44. številka.
V Trstu, v sredo I. junija 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
V»i dopisi ko pošiljajo uredniStvu v ulici Torrente. 12.Vsak list mora biti frankintn. Kokopi*i en ne vračajo.
fnaorati (razne vrsto naznanila in poslanico) se zaraeunijo po pogodbi: pri kratkih oglasih z drobnimi črkami h« plačujo za vnako besedo 9 nov.
Naročnino, reklamacije in inaerato prejema opravniitvo, ulica Torrente 1*2.
EDINOST
• Edinost*
izhaja dvakrat mi teden, r»*ko sredo in soboto ob 1 uri popoludne.
<fjCt'3
Cena z a vse loto 8 prilogo » for , za pol 3 for SO nov., za četrt lota I for. 15 »Ov — Edinost brez prilogo *tane za celo leto A for., za pol leta ».for., za četrt leta I for. .*»0 nov. — Posamezno številko se dobivajo pri opravil i stv u, v proda jal nioah tobaka v Trsta po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po • nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V edinoati .le ino8«.
Proračunska debata v državnem zboru.
(Dalje.)
Znano mora biti obema gospodoma tudi to, da se je predsednik „Operaja" odpovedal 1. 1882 predsedništvu samo zato, ker so mnogi udje društva zahtevali, da društvo gre cesarja čakat s zastavo, kakor so storila patrijotična društva, in da je ta gospod zdaj zopet predsednik „Operaje" ter da gre zdaj celo zato, da oni gospod Sčasoma celo postane vodja občnih maga-zinov. — Znano je vsakemu v Trstu, da v „Operaji" ne marajo nobene avstrijske uniforme, in ila so predlanskem nekega vojaka s plesa „Operaje" z silo iztirali le zato, ker je bil oblečen v častnej uniformi avstrijskega vojaka, kar se je tudi še pozneje ponavljalo.
Znano je, da tudi v društvo „Unione di Ginnastica" ne smo noben gost v uniformi, in da so udje vseh teh lahon-skih društev pri vsakej priliki ne delajo le norca iz veteranov, temuč jih večkrat tudi provocirajo ter bi jih celo hudo napadali, da se ne boje slovanskih pesti. — Znano je dalje, da je na rojstveni dan italijanskega kralja vihrala zastava na pa-lestri, na rojstveni dan našega cesarja pa je si bilo videti- — Znano je, da je policija tudi zasačila več tržaških pobalinov, ki so urednike patrijotičnih listov zavratno napadli in skoro smrtno ranili, posebno pa Brchmerja, ki je bil sam rojon Trža-čan. — Znano je vsakemu Tržačanu in mi smo to tudi vsakikrat konstatirali, da la-honski listi tržaški, kakorŠni so „L' Indi-pendente", „L1 Alabarda", „II Piccolo" itd. javno delajo propagando za Italijo, ker vsako patrijotično stvar, ki so tam godi, natančno popisujejo, o slavnostih, kakor je bila zadnja, ko so spustili oklopnico „Cesarjevna Štefanija" v morje, pa popolnoma molče. — „II Piccolo" je v tem obziru šel še dalje, on pobira od vseh „dobrih Italijanov" doneske za ponesrečene vsled zadnjih potresov v Italiji (Liguriji), nobeden ne smo dati nad 20 soklov in na tak način je Piocolo nabral v Trstu in Istri nad 3000 gld, od več ko 15.000 darovalcev, kateri se gotovo morajo imenovati „Vollblut-Lahoni". Ko so pa te dni oficirji pešpolka car Aleksander III. naznanili koncert za ponesrečene na Oger-skem v Eperiesu pa so tržaški poulični
PODLISTEK. Tri deve.
(SeBt.H vi 1 Ivo T r o i t)
Slikarjev zapisnik.
(Dalje.)
Septembra prijazno jutro me je izvabilo na vse zgodaj ven, ven v širni svet. Napotil sem se, pustivši pero in zaprašene aodnijske akte v miru, na sprehod proti pristavi Nadežki.
Bilo je še preje solčnega vzhoda. Gospod Nadežki me je vabil večkrat nujno, naj ga vendar pohodim. Mislil som to dopolniti bas danes.
Kmalu som bil v pristavi. Vsprejeli so me radostno. Mila cvetka Josipinka me je pozdravila starim znancem če tudi sem v mesti le nekolikrati občeval ž njo.
Divna zlatovlaska jo morala vsacemu količkaj čutečemu človeku raniti srce.
Kor so prijateljske vezi vender včasih tako krepke, da moramo poslušati svojega druga liki kakemu zapovedovulcu, pritrdil sem Nadcžkemu, da ostanem pri njem še nekaj dni. Moledoval me je tako dolgo, da sem se premislil.
Bil jo uže mojemu očetu sošolec in velik prijatelj. Pokojni otoc pravil mi je več potov, da je bil Nadežki svoje dni dokaj talentovan mladenič. V poznejih letih, osobito pak v odvetniškej službi pri-
„patrijotje", ki delajo včasih parado na galerijah našega „patrio consiglio", skoro vse dotične plakate raztrgali uže prvi dan. Znano je tudi, da je bil 1. 1866 svak g. Luzzata, nek Constantini, ki je bil tudi mestni svetovalec, poslan od tukajšnjih Lahonov, da italijansko vlado nagovarja, da Trst reklamuje za Italijo.
Znano je tudi, da avstrijska vlada je zasačene Iredentarje tržaške pošiljala pred porote v Ljubljano, Gradec in Inomost in da toraj avstrijska justica ni mogla zaupati onih procesov domačim porotom. Kaj po menja to P
Znano je tudi, kako so bili napadeni avstrijski častniki, vojaki in dijaki v Kopru in še kod drugod.
Znanih jo s kratka še na stotine manjših in večih dogodkov, ki vsi pričajo, da se Iredenta v Trstn širi in da ima tukaj lo preveč pristašev, ki vsi bi radi vsak sled po Slovanih na Primorskem zatrli, kar kaže tudi tajenje o eksistenciji Slovanov v teh deželah v vseh lahonskih listih v namen, da se v Italiji širi krivo menenje. Pa pustimo vse to in prašamo le: ali si upa kak dober avstrijski patrijot v Trstu v nekaterih javnih lokalih javno ponašati se z svojim patrijotizmom brez nevarnosti, da ga lalioni ne zasramujejo, kakor se je to čestokrat godilo udom patrijotičnih društev „Austria" in bivšega društva „Pro Patria" ?
Kedo v Trstu pač ne ve, kako so bili zasramovani nekateri udje omenjenih društev, katera sta bila osnovana le v namen, da tržaško mladino odvračata od Iredente.
Ali bi bilo treba vladi posebno zanimati se za taka društva, da ni v Trstu Iredentarjev. Baš udje obeh teh društev, mej katerimi so gotovo večinoma Italijani, se zdaj britko pritožujejo, da nomajo prave pomoči in podpore proti Iredenti in daje zarad tega moralo propasti društvo „Pro Patria". Italijanskih patrijotov tožbe v tem obziru so vsak dan veče, in sami pravijo, da so se uže naveličali jadikovati in se ustavljati.
Mi bi mogli navesti mnogo imen takih patrijotov, ki pravijo, da se ne marajo več za ničosa brigati, dokler vlada sama v tržaške zadeve ne poseže z močnejšo roko. — To so vsi takti, kateri so ne morejo tajiti in katerih izraz so bile tudi zadnje volitve v mestni zbor. Mnogi patrijotični Italijani, kateri bi radi živeli v miru z
jel se ga je tu navadni epidemični „ma-terjalizem". Kadi tega je bil Milan vendar blaga duša. Ker si jo v omonjonej epidemiji nabral precej blaga, živel je udobno.
Pred par leti mu je umrla soproga, gospa Ivanka, pustivši mu tri hčerke. Starejša Ivanka se je udala za slikarja Dorka ter odpotovala v Pariz. Druga sestra, imenom Josipinka, biva zdaj pri očetu; najmlajša — Vikica — je pa se v mestni šoli.
Bilo jo drugo jutro rano, ko sem sedel v Milanovem vrti na klopi ter izvrševal koncept nelcej večjej baladi. Kar se ozrem v pristavo in vidim na nekem oknu uže vzdigneno zavezo. Čudom sem se Čudil, koga je pustil mračni Morfej tako brzo iz naročja.
Gledam in vidim — Josipinko.
