Krane Lovrenčak, Matematična geografija. L j u b l j a n a 1 9 8 6 , s t r . 2 6 6 G re za učbenik , nam enjen študen tom geografije na začetku njihovega visoko­ šolskega študija. - Položaj m atem atične geografije ni docela jasen ; uvrščajo jo bodisi m ed pom ožne veje geografije , m ed uvodne p redm ete fizične geografije ali geografije nasploh, ali pa jo š te je jo za sestavni del fizične geografije. Podobno je z njenim kon­ cep tom , prav tako pa tudi z nazivom . K akor pove v uvodu, jo avtor uvršča m ed po ­ m ožne veje geografije , pri tem pa se drži srednje poti. Preveč jo nam reč ne astrono- m izira in ne m atem atizira , kakor nekateri av torji, pri nas zlasti G ašparovič, tem več izbira snov glede na to , koliko »pripom ore k razlagi pojavov, ki so predm et geograf­ skega proučevanja .« L ovrenčakova skripta so sestavljena skrbno , upoštevajo številne vire, so tudi bo­ gato ilustrirana (155 risb), celo tna vsebina pa je podana nazorno. K tem u pripom ore tudi pregledno razčlenjena snov na m anjše , sm iselno zaokrožene eno te . A vtor je v težn ji, da bi bil razum ljiv in nazoren m orda celo preveč d idaktičen. Pri tem pa pravi­ lom a ne citira sproti del, na katere se op ira , da bi se npr. študenti dodatno poglobili v posam ezna vprašan ja , pač pa je seznam lite ra tu re dodan na koncu skript. Ta obsega okoli pe tdese t virov, m ed dom ačini pogrešam o kvečjem u Podpečanovo K artografijo . Z godovinskem u razvoju nekaterih spoznanj je odm erjen precejšen poudarek , tako gre delom a tudi za zgodovino m atem atične geografije in ne le za pregled o njeni sedanji vednosti. Postavlja pa se vprašan je o današnji um estnosti obširnega p rikazo­ vanja tega, kako se je sprem in jalo po jm ovanje o obliki in velikosti Z em lje. M orda bi tako snov kazalo v sedanjem obsegu obdržati v d robnem tisku. K er so v drugem delu na približno petdesetih straneh prikazane tudi osnove m a­ tem atične kartografije (kartografskih pro jekcij) je naslov učbenika pravzaprav p reo ­ zek, četudi pustim o ob strani krajše poglavje na koncu knjige (N ekatere fizikalne lastnosti Z em lje). S lednje pravzaprav opozarja , da bi poieg geofizikalnih kazalo vključiti tudi še izbrane geokem ijske lastnosti Ž em lje , zlasti n jeno radioaktivnost te r s tem celo tno snov ustrezno zaokrožiti, naslov pa seveda razširiti. Ne glede na to je izbrana snov ustrezno zaokrožena, saj ni prezrla nobene bistve­ ne tem atike. K večjem u bi obravnavi n o tran je zgradbe Z em lje kazalo dodati še teo ri­ jo litosferskih plošč (astenosfera , konvekcijski tokovi itd .). K večji uporabnosti učbenika pripom ore pregled uporab ljen ih term inov (str. 244-254), seznam tabel (sk. 14) in risb (153) te r register imen in pojm ov z ustrezno navedbo strani. G lede na obseg p redm eta (p redavan ja v obsegu 30 ur) je učbenik na prvi pogled videti p reobsežen; ni pa tako , če pom islim o, da gre za tip celovitega učbenika. Zanj se je av to r odločil očitno zaradi tega, ker gre za uvodno (pom ožno) vejo geografije. U čbenik je tudi term inološko skrben. Prav zaradi tega kaže na neka te re stvari posebej opozoriti. Po zgledu astronom ov av tor dosledno uporab lja Z em ljin in ne ze­ m eljski, npr. Z em ljin m agnetizem , Z em ljina os, Z em ljin ekvato r, Z em ljin m erid ian . Z em ljin elipsoid, nam esto dosedanjih oblik - zem eljski m agnetizem , zem eljska os. zem eijski ekvato r itd . O blika je pač odvisna od tega , ali se sprašu jem o - čigav ali kakšen? M orda je razloček m ed astronom sko in geografsko term inologijo vendarle um esten , saj tako razločevanje , kakršno je v astronom iji, pri geografiji ni nu jno , ker je n jen p redm et vendarle sam o Z em lja. M orda je um estnost takega razlikovanja očit­ nejša pri naslednjih term inih: Z em ljino površje , Z em ljina skorja , Z em ljine plasti za zem eljsko površje , zem eljsko skorjo in zem eljske plasti. Še posebej, če ta način izra­ žanja razširim o, npr. Z em ljina krogla, Z