da znaša indeks na povprečne osebne dohodke na zaposlenega v Sloveniji za leto 1985 222,8. Glede na to bodo torej prvega marca participacije povečane z indeksom 222,8 oziroma za 122,8 ali zaokroženo za 123 odstotkov. Zap. Zdravstvene storitve, Participacija št. zdravila, pripomočki dinarjev 1. Za prvi kurativni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti 450,00 2. Za obisk zdravnika na domu (na zahtevo uporabnika ali njihovih svojcev) 1.270,00 3. Za vsak pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti z napotnico ali brez nje, če ta ni predpisana 960,00 4. Za vsak ponovni obisk pri specialistu, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 270,00 5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku ponoči med 22. in 6. uro zjutraj — v osnovni dejavnosti 850,00 — v specialistični dejavnosti 1.870,00 6. Za zobozdravstvene storitve: — za vsako zalivko 450,00 — za polno kovinsko prevleko 2.990,00 — zadruge prevleke 3.810,00 — za vsako krono z zatičkom 4.260,00 — za vsako totalno protezo 6.130,00 — za vsako parcialno protezo 7.690,00 7. Za vsako zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 330,00 8 Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 2.140,00 9. Za umetno prekinitev nosečnosti, kj ni medicinsko indicirana 3.810,00 10. Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja 1.270,00 11. Za ortopedske in specialne čevlje 7.690,00 12. Za različne rokavice, proteze, kilni pas... 2.560,00 13. Za bergle 670,00 14. Za aparat za omogočanje glasnega govora in za slušni aparat 3.410,00 15. Za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 10.650,00 16. Za očala 850,00 17. Za kontaktna stekla 6.840,00 18. Za očesno protezo 1.110,00 19. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — plačilo na dan 1.020,00 MAREC: 6. 3. Razstava in koncert: MoPZ KUD BOHOR KOZJE - v Pivnici ob 19.30 12. 3. Koncert pihalnega orkestra Slo- venske Konjice - v Zdrav, domu ob 19.30 13. 3. Razstava in koncert: Vjekoslav Lackovič (flavta) in Branka Ka-tulič (kitara) v Muzeju grafične umetnosti ob 19.30 19. 3. Večer folklore: FS "FRANCE PREŠEREN” iz Celja v Zdrav, dvorani ob 19.30 21. 3. Vokalni koncert MoPZ "SKLADATELJEV IPAVCEV” iz Šentjurja v Zdrav, dvorani ob 19.30 24. 3. Večer folklore FS "MINERALI” iz Rogaške Slatine v Zdrav, dvorani ob 19.30 27. 3. Koncert MoPZ ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA v Pivnici ob 19.30 APRIL 3. 4. Razstava in program Bojana Gorišek (klavir) v Pivnici ob 20. uri 4. 4. Revija pevskih zborov Šmarske občine v Zdrav, dvorani ob 20. uri 7. 4. Večer Štajerske folklore FS "VINKO KORŽE” iz Cirkovc v Zdrav, dvorani ob 20. uri 11. 4. ŠANSON IN KITARA - Skupina Bojana Adamiča v Zdrav, dvorani ob 20. uri 14. 4. Večer jugoslovanske folklore AFS ŠTUDENT MARIBOR v Zdrav, dvorani ob 20. uri 17. 4. Razstava in recital kitarista Andreja Varla v Muzeju grafične umetnosti ob 20. uri 21. 4. Večer folklore FS "FRANCE PREŠEREN" iz Celja v Zdrav, dvorani ob 20. uri 24. 4. Koncert MoPZ ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA v Zdrav, dvorani ob 20. uri 25. 4. Proslava ob Dnevu OF in 1. maju v Zdraviliški dvorani.