Zastonj sem so trudil, da bi dovršil baladi koncept. Jamem hoditi sem ter tja po vrti. Zdelo se mi je, da prihaja nekdo iz hiše. Ko sem se nekoliko zamotil, na-pieovajo neke liriške stihe, čujem za seboj ženskega krila šum in vidim, da je gospo-dičina Josipinka uže na vrti.
Zaman sem se trudil, da bi bil več napisal par stihov. Uberem pot do lope, kjer jo uže bila gospica. Nehote je vznemirjati, maham zamišljeno dalje.
„Dobro jutro, gospod! Morda niste dobro spali pri nas!" Oglasi se gospica iz hladnice. Ni mi bilo mogoče dalje.
Slovenci in Nemci, uže bo obupali, ker vidijo, da gre Lahonom vso tako lepo na roko, posebno pa zarad tega, ker jim vlada ekoro sili v naročje materijalna sredstva, a katerimi morejo potem toliko lože tirati svojo politiko; in ako bo to bičanje še mnogo let trajalo, obupati morajo sploh vsi, tudi Slovenci. Ne verao pa, ako bi Avstriji to bilo posebno koristno.
(Dalje prih.)
Duhovni višji pastir pred lahonsko sodbo.
(Dalje.)
c) V obzir vzemši, da niso sprejeti dijaki iz mestne gimnazije v tržaški škofijski konvikt radi tega, ker je njih omika laška, čeprav se s tem nasprotuje mislim večine onih, ki so darovali in še darujejo z dobrim namenom za ta eklezijastični zavod . . .
Tudi to obtoženje magistratovo ni opravičeno. Pred vsem ni resnično, da so izključeni iz konvikta dijaki mestne gimnazije. Uzrok, da jih ni v konviktu je, ker se skoraj nikdo za vstop ne oglasi; oni, kateri so se oglasili in ki so bili spoznani vredni, so bili tudi sprejeti in sprejeli so se v konvikt tudi trije učenci iz koperBke laške gimnazije. Edino pravilo v tem obziru je, da sprejeti dijaki morajo obiskovati državno gimnazijo.
Sploh so pa od dijakov laške mestne gimnazijo ni dosti nadejati osobito iz razloga, ker je uže poduk na omenjenej gimnaziji tako uravnan, da se od mladine, ki ga sluša, skoraj ni možno dobre katoliške omike nadejati. Vsnj v omenjenem učilišču vse cika na narodnost in boj; zgodovina se obravnuje nekako pomilovalno in sploh tako, da se iz profesorjevih besed kaj lehko spozna, kakega duha je napolnen ; učenci mej seboj tudi irreden-tujejo in tajno delajo to, kar bi ne smeli. Mi ne ovajamo nikoga, vendar pa vemo, da so na tamosnjej šoli obožuje vse, kar je strogo laškega, zametuje pa in sovraži iz vse dušo, kar je slovanskega. Sole na Laškem so uzor brezverstva in protikatoli-čanstva in tudi gospoda na magistratu, ki se v čutih čisto nič ne razločuje od enakih predstojnikov po Italiji, najbrže želi, da
Po navadnih formalnostih in formal-nostnih besedah in stavkih zaplel sem se nehote v razgovor ž njo. Ne vem, jo-Ii jej je bilo znano, da so bavim z stiho-tvorjonjem, ali je bil le slučaj. Govor se je sukal o solnčnega vshoda popisu. Specijalno sva pak rešavala prašanje, kake točke bi se morale dirnoti, da bi bil opis najkrajši, a ipak popolen.
Dolgo časa se je stvar razmotavala. Večkrat sem uže mislil pustiti veslo iz rok in krenoti s čolnom v njeno strugo. Bil sem včasih v prav kritičnem položaji. Navajal sem največe naturaliste, kakor Tur-genev in Zolo. Poslednjič sem moral ipak pritvrditi milenoj nasprotnici, da sam naturalizem ni še vse v opisovanji.
Dražestna nasprotnica citovala jo več potov Turgenjevo stavke celo v izvorniki. Imela jo po svojega otea vplivu jako jasne pojme o literaturah.
Med pogovorom je večkrat prav močno zarudela.
Morda jo je prejšnega večera dovtip-nost moja dovela do tolike zaupljivosti. In baš to nii jo najbolj ugajalo.
Vselej mi jo obdala srce neka čudna milina, ko sem pomislil na zjutranji razgovor. Badoval sem se nehote njene razpravo.
Ker so se moji izleti teden za tednom opetovali in je mojo zanimanje za rumeno-lasko Josepinko rasto od dne do dne, bil
šola moralno njej podvržena, mora tudi njim enaka biti,
Z eno besedo : gospoda na magistratu je liberalno brezverna in tudi laška mestna gimnazija se dosti ne razločuje. Ni tedaj čudno, da si škof noče izbirati izmed te mladino dušnih pastirjev, ampak prednost daje mladeničem, ki pohajajo državno gimnazijo, čeprav s tem še ni rečeno, da bi ona mladina bila vsa enaka. Mej njo nahajaš čestokrat tudi zapeljanih mladeničev slovenskih starišev, ki so ponajveč na omenjenej šoli v onej novodobnej liberalnoj vednosti izurijo.
Ni tudi res, da škofijstvo z svojim počenjanjem nasprotuje mislim onih, ki so kaj darovali za ustanovitev tega zavoda. Pred vsem bodi opomneno, da je zavod namenjen za vso škofijo in da v ta namen tudi vsa škofi ja daruje. Lahonski listi so se iz prvega začotka norčevali iz škofa in konvikta, ter ljudstvo odvajali od darovanja za cerkveno namene.
Glejmo pa, kje je večina darovalcev Lahov, proti kojim škof deluje. Darovali so za konvikt do 15. septembra 1883. naslednji ;
a)	presv. cesar i njeg. družbina f. 3.150'—
b)	pokojni škof, dr. Dobrila „ 65.000 —
c)	častna duhovščina . . . „ 7.64KS3
d)	prebivalci Trsta in okolico ......... 22.991.31
e)	drugi verniki te škofijo . „ 6.650*44
f)	druge deželo . . . . „ 1.05114
g)	zunajniki....... 2.888 50
Iz teh podatkov je razvidno, da niso
samo Lahi v ta namen darovali, temveč da so uprav oni najmanj darovali. Največjo svoto volil je v ta namen pokojni tržaško-koperski škof Dobrila, ter v testamentu izrecno in določno izjavil, da morajo učenci, ki bodo v tak konvikt sprejeti, obiskovati kako c. kr. gimnazijo. Želje prvega ustanovitelja in darovatelja je sedanji škof tudi izpolnil.
Lahe zato jezi, ker ni to svoto volil rajši operaji, žinastiki, ali kakemu drugemu lahonskemu društvu, ne pa za tako imenitno in koristno ustanovo ! In od tod njihova jeza na sedanjega škofa.
Sicer pa namen konvikta ni odgajati mladeniče za duhovski stan, da bi zadnji ostali samo v Trstu, temveč za vso škofi jo, v katerej prevladuje slovenska narodnost. Po pravici bi tedaj v konviktu moral imeti slovenski jezik prednost. Pričujoči škof se je toraj v ustanovljenju konvikta ravnal
sem do dobra zaljubljen in zaglobljen v one rajske modre oči. Da, bila je uprav biser mojemu srcu. Žalostilo me je le, prav močno me jo žalostilo, da se ona tako ne zanima za-rae.
Nekega poletnega večera stopim v Milanov vrt. Prijatelj moj, njen otec bil je z manoj. Gospica jo sedela v drugem konci vrta ter čitala — kolikor sem mogel skozi zelenje razbrati — list. Ugledavši naju, utaknola je pisanje brzo k sebi ter otšla.
Nekaj od ljubosumnosti, nekaj od žalosti stopim in radoveden pogledam ono mesto, kjer je sedela iniljena mi oseba. Milan se je mudil pri nekem sadnem drevesci, V svoje veliko presenečenje zagledam na tleh posetnico, slovensko posetnico: J. E. stud. mod. v G. Nisem dolgo po-mišljeval, da jo spravim ter ponesem go-spodičini, ki je bila vidno iznenađena, pre-jemša jo iz mojih rok.
Bila mi je jasna vsa lepo deve mrz-kost do mojih najslajših besedi.
Le enkrat še sklenol sem poskusiti srečo, potom pa odložiti pohode k prijatelju.
Napišem par divnih stihov ter je položim na klopico v vrtu, kjer je obično ona sedevala vsako jutro.
V spelo mi je dobro.
K malu potem, ko je došla ona v vrt, došel sem i jaz za-njo. Težko, težko sem
le po" navodilih in izraženih željah njegovega vrednega prednika, ki je v ta nninen volil največjo svoto, nabrano svojim trudom in pridnostjo, in so ne more od teh navodil ločiti.