em ljina širina, Z em ljina dolžina. Podobna vprašan ja sprožijo Sončevi žarki (za sončne žarke) in Sončev čas (za sončni čas). Na drugi strani pa je vendarle zapisano zvezdno in ne m orda Zvezdino leto . U čbenik raz­ likuje m ed površjem in površino, le ponekod se razlikovanje izm uzne, npr. »površina Z em lje je ukriv ljena«, »razlika m ed geoidovo in sfero idovo površino«, »ravna površi­ na Z em lje« , povsod v pom enu površja. V geografiji bi kazalo obdržati in razlikovati obzorje in obzornico nam esto hori­ zonta . ki je m anj določen, ker pom eni eno in drugo. Skrb za izrazoslovje se kaže, ko av tor nam esto »lunaren« uporab lja L unin, nam esto eksen tric ite te eksen tričnost in nam esto drakonitski m esec drakonski. Pač pa uporab lja gregorijanski in julijanski ko ledar ne pa gregorijski ali m orda celo G regorijev . U čbenik uporab lja nadalje Bon- nova in ne B onnejeva p ro jekcija , toda M ollew eidejeva in ne M ollw edova, G aslova pro jekcija nam esto G allova pa je očitno tipkarska napaka , ene od zelo redkih . K aza­ lo pa bi p re teh ta ti, ali kaže uporab ljati izraz perspek tivna pro jekcija nam esto per- spektivična. Naj povzam em : M atem atična geografija je skrbno sestavljen učbenik , s sm iselno razčlen jeno in nazorno podano te r ustrezno zaokroženo snovjo , zam išljen kot celovit, reprodukcijsk i tip učbenika, ki bo študentom geografije , zlasti študen tom ob delu, nedvom no služil kot koristen in prip raven študijski pripom oček. D arko R adinja G eografski zborn ik X X V I. - 1986. G eografski inštitut A n to n a M elika. Z R C S A Z U . L jub ljana 1987, 153 strani. K ot je že navada, p rinaša tudi zadnji - lanski letnik G eografskega zborn ika, gla­ silo G eografskega inštitu ta A n tona M elika, izbor razprav s področja nekaterih te ­ m eljnih geografskih preučevanj slovenske zem lje. V ečina prispevkov je nastala v o k ­ viru inštitutskega znanstveno-raziskovalnega program a. V šestindvajseti številki G e­ ografskega zborn ika, ki sta jo uredila I. G am s in D . M eze, so štiri razprave in vse so­ dijo na področje fizične geografije. F. L o v r e n č a k objav lja razpravo »Z gorn ja gozdna m eja v Julijskih A lpah in na visokih kraških p lano tah Slovenije« (str. 5 - 62). Z n jo je sk lenjen av torjev p re­ gled zgornje gozdne m eje na Slovenskem . Š tudija, ki se v m etodološkem pogledu naslanja na n jegova preučevan ja zgornje gozdne m eje v K am niško - Savinjskih A l­ pah (G eografski zbornik , X V I., 1977), je u tem eljena in g ra jena na podlagi številnih terensk ih m eritev in p reučevanj, s katerim i je bilo m ogoče preveriti in dopolniti ne­ katere starejše ugotovitve in p redpostavke o zgornji gozdni m eji v našem najm asiv- nejšem gorstvu - Julijskih A lpah. Poseben poudarek je nam enjen prikazu klim atske zgornje gozdne m eje, ki v večjem delu preučevanega gorovja sega nad današn jo zgornjo gozdno m ejo , nastalo zaradi človekovih posegov in njegovega gospodarskega uveljav ljan ja v našem najvišjem gorovju. U vodni del Lovrenčakove štud ije je nam enjen osvetlitvi osnovnih naravno-ge- ografskih značilnosti obravnavanih obm očij (relief, podneb je in p rst). Sledi po d ro b ­ nejši prikaz današn je zgornje gozdne m eje v osrednjih Julijskih A lpah (1600 - 1800 m ), v Spodnjih B ohinjskih gorah (1520 m ), K rnskem (1300 - 1700 m ), K aninskem (1400 - 1550 m ), Stolovem (9 6 0 - 1530 m ) in M atajurskem pogorju (do 1500 m ), na T rnovskem gozdu (1455 m ) in N otran jskem Snežniku (do 1540 m). P od robneje so prikazani in ovrednoten i biom etrični podatk i dreves ob zgornji gozdni m eji, ki so av­ to rju služili za določitev klim atske zgornje gozdne m eje. R azprava pom eni tem eljito delo , ki sloni na številnih in raznovrstn ih terensk ih p reučevanjih , uporab i nekaterih prim erjaln ih statističnih izračunov in naslonitvi na dosedan ja p reučevan ja , p redstav­ lja pa dragocen prispevek h geografski osvetlitvi zgornje gozdne m eje pri nas.