Mestni zbor očita dalje .
d)	da učenci državne gimnazije, ki so edino v konvikt sprejeti, niso siljeni učiti se italijanščini, niti se za poduk v tem jeziku čisto nič ne skrbi, ampak občeval ni jezik v konviktu je izključljivo slovanski...
Vse te trditve so pa gole laži. 1'red V9em ni škofijska kurija nič kriva, ako slavna vlada učencev italijanske narodnosti, ki pohajajo državno gimnazijo, ne sili učiti so italijanskemu jeziku. Konvikt v tem obziru svojo dolžnost stori, kajti vsi učenci laške narodnosti, ki so v njem nastavljeni, primorani so ta poduk obiskovati, radi po-manjkajočih prejšnjih studij, preskrbeno je v konviktu samem.
Glede trditve, da je slovanski jezik občcvalni. judovska gospoda na magistratu tudi globoko laže, kajti v konviktu se spo-štujo enako vsi trije jeziki: nemški, laški in slovenski. Skupne molitve pa se opravljajo v latinščini. Sploh se v konviktu vsem trem, ali prav za prav obema narodnostima pravica godi; da bi se le tako tudi na mestnem magistratu ! Ali tu uprav zatirajo in uganjajo se v nebo vpijoče krivice proti slovenskoj narodnosti. J v tej zaslepelej strasti tirjajo ti celo od škofa, naj tudi on v njih rog trobi, ter z svojimi ovčicami krivično postopa ! Ni li to nesramnost, koje so zmožni le židovski zastopniki ubozega katoliškega prebivalstva v Trstu?
Slednjič očita mestni zbor tržaškemu škofu to le :
e)	da se kmalu dopolne navidezni pomanjklaji duhovnikov v tej škofiji, sprejelo je škofijstvo, ter vzdržuje v centralnem semenišču v Gorici na svoje in de-I želne stroške za cerkvene^ namene kopico 1 slovanskih mladeničev s Češkegn, ki ne1 poznnjo naše dežele, niti jezika naših mest, planinskega narečja, ter nam prete! z škodonosnimi slovanskimi agitacijami.
Tudi ta trditev je lažnjiva, ako so podrobno razloži nepristranskim sodnikom. Pred vsem so govori o navideznih pomanj-kljajih. Naj se pogleda v šematizein in videlo se bode, da pomanjkanje ni navidezno, ampak veelno, kajti praznih je v tej škofiji več nego sto mest in to pomanjkanje je tako, da škofijsivo no more niti preskrboti zadostnih katehetov za ljudske mestno šole. To pomanjkanje trajo pa užo mnogo let.
Škofijstvo vzdržuje število čeških mladeničev v semenišču, kar škof sam pripo-znava, ali v to bila je škofijska kurija primorana.
Tržaško-kopei'sko škofijstvo ima pravico do :><) brezplačnih stolić v centralnem semenišču v Gorici. Uže 15 let sem niso bilo te stolice popolnoma pokrite, ampak število bogoslovcev so jo leto za letom manjšalo celo do samih sedem. Od tod jo prišlo reelno pomanjkanje duhovščine.	(Konec prih.)
Govor
drž. poslanca dr. Dinka Vitezica.
Po tem, mislim, kratkem uvodu, pridem sedaj na predmet sam. Namenil sem
se bil odločil za ta korak, a ipak sem se bil. —
Gospod, nekaj ste sinoči pustili tukaj — dejala je.
—	Ne vem, da bi bil pustil kaj znatnega. —
—	Nekaj prav ljubeznivih vrstic do predrage. Morda veste sedaj, kaj bi bilo?
—	Ne upam se izjaviti, ker nisem prepričan. Vem pa, da je mogoče, ker pesmice moje, do nesojene drage, odkar poznam Vas, miljena gospica, niso redke, lirezčutni stihi so mi hladilo; tem dajem oduška svojej brezkončnej ljubavi — —
Mrzlo je sprejela besede mojo. Videlo H0 jej ('tt j°j ni nič, prav nič do njih. Zdelo si mi je, da vidim pred seboj prepad, globoko brezdno, v koji me pahne hladnokrvnost brezsrčne.
Nisem miroval, premda sem dobro vedel, da je vse zaman. Znan mi je bil predobro značaj njen. Zopet se bere toga iz mojih stihov. Bil si nesrečen človek, najbolj nesrečen na sveti.
In ta brezuspešna platoniška ljubezen, kako plehko tolažilo je to brez upa: za dežjem solnee rado sije.
(Dalje prih.)
si, kakor sem oznanil, govoriti o šo?stvu v Istri. To zadevo sem razpravljal podrobnejše uže v svojem govoru dne 3. aprila prošlega leta. Zatoraj danes no mislim ponavljati prav iste stvari. Omejim se rja nekatere opazko v dopolnitev omenjenega govora in to na podlagi oficijelnih letnih poročil šolskega leta 1884 85., kajti oni od lanjskega leta menda še niso objavljoni. Iz tega govora se jasno razvidi program italijansko stranke v Istri, kar se tičo šolstva. Delovanje te stranke nameruje namreč samo na to, da se tudi v onih krajih, kjer je samo majhna italijanska minoriteta, osnujo italijanske šole. Kjer pa tega nikakor ne morejo doseči, tam delajo na vse škripce, da se sploh nobena šoba ne oživi; ako se jim pa tudi to no posreči, potem se skrbi, da se otroci kolikor mogoče malo nauče.
Po uradnem popisovanju 1. 1880., koje se je pa na Primorskem vršilo z enakim pritiskom vladajoče stranke, kakor sem bil popred omenil o Koroškej, vendar je razvidno, da je v Istri 1 (»4.000 Slovanov in 114.000 Italijanov, Iz službenega poročila deželnega šolskega sveta pa se vidi, da obstoji v našej pokrajini 61 italijanskih in 87 slovanskih šol — seveda samo na papirju. Ako bi bila ta razmera res taka, no bi bila prav neugodna, kajti umestna bi bila obzirom na narodnost prebivalstva. Ako se pa ta stvar nekoliko natanjo pregleda, vidi so takoj, da jo to v resnici vse drugače, kajti izkazanih 01 italijanskih šol ima 155 razredov in 87 slovanskih samo 77 razredov. Mogoče, da je čudno slišati, kako more biti manj razredov, kakor šol. To je pa treba tako razumeti, da je iz mej 87 slovanskih šol 2G takozvanih šol za silo, katere sicer smatrajo za šolo, pa vender šolo niso, V krajih, kjer so te pomočile šole, plačuje so nam-| reč dotičnomu duhovniku, mislim 50 ali 100 gld. na leto, ter mora dotični skrbeti toliko za sobe, kolikor za vse ostalo. Morete si tedaj misliti, gospoda, kaka šola so moro vzdrževati s 50 goldinarji! To je toliko, kakor da sploh ne bi bilo šole. Otroci se k večemu podučujo toliko, da se nauče za silo čitati in pisati.
Kazun tega pa moramo odtegnoti od teh 87 slovanskih šol še takozvane „mešane šole", katerih je 13. Ako tedaj odštejemo 2(3 pomoćnih in 13 mešanih šol, potem ostane jako majhno število pravih slovanskih šol. Te tako imenovane „mešane šole" pa moremo bolj nazvati italijanskim kakor slovanskim šolnin, ker se podučujo uže v prvem tečaju italijanščina kot obligaten predmet (Čujte! na desnici.) in kolikor višji razred, toliko več so podučujo v italijanščini in tako se slovanski otroci ney podučujejo, ampak — poitalijan-čujejo. (Cujte! na desnici!). Tudi se ne gleda na to, da bi so otroci vsaj poduče-vali v elementih svojega materinega jezika.
Vender pa italijanska stranka s takimi vspehi šo ni zadovoljna, temveč prišla je zadnji čas na prebrisano teoretično misel, da so imajo osnovati v vsakem kraju, kjer jo še tako majhna italijanska minoriteta, italijanske paralclke in sicer tako, da je v paralelkah dotični nasprotni jezik popolnoma izključen. Kjer je italijanska minoriteta, tam se seveda ta teorija izvrstno obistinujo ; tako na primer bo moremo o tem prepričati v Fontani, v Lovranu in v drugih krajih. Kjer pa jo minoriteta slovenska ali hrvatska, tam pa ostane ta krasna ideja — samo teoretična, ter so prav nič ne izvede. Tako jo na primer prosilo v Pazinu pred dvema letoma nad 50 slovanskih očetov, da se njihovej deci doveli enaka paralelka, ker so v minoriteti, ali do danes niso dobili prav nobenega odgovora. V teh krajih se prepušča namreč stališem, kam hočejo vpisati svojo otroke. Seveda se ubogi starini na vsak način nagovarjajo, da vpišejo svojo deco v italijanski oddelek in tako jo naravno, da otroci vsled tega napredovati no morejo, ker ne razumejo jezika, v kojem se uže od početka podučujejo.
To pa jo ravno namen italijansko stranko, da zaostane slovansko prebivalstvo v omiki, ker je potem veliko laglje gospodovati mu. (Ites je tako ! na desnici.)
Na tak način je tedaj mogoče, da se podučujo v 34 slovanskih šolah v italijanščini. Kazun tega pa »e podučujo v 30 šolah v Istri tudi nemščina. No, to je jako napčna osnova, koja je kriva, da niti tam ni napredka, kjer bi se vender moglo napredovati. To priznava tudi samo uradno poročilo, koje sem popred omenil, kajti ono navaja mej zaprekami za doseženje prave svrhe podučovanja tudi to le razmero : „ Podučevanje v drugem jeziku v šolali, koje so slabo vrejone in kojo obiskuje preveč otrok".
Na ta način se počenja uže v prvej vrsti iznenaroditi slovansko prebivalstvo, koje se tedaj ali ponemčuje, ali poitali-jančuje in vsled tega boja nastopi to, kar sem uže pred nekaterimi leti rekel v tej visokej hiši, namreč: germanizatorji ostanejo kratkih rokav.
V dokaz temu sklicujem se na uže nazvano službeno poročilo, v katerem se pravi, da se podučuje italijanščina z deloma dobrim, deloma se srednjim, nemščina pa skozi se slabim uspehom.
(Dalje prihodnjič).
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	d opolu danskoj seji poslanske zbornice dne 27. maja je vlada odgovorila na več interpelacij; trgovinski minister je odgovoril na Vojnovičevo interpelacijo glede predložitve zakonske osnove za povzdigo trgovinske mornarice, da so mora šo čakati na podatke reške enkete. Na Iteicher-jevo interpelacijo, glede provredbe pohiševanja, izjavil je minister, da je o tej zadevi treba dogovora z Ogersko. Potem sta so sprejela proračun in finančni zakon v tretjem čitanji. Na to se je sprejel tudi zakon o krajnih železnicah v drugem in tretjem čitanji, dalje zakon glede starosti učencev za sprejemanje v gimnazijo, enako tudi od gosposke zbornico storjene predrugačbe pri eksekutivnem postopanji. Poslanci Kraus in tovariši interpelirajo ministerskega načelnika zastran naseljevanja iz Rusije, ali ima voljo, o tem po-zvedeti in zbornici naznaniti. Nerešone prošnje so se z odsekovimi predlogi izročile vladi.
V	večernej seji so Schonerer in tovariši predlagali, naj se, kakor se je storilo v Ameriki zoper Kitajce, sklene zakon zoper naseljevanje judov v Avstriji. Ta predlog pa ni bil dosti podpiran, ker je le 10 poslancev zanj vstalo. Nazadnje se je unela daljša razprava pri zakonu o ga-liškej železnici. Poslanec Herbst je očital vladi, da ima načelo, delati dolgove, ker je denar po ceni; dolgovi se smejo le takrat delati, kadar jo potreba. Finančni minister so je odločno zavaroval proti očitanju, da ima vlada načelo, delati dolgove, ker je denar po coni. Ker gre za pokritje primanjkljaja 27 milijonov, ima vlada dolžnost. denar priskrbeti, ako ga more po ceni dobiti; nobeden se ne ponudi, da bi državi 27 milijonov podaril. Poslanec Bi-linski je zagovarjal železniški odsek in zavračal Herbstove napade, potem so je tudi ta zakon sprejel, ko ga je še trgovinski minister priporočil. — Načelnik Smolka jo potem voščil vesele praznike ter izrekel upanje, da bo poslance jeseni okrepčano zopet vidol zbrane.
Gosposka zbornica jo v seji 21. maja sprejela na dnevnem redu stoječe zakonske osnove v drugem in tretjem čitanji. Pri zakonskoj osnovi vredbe Neretve je trgovinski minister naglašal uže doslej doseženo vspehe, ker se zdravje jako boljša. Pri zakonskem načrtu glede poznejega pokritja večjih troškov pri železnicah, izjavil je trgovinski minister, da so bo vlada po moči prizadevala, da vpri-hodnjo presežki ne bodo mogoči. Načelnik Ozedik je naznanil da se kapital pri državnih železnicah s 2 in pol odstotkov obrestuje, kar ni neugodno in da se jo s združenjem več železnic pri upravi en milijon prihranilo.
Včeraj je bila zopet seja.
Zaničevanje Slovencev od neke nemško stranka nema ni konca ni meje. Ce kak pobalin kaj napčnega storf, precej se iz komarja napravi konj, napaka vsem Slovencem na vrat obesi in urbi et orbi raztrobi. To se je pokazalo tudi v državnem zboru. Slovenožerec Carneri je namreč pri razpravljanju proračuna rekel, da se* na Kranjskem v kulturo blato meče in tamošnji deželni načelnik to stvar s tem pokriva, da pravi, da postavljenje spomenika Antonu Auerspergu žali kranjski narodni čut. Vsled tega je „Laibacher Ztg." vprašala Carneri-ja, kdaj in pri katerej priliki je deželni načelnik to ali kaj ena-cega rekel ter zahtevala od tega poslanca, naj svojo trditev dokaže, ali če tega ne more, prekliče. A Carneri je na to molčal, kar je dokaz, da se je Carneri zlagal. Sram teduj tega poslanca dosti ni. Je li to mož, poštenjak?
DOPISI.
Iz sežanskega okraja, 20. maja. — Glede izjave o našem društvenem učit. zborovanji v cenjenej Edinosti št. 38 i dopisom „S Krasa" je g. dopisnik pre-
oavetlil ono zborovanje, napitnice, predloge i njih izvedbe, a konečno dregnol po učiteljskem osebju četverorazrednice v K. in učiteljskih zastopnikih v okraj. šol. svetu.
Gospod dopisnik je hvalisal, kar ni bilo za javnost in grajal, kar bi bilo pri-stojnejše molčati, zato si štejem v dolžnost, ker sem bil prisoten onemu zborovanju, navesti „okrajšano" resnico, evo tedaj:
Naglično so se vršili točke dnevnega reda radi namerovanega izleta v vilenico divaško, a kaj bi se tudi ne, saj kar izusti trojica naših mladih mogotcev, temu drugi pritrdo i Bog obvaruj, da bi se predrznol česa predlagati kateri izkušeni učitelj, ki ni prišel iz nove šole, takoj se mu zapre sapa ali pa prezre izjava. —
Opuste naj se osebnosti, a vodi naj nas stvarnost i ne mislite, da jo dostojno starejše kolege, ki uživajo zaupanje višjih šol. oblaatnij, prezirati i javno sramotiti.
Tako pridem do prehvaljene napitnice
0	dovršenoj učiteljskej slogi. Kedor pozna razmere našega učiteljskega društva, miluje, — in mora globoko vzdalinoti:
Lepa beseda, ne ideš iz srca i ne segneš v srce! Kmali po tej napitnici odšlo je precej več društvenikov i društvenic.
Druge napitnice, katere omenja g, dopisnik, kakor tudi predlogi, njih vspre-jetje in obljuba izvedbe, vršile so se v noči ter so brez pomena, ker nemajo društvenega značaja. Kar posamni sklepajo, ni svojina društva, kajti predlaganje, vzpre-jetje predlogov i obljuba zvršitve ne spada za — mizo. Prijazno opominam, naj se v bodoče ne prišteva društvu, kar zvrše po-samniki v svojej naudušenosti.
Nedostojno je očitanje učiteljskemu osebju v K., ker se ni udeležilo onega zborovanja. Mislil sem, da izrnej onega učiteljstva se kateri oglasi in pove našemu Svitoslavu, da je zabredel v jarek, — da mu ni mar sloge; a prepričan sem, da zadeto osebje molče odgovori naskoku g, dopisnika, kajti ono ni krivo, da se ni udeležilo onega zborovanja, nego odbor, ki je to priredil na skrajnej meji šol. okraja.
G. dopisnik je dal obrco našima zastopnikoma, da opomore svojej požel jivosti, ter nju straši, da jo njima odklenkalo glede zastopstva. —
Naša učiteljska zastopnika sta, akopram iz stare šolo, veatna i marljiva učitelja, ter uživata več zaupanja, nego misli g. dopisnik, akopram ne moreta ustreči „mladim" zahtevam. Naj le vzemo pri letošnjih volitvah mlado učiteljske moči zastopstvo v c. k. okr. šol. svetu, kakor držo vajeti društvenega odbora, da se tudi tu uresniči prorokovanje sodnega dne. —
Društvenik.
Z Št. viške flore, dne 28. maja. Primoran sem v roko vzeti pero, da omenim neke stvari, ki prizadeva škodo, posebno ubožnišim našim občinarjem ter dela moj njimi nevoljo in razpor: ta stvarjo paša konj. Vzlasti prosim župana, naj se v starešinstvu potegne za to, da se napaka in krivica odpravi. Vsaka živina mora imeti pastirja, in konj no bi ga imel! Ovca, ki jo vredna dva, tri goldinarje, no smo biti na paši brez varuha, konj pa, ki jo vreden dve, tristo goldinarjev, smel bi biti brez njega! Koliko škode delajo konji brez varstva po polji skoz vse leto! Vsako jutro, če človek pogleda po polji, užo najde kako kljuso, ki se pase po pšenici, ali v drugem prepovedanem kraji in škodo dela. Da bi uže vsaj ponoči imeli konje zaprte, pa še tega ne. Take postave pač na vsem svetu ni, da bi dolžni bili konji pasti tisti, ki jih nemajo, ampak pasejo in varujejo naj jihjtisti, ki jih imajo, nikakor pa naj so prvini no posmehu jejo, govoreči jim: Ce hočete, da no bodo hodili konji na vaše polje, pa ga zagradite. Na katero postavo so sklicujejo? take postave ni, pač pa se smo zarubiti konj, če dela škodo na tujem posestvu in so pri tem zasači, tako govori poljska postava, katero občinsko starešinstvo ne more i ne smo prodrugačiti, pač pa je dolžno skrbeti, da so spolnuje. Če so zbrani v starešinstvo tisti, ki imajo konje, zbrani so za to, da se brigajo za koristi vseh občinarjov, ne pa za to, da bi se njihovi konji smeli brez varstva po tujih poljih pasti in škodo delati. To pov-zročuje razen škode le žalost, jezo, prepir in k letvi n o. — Toraj, g. župan, ki sto skrben gospodar za občino, poskrbite, da se ta velika napaka odpravi, da tistih pot občinarjov, ki imajo konje, pase na svojem ne pa na tujem posestvu. — Dobro bi bilo tudi, da so proda občinska zemlja, kar je jo okoli polj in zidov, ker ni dvombe, da se lahko in dobro proda, ako bo občinski pašniki ne razdele, kar bi tudi potrebno bilo, ker bi koristilo posamičnim občinarjem in marsikatero sitnosti
1	neprilike za VBelej odpravilo.
Občinar.
Domače vesti.
Imenovanje, r. k. finančno vodstvo je imenovalo koncipista dr. Henrika Medicus pristavom pri c. k. tinančnej prokuraturi v Trstu.
Poslanca Nabergoja napadajo lahonski listi zarad zadnjega govora v drž. zboru. Osmešiti ga hoće posebno „L'lndipen-dente" zarad tega, ker je rekel, da bi bilo treba varovati domače pridelke vrtov in polja po pravej carinskoj politiki. — Zavrača ga L' Indipendente s tem, da pravi, da okolica niti za Trst zadosti ne pridela. — A Nabergoj je govoril v obče za Primorsko in ne le za okolico; tudi je dobro znal, da bo Trst še 2 leti prosta luka, kar pa najbrže „L* Indipendente" ne jemlje v poštev. ker misli morda na Rim. — O ribštvu pa Nabergoj ni govoril, vsak avstrijski patrijot pa mora priznati, da se avstrijskim ribčem, Italijanom in Slovencem godi velika krivica, ko jim Chiozzotti najlepše ribe pred nosom polove in uničujejo ribjo zalego v avstrijskih morskih zavetiščih. — „L" Indipondento" so poteza za Chiozzote lo iz lahonskega načela, vse drugo jo njemu inalo mar.
Duhovske spremembe v goriške) nad-ikofiji. Č. g. Ivan Murovec, bivši vikar v Logjeh, šel jo kot tak v Sedlo; na njegovo mesto prišel je č. g. Ivan Kumar, bivši kaplan pri Sv. Luciji na Mostu. — Umrl jo Jožef Schauli, kaplan v St. Petru pri Gorici, rojen febr. 1803, v duhovna posvečen 21. sept, 1834. — Za goriško nadškofijo bodo letos posvečeni naslednji gg. bogoslovci četrtoletniki: Stacul Karol iz Medeje, Stubelj Leopold iz Braniče in Žigon Franc iz Ajdovščine. Č. g. Andrej Žniderčič mlajši, kaplan v Prvačini, imenovan je vikar na Gradišči namesto č. g. Simona Gregorčiča, v ki jo radi zdravja službo popustil. — Č. g. Angel Ccntazzo imenovan jo učitelj na c. k, deški vadnici v Gorici z nalogo, da bo poučeval kršanski nauk.
V Planini jo umrl prošli četrtek Ivan Cenčur, znani tenorist pevskega zbora dol. podp. društva v Trstu. V zboru je bil neprecenljiv zarad visokega in nenavadno močnega glasu. — R. I. P.
Slovensko gledišče v Trstu. Včeraj jo bil g. Borštnik v Trstu in sije ogledal gledišča. Dramatično društvo ljubljansko pride torej prve dni novembra v Trst in bodo dalo dve predstavi; namreč dvo novejši originalni opereti, pa 2 šaloigri. — V opereti bodo pela imenitna primadona gospa Gerbčeva. Gotovi smo, da Tržaški Slovenci to vest pozdravijo z veseljem, ter da bodo prvi poskus dramatičnega društva v Trstu tak, da se bodo potom vsako leto ponavljalo v Trstu predstave slovenskega dramatičnega društva.
Mestni zbor je imel sinoči sojo, pri katerej jo župan predstavil novega vladnega zastopnika baro n a O o n r a d a. Potem je predlagal mestni svetovalec profesor Vierthaler, da bi z ozirom na ne-sreČo^v opernem gledišču v Parizu, v Trstu morali podjetniki v glediščah preskrbeti pri vsakem uhodu v gledišče vsaj po jednoga stražnika. — Ta predlog se jo izročil mestnej delegaciji v motrenje in poročilo. Potem je župan naznanil smrt mestnega svetovalca Eugenija Richetti, katerega spominu je zbor skazal čast s tem, da so vsi svetovalci vstali raz sedežev. Asesor Pimpach je na to prečital dopis ministerstva za uk in bogočastje, s katerim naznanja, da jo Nj. Vol. cesar potrdil obrtnijsko šolo v Trstu in ravnateljem iste šole imenoval profesorja Hesky-ja; — nadalje terja oni dopis nekatore spremembe glede zidališča za omenjeno šolo in naznanja tečaje, kateri so bodo užo letos odprli.
Svetovalec Boccardi predlaga, da se mestnej delegaciji naroči izdelanje natanč-nogu načrta, po katerem naj so mesto polagoma regulira. Ta predlog je bil tudi sprejet.
Za zidanje nove šolo v Barkovljah dovoli mestni zbor 37.500 iz grofa Maron-zija zapuščine in 500 gl. iz mestnega zaklada za potrebno cesto do nove šole. — Tržaškej risarskoj šoli se dovoli subvencije 750 gld.
Sprejme se predlog delegacijo, da se kupi v Verdelji 40 kvadr. sežnov zemlje za 1000 gld. v namen, da se regulira ulica Kandler. Potem je predložila delegacija konočni račun mestne upravo za leto 1885, iz katerega je razvidno, da je imelo mesto v 1. 1885 dohodkov 3,341.05)3 gl.; troškov pa 3,352.852 gl.; primanjka-valo je torej 11.759 gld. Steni je bila končana javna seja in jo zbor potem v tajnoj seji še razpravljal nekatere osebne zadeve.
Vseučilišču V Trstu so doslej pritrdile celc tri občine: poreška, tridentinska in mezolombardska, Tržaški deželni odbor je te pritrditvi s zahvalo v znanje vzel.
Tržaško i nekatera istrijanska mesta so se krepko potegnola za laško univer-ziteto v Trstu, o tej zadevi so tudi slovenski poslanci svojo dolžnost storili (iskrena jim zahvala!) vendar mislim, da ne bi bilo odveč, ampak umestno, ako bi tudi slovenske občine kaj marljivo pošiljale svoje proteste glede italjanske univerzitete na dotično mesto.
Pasivnost v tej zadevi bi mogla natn škoditi, ker nekterim omnia licet .... a nam bi se znalo očitati: qui tacet, consentiro videtur. Tedaj rodoljubi zopet na noge!
Poslopje za pošto in brzojav v Trstu.
Poslanec Burgstaller je v državnem zboru prosil trgovinskega ministra, naj ukaže, da se v Trstu k malu začne zidati poslopje za pošto in brzojav in sicer na mestu sedanjega poslopja pomorska osrednjega oblastva. Novo poslopje za pošto in brzojav je res jako potrebno, ali mesto, kder ga je priporočil, silno je neugodno, ker je preotdaljeno od trgovinskega središča in bi ( vsled tega ne ustrezalo svojemu namenu.1 Če se sezida na omenjenem mestu, neobhodno bi bilo potrebno napraviti podruž- j niči na mestih, kder sta zdaj dotična urada i ti podružnici bi imeli večji lokalni promet od glavnih uradov. Koliko troškov, zaprek i nerodnosti bi to, posebno pri brzojavu prizadevalo, to si lahko vsak misli, komur jo nekoliko znano poslovanje, vzlasti pri brzojavnem uradu. Da bo novo poslopje res ugajalo potrebam, mora se zidati v tistem mestnem delu, kdor sta zdaj dotična urada, sicer pridemo z dežja pod kap.
Vozni red hrpeljske železnice. Odpre se ta železnica, kakor je uže znano, 1. julija t. 1. Vozni red se je tako le določil: Iz Trsta otide brzovlak ob G. uri 42. min. zjutraj in dospo v Ilrpeljo ob 8. uri 48 m., kdor so zveze z dunajskim in puljskim' vlakom; mešani vlak otide iz Trsta ob 8. \ uri 5 min. zvečer in dospo v Krpelje ob 1 9. uri 5. min. zvečer. Vrne se brzovlak iz llrpelj ob 8.00 min. zjutraj in dospe v1 Trst ob 9 uri 5 m. dopoludne; mešani vlak pa otide iz llrpelj ob 8. uri zvečer' in dospe v Trst ob 9. uri zvečer.
Tržaške novosti:
Tradici j o n el na vel rib a, ali morski volk jo zopet pred Trstom. — Naš magistrat namreč naznanja, da so videli tako velikansko ribo poleg mola Sv. Terezije ter svari kopovalco, da so te zverine varujejo.
Čudno, da se vsako leto v tem času prikaže ona riba pred Trst, potem pa zgine. — Kaj ko bi tudi za Iredentarje ( iznašli kako tako ribo? Karaktaristično za Trst pa je na vsak način, da so magistrat mora posluževati takih, užo bolj otrokom namenjenih sredstev, da ljudstvo svari pred kopanjem v prostem morju.
Bi n ko št n i prazniki so bili zadosti lepi; zato pa je tržaško ljudstvo oba praznika kar sililo iz Trsta; užo v soboto jo odšlo par sto ljudi izlotavcov na Furlansko in v Gorico, v nedeljo pa zopet kakih 400, v ponedolok pa se je v Postojno odpeljalo do blizo 700 Tržačanov s zabavnim in drugimi vlaki. — Tudi v Benetke in v Istro jo odšlo s parobrodi nad 1000 ljudi. — Mesto jo bilo, posebno v pondelek prav prazno, ker tudi večina doma ostalih se je pozgubila po bližnjoj okolici in po Krasu.
C v o t i č n a r a z s t a v a je bila o praznikih jako dobro obiskana. Posebno mladina se zanjo jako zanima, ker cvetice in ljubezen sto so vedno strinjali.
V r o m e jo kar nakrat postalo lepo, poletno. — Se do binkoštne soboto smo imeli mrzel in neprejenljiv dež. Soboto v noči se je napravilo boljšo vreme; dones pa imamo uže pravo vročino.
Policijsko. Nek gospod, koji jo prispel na praznike v Trst se je zmotil na kolodvoru, ter odnesel saboj kovček gospe S., namesto svojega lastnega. — Agent P. je sprejel mali iznos denarja na račun čevljarja M., ker so bili ravno prazniki, jo porabil denar za-se in se nekoliko zabavljal. Pod ključem je, da se pokori. — Sluga Franjo Schenk ae je s 7 svojih prijateljev v ulici dello Mura stepel. Rabili so so — kakor jo to uže navada — noži, ter sta bila dva ranjena. Policija jo ponočnjake razpodila.
Sv. Mohorja družba ima letos nad 34.000 članov, družbino knjigo tiskajo se v 35.000 izvodih.
Koroška Podružnica sv. Cirila in Metoda je sijajno zborovala v Kačah pri Beljaku. Nad sto društvenikov in mnogo kmet-skega ljudstva se jo vdeležilo veselice. Gostje iz Ljubljane, Celovca, Velikovca in od drugod so bili srčno vsprejeti. Go-
vori predsednika, kmetskega posestnika Buteja, dr. Vošnjaka, župnika Knafliča, I. Hribarja, kateheta Hutrerja iz Celovca, posestnika Vuhrerja in družili, kakor tudi petje domačih kmetskih pevcev in izbornoga čvoterospeva Ljubljanskega so vzbudili veliko navdušenje. Ta zbor je bil velike važnosti, ker kaže, da so se začeli naši Koroški bratje vzbujati, kar inora vsakega Slovenca v srce veseliti.
Prašanje. Po pravilih se mora občno zborovanje učiteljskega društva, kakor navadno za druga, i za ono koperskega okraja, vršiti meseca majnika.
Sedanjemu odboru se pa moramo zahvaliti, da se to letos ni zvršilo. Za tako zborovanje ni ne duha ne sluha. Praša se, kaj misli odbor ukreniti?
Društvcnik.
Iz Razdrtega nam pišejo, da je bilo na binkoštni pondelek mnogo ljudi na Nanosu, kder je bila v cerkvi Sv. Jeronima slovesna sv. maša, pri katerej so vipavski pevci kaj krasno peli. — Kar pa ni bilo še nikoli, letos se je na Nanosu dobila tudi izvrstna postrežba.
Nova brzojavna postaja. V Št. Petru na Kranjskem, odprl se je danes brzojaven urad spojen s pošto.
Slavn08t v spomin Josipa Jurčiča napravi akad. društvo „Slovenija" na Dunaji dno 2. junija 1. 1887. — Začetek ob 8 uri zvečer. Lokal: Hotel Zillinger, IV., i \Viedner Hauptstrasse 25.
Razpisane službe. V gradiščanskom šolskem okraju so razpisane te le službe: Sest učiteljskih mest tretjega razreda, izmej , teh 5 z italijanskim in ena z slovenskim učnim jezikom; deset učiteljičnih mest, izmej teh 8 z italijanskim in 2 z slovenskim učnim jezikom; prošnjo se imajo vložiti do 5. t. m. pri c. k. okrajnem šol-j skem svotu v Gradiški. — Naravoznansko — zgodovinska učiteljska služba na c. k. državnoj realki v Gorici; prošnje je vložiti do konca t. m. pri deželnem šolskem svetu za Goriško in Gradišćansko. — Tri službe višjih carinskih kontrolorjev in ona služba carinskega oficijala, oziroma več služb carinskih višjih oficijalov. Prošnje se imajo vložiti pri c. k. finančnem vodstvu v Trstu. — Služba sodnega pristava pri c. k. deželnem sodišči v Trstu. Prošnjo j je vložiti do 15. t. m. pri načelništvu c. k. deželnega sodišča v Trstu.
Občni zbor avstr. og. Lloyda jo bil dne 2f>. maja pod predsedništvoin g. barona Marka Morpurgo. Bilo je zastopanih-0095 delnic z 1339 glasovi.
Letni račun je izkazal, da promet lota 1880. ni bil tako sjajen kakor popred, I ker je dohodkov v razmeri manj celih 2,500.000 gld. Vendar pa so jo zaključil ! račun z dobičkom 658,321 gl. 11 novč.
Ko so so razpravljali vzroki, koji so provzročili pomankljaj v brodarstvu in prometu sploh, razvidelo se je vonder iz dotičnih računov, da jo storilo društvo vso mogoče, da je moglo obdržati vso progo, koje je imelo do sedaj v svojem podjetji.
Veiuler pa bi družtvo kljub vsega napenjanja ne bi moglo imeti vspeha, ako ne bi so bilo mnogo žrtovalo, ker ravno mala druga podvzetja napravljajo mnogo škodo. To pa tudi dokazuje, da ravno tako družtvo kakor jo Lloyd, more zadovoljiti na vsak način zahtevan ju občinstva.
Razširenjo progo Indijsko — kitajske —, koje se jo povišalo na dvostroko prejšnjih voženj so ni izplačalo, kajti 24 voženj jo imelo preteklega leta manj dohodka, kakor 12 voženj leta 1885. Radi tega so jo ta vožnja zopet ustavila in se pridržala mesečna proga mej Trstom in llongkongom, se spojo z Kalkuto po črti proti Colombi in pripojilo se je tudi 12 voženj v Bombay in 3 druge v okraje, kjer se prideljtije pamuk.
Tudi so je bila oživila izvanredna proga Brindisi-Krf-Korint za poskušnjo, kakor je to zahtevala vlada, ali ta se je kmalo vstavila, ker je bila pasivna.
Kar se tičo brodovja, je stanje jako ugodno, ker administracija ni imela velikih izgub, daairavno so bili poškodovani trije parniki in to „Medea", „Vorviirts" in „Molpomeno".
Iz brodovja jo bil izbrisan parnik „S. Marco", pomnožilo pa so jo isto z parniki prvo vrsti „Thalia" in „Euterpe", koja sta bila napravljena na Angleškem za brzo-vožnjo v Aleksandrijo in napravil se je tudi parnik „Imperator", koji so je spustil v morje v Trstu meseca septembra. V popravi jo parnik „Imperatrix" v družtvcneni arsenalu.
Kor jo bil rezultat poslovanja v prošlom lotu jako slab, zaključil je administrativni sovet v sporazumljenju z vlado slodeči dodatek k pravilom :
„Pri določenju vrednosti družtvonega imetka se pri proračunu leta 1880. ni nič
odbilo z zadržkom, da se bodo odbile do tične svote po razmerah v bodočih letih, ter izgube vsled tega svojo moč §§ 23. in 30. društvenih pravil za ta posebni slučaj".
Ta dodatek je bil sprejet enoglasno, ravno tako tudi sledeča bilanca :
„Splošen dobiček gld. 658.231 11 od kojega so mora odbiti na inventar gold. 153.300-49, dotacija osiguralne zaloge 1%
na gld. 16,191.400 —, to je gld. 161.914'—
od kojih zopet treba dodati zavarovalnem fondu gld. 09.409-47 ; gotovina v rezervi iznaša gld. 92.504*53 ; mirovinskom fondu se je oddalo gld. 12.600; stroški administracije gld. 35.000; stroški revizorjev gl. 1500. Skupa torej gld. 304.314-49"'.
Cisti dobiček torej znaša gl. 294.000-62-Ako se vzame od reservnega zaklada še gld. 209.993-38, tako je na razpolago svota gld. 504.000, kolikor se potrebuje za iz-plačivanjo dividende po 4%, aH gl. 21-— na vsako delnico.
Rezervni zalog po odbitej svoti od-vzetoj za pokritje dividende je znašal 31. decembra 1880. gld. 1,417.170*12; zavarovalni zalog pa do iste dobe gl. 2,600.000,
Predsednik je na to naznanil izid prioritetnega znjma in omenil tudi dogovorov z vlado glede pošte. — Konečno so bili zopet voljeni za upravnega svetovalca : g. Vucetich pl. Bielitz, revizorjem gg. Rafael Padova, baron Peter Sarttrio mlajši in Josip Mandolfo ; namestnikom revizorjev pa Jakob Fano in Filip Artelli.
Katoliško bralno društvo v St. Flo-rijanu V Brdih bode blagoslovilo svojo narodno zastavo v nedeljo 12. junija zjutraj pri sv, masi. Popoldne priredi veselico na prostem. Isti dan popoldne napravi „Slovensko bralno in podporno društvo iz Gorice" izlet v St. Flori j a n in upati je, da se te slavnosti tudi druga društva vdeleže in da počaste naše brate, ki delujejo za narodni obstoj v Brdih.
Nesreče. 24. maja zvečer jo vstal ogenj v gledališči komične opere v Parizu, ko je bila predstava. Gledališče jo popolnoma pogorelo in ž njim vred zgorelo ali so zadušilo mnogo ljudi. V začetku so govorili o šest mrtvih in osemnajst poškodovanih, ali do danes so dobili uže nad sto mrtvih, pa bode jih še več. — 28. maja je v udstonskem premogišči pri Glasgovu jamska sapa zasula 220 kopačev.
Bogate zlate žile so našli za Bajka-lom, 600 vrst od Irkutska. Ruska vlada je poslalo tja strokovnjake, da preiščejo novo Kalifornijo,
Književnost.
Knjigarna Giontini v Ljubljani je za-ložila knjižico „Oče naš" s primernimi, S prav krasnimi slikami, in pod vsako de-! seterih podobic je šterivrstna pesmica. To I je res krasno darilo za našo otroke. Ista knjigarna jo izdala, te dni tudi dva zvezka knjige „Prst božji", v katerem jo popisano vse polno dogodkov, ki jasno kažejo, da prst božji mnogokrat človeka opominja na poboljšanje.
Slovenska slovnica za Nemce. Andrej pl. Ivomel Sočebranski, c. k. major v pokoji, naš rojak, izdal je v drugem popravljenem in pomnoženem natisku svojo slovensko | slovnico za Nemce. (Kurzgefasste praklisehe I Grammatik der slovenischen Sprarlir fiir Deutsche.) Na 252 straneh veliko osmerko obsega razen slovnice, kateri so dodani pri vsakem pravilu izgledi in vaje, tudi daljšo vaje, katerim so predmeti vočinom iz vojaškega življenja, ter slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Slovnica je pregledna, pravilna, praktična in primerna za Nemce, ki se hočejo učiti slovenskoga jezika, posebno za vojake. Stane mehko vezana 1 gl. 30 kr.
Razpis dražbe.
Po sklepu cestnega odbora Tomin-skega, oddajo se po javni dražbi sledeča dela na skladovni cesti kraj Idrijce:
I.	Delo popravljanje ceste pri Modreji, cenjeno 1035 gld. 98 kr.
II.	Delo popravljanje ceste pri Sv. Luciji, cenjeno 1985 gld. 72 kr.
III.	Delo razširjenje ceste med 17 in 18 klm. pri Tribuši, cenjeno 1851 gld. 82 kr.
Dražba se bo vršila v pisarnici cestnega odbora v Tominu dno (5. junija t. I. ob 1 ] uri predpoludno.
Podvzotnik dela moral bo položiti kavcijo 5 od sto.
Natančneji pogoji dražbe, kakor tudi dotični načrti in nadrobni preudarek stroškov, razpoloženi so v tukajšni uradniji. Cestni odbor v Tominu 21. maja 1887.
Načelnik: Devotnk.
St. 850.
Oglas dražbe.
Od c. kr. okrajne aodnije v Komnu razpisuje se javna dražba posestva, vknji-ženega pod kat. stv. 2, 6, 9. 10, 15 in 18 katastralne obćine Kobiljaglava, lastništvo Alojzija A hrama očeta in Antona Abrama sina iz Tupelč, na dan
4.	junija 1887 za prvi.
5.	julija 1887 za drugi in
5. avgusta 1887 za tretji rok z opazko, da se to posestvo, ako se ne proda v prvim ali drugim roku vsaj za proeenjeno urednost, proda na tretjem roku tudi izpod iste.
Kdor želi kupiti, naj pride tedaj na omenjeni dan na lice mesta ter more uže sedaj ugledati zapisnik in pogoje dražbe v katastralnej uradniji imenovane okrajne
sodnije.	3_2
V Komnu, dne 2. marca 1887.
C. kr. okrajni sodnik Vtfallenhof s. r.
Najboljša in najcenejša barva za les je
karbolni lak
za vrtne ograje, zagraje, poljska orodja 12—4	itd. itd.
Paul Hiller & Co. in Wien
IV., Favoritenstrasse 20.

Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-3^
FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv
Stabilinjenlo auslr, di Credilo
per Commercio od Industria.
ATeraamenti in contnntl.
Banconote:
2'/,° „ annuo interesse verso preavv;«odi 4giornl 2*U •	» • »	8 .
K • •	• » » 30 i
Napoleoni: 2'/,% annuointeresa« verso preavvisodi 4giornl • • » » »	3 mesi
3»» • ■ •	6»
Banco Giro: Banconote 27« »opra qnaluii(]ue somma Napoleoni senza iiiteressi
Assegni
»opra Vietma, Prapa, Pest. Bruna, Troppavla Leopoli. Fin m h nonebd su Apram, Arad, Bol-zatio, Graz. Hermannstadt, Itmsbruek, Kla genfurt, Lubiana. Salisburpo — franco spese Acquisti e Vendite
di valori, divise e incasso coupons 1 provvig
Antecipazioni
Noprit Warrsnts in contanti, interesse da con-venirsi.
Medinu te apertura di credito h Londra o Parigl	provvip,
per 3 mesi. • Valori 5'f,°/a intere*se annuo sino 1'im-porio di 1CKH* per importi supe-riori da convr nirsi.
DepoNili In CuMludia.
Si accettano in custodia cartedi valore, monet" o oro e d'urpento baukonote en ere etre. a cotidizioni da convenirsi TrlMte. Maržo 188«	22-48
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Kreikenbaum
7	Brauns«!hweig.	15—52
Piunione Adriatica di Sicurta
\ Trsi u
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva druitva dna 31. decembra 1883
Glavnica društva	gld. 3,300.000 -
Reservni fond oo dobitkov • 536.622'00 Posebna reserva dobičkov o i
zavarovanja na Življenje	150.000*—
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500'— Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780-36 Reserva za škode	• 207 601 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih..... 16,954.118 57
Skupni znesek vj h Skod plačanih odi. 1638 do 1883 gld. 114.940 847 01 Urad ravnateljstva 11—24 Via Valdirivo, St. 2 (v lastni hifti)
Krojačnica A. Bonna
trfc Sv. Katarine št. 1. 36-12
izdeljuje fine, cene «.bleke po najzadnjem kroju. (Preseli »e 24. avgusta t 1. na Corao Št. 4, II) nadstropje, nad uredništvom lista «11 Piccolo«.
Na obroke! <67-7"
daj« pohištvo tapecarlje, razno strlžno-blago za obloke. ure vsaka vrste
M. Goreni
via della L«na St*. 1 P. II.
L1NIKA
Assicurazioni generali,
x TrMiu
(duŠtvo, ustanovljeno Ma 1831) To društvo je ražtepnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti polaru — zavarovanje stekla — zav»rovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica In reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v nasled-
"j'h letih	f 21.006 641-33
Glavnica za zavarovanje žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračilu:
a)	v letu 1884	f. 8,637 596 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1884.	f 178,423 338*51
Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanja in Bploh vsa iiatanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva: Via della Stazione v laetifj palači.	04.
Za desinfekcijo
karbolno kislino in karbolni prašek se do-
12—4	biva po ceni pri
Paul Hiller &Co.,Wien, IV.,Favoritenstr.20.
Neizgorljive lepenke za streho
dobivajo se 4 izvrstne baze in po jako nizkej ceni. Tudi sprejema popravo streh in novo pokrivanje	4-12
Paul Hiller &Co.,Wien, IV.,Favoritenstr.20.
V »led o Unirii ojr-IjenukisUkn, natroiM in li tliiona Je r»«d-' mišku kMht vnda k t N|iecilikiim pri pr 'ti u, kmnuji v f»lSi, m hurjl n ledvica n, tliitl lili. hritmliorlc tnali ril, cM nici, I-lođrt-Cnili bulaznili >n pri katArub r obe«. Kopetjt. 8tanov»'iin, reatuTr*c<jit ravulauracija cono,
Klala voda, kepellič« BADENCE
s voio jnko obilo >n*iro-liihion-kmllnoi. (iaro-'i pokntl bo doka-il(, da je ngiJeiio-fclsll »Lilhlon« pri rotlu-ikih bolečinah najbolje« in ti«jffnT«je dravllo.
VVV
V* JV A dn
VA^VA
X' V« X
Zalogi,- F. PlauH t IJubljaiii, P. Holl nifer ria Roppa I r» ii, A. Muz/iill r Unrlji t Celju in Marinoru.
Teodor Slabanja
ttrebrar v Ciorlcl, ulica Morelli M. 17
se priporoča vel-častni duhovftfiint za it-delovanja cerkvenpg-t o-oija r.»mr^6:
Monstrance hustodije, ke-lihe ciboriji, svelilnice, svetnike za altarje, tahei -nakeljnc in pred Btuci« jone, križe za altarje in hand-ra, rtlihvarije, mon-Urancice ali krti« r.a hv*. Ilnj», kanonike table, kadilnice s kadilnim čolni-Čem. steklene fahce ta darilno vino, stopec, roč-nlk iz kovine, krstne sklede in žlice, kotliče z» idatfo^lovljf-no vorto. kro-pilnike, posode \a sv. olje
in popotnico, držala za 8v*Če, sklepe pri uluvij.i'h itd. i tel. po najniiii ceni.
Tudi ee pri njem ataro cerkveno orodje v ognju pozlati, posrehri, izčisti in popmvi. Sa blasovoljno vpraSanje hode radovoljno o.iuovarMl In vsako blago dobro shranjeno in poStnine prosto pošiljal.
Staro nermabljivo orodje, mesine tn '<nf r jemlje v račun.	15 — 24
Rabi ji v za zdravljenje
v
vaakej
letliej dlibi.
PRISTNI
WILCHELII*OV
pro iartritijski protireumdtl^en
KRIČISTILNI ČAJ
Ha'iljiv za zdravljenje
v
vnakoj
lotmj dćbi.
Spoznan za jedino, gotovo uspešno kri čistil no
sredstvo.
0	Z doivolenjom	fc 4 Potrjeno za odloSiiegA ^ 4 Pivdponarejenjoiii /aj' tovljen ^
- oeg kralj d»orn-pisarna pole* r 2	i*vrstuo dolujoe	r 2 r. patentom pre-ir.cpHiija t
■ odluka 1J.-6 7. dfcoiiitjra !8S5. A fl p r u v v g p« fl e u ■ fl Ueft, IV. maja leta 1H7U. ■
Ta čaj čisti ves o-nanizem; prodi a več kot vsako drugo sredstvo v vse dele našega telesa in odpravi ako ve ga uživa vsako netistoto, ki sc je v telesu napravila; učinek je trpežen in cotov.
Popolno ozdravljanje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno unjijočih ran, kakor ludi od vseh sp dovnih in kožnih srabnili bolezni, brbnncev po životu in oi»razn, hšajev, sililističnih ules.
Pos?bno ugodni uspeh pokaral j** ta čaj pri vredu jetr ni vranici, pri iiem Tojdiii, zlatenici, čutniških, mišičnih in l»olih Členov, tiščanju v Želodcu, zaprtju vetrov, zagnjeteiiju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjouih, ženskih tokih, možkej slabosti itd.
Boli, kaknr škrn ula, tlezni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče lu čistilno sredstvo.
Pristno ga n:>prav|ja le Frnn lvilcliolm, lekarničar v Neunklrchen.
Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po 2<iravniAkeni predpisu, liti-vodom rahljenja v raznih jezikih: 1 gld. izven teya ja treba priložiti 10 kr. za znumko in zavoj.
Mvarllo. Naj vsakdo paz\ da ne vkupi ponnrtjeni čaj, lirja nuj se le Wil-chelmov protiprotntijski in protireumutičhl kričistilni čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji s** prodajajo pod imenom proliatritijaki in protireum t Čui čiiji, svarim vedno, knpčevaloe pred takovimi.
Nahaja se jiristni VHIcheimov protiatritijski protireuimitični č j ludi v Trstu: Jakob Seruvalln, lek.. Ed. I. it nburg, Idk.; v Kormlnu; H. Condolini lek., v Gorici: G. Oristofoletti lek., O. B. Pontoni lek.; v Pulju. G Wa8sermiinn lek.	8—12
Josip Jellinek •• Brno
(Brunn) Krona št. 19 priporoča:
Sukna ostanke
^ " ■ ■ Oza vsakovrstne obleke
za gospode proti gotovem novcu ali proti povzetju za tovarriško ceno!
Uzorci v pokrajine pošiljajo so na zahte-vanje zastonj in franko. 12-1
Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar
Albert SS? Samassal
fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani.
Urbani zvonovi z upravo. Vse vrste gasllnice, izvrstne sestavo za občine, za gasilna društva r mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-6 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in
orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, zn drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i ko-ivanega železa s priteklino, mehovi |iz konopnine in gumija itd. po [najnižjih cenah. Občine in gasilna' 'ružtva plačujejo lahko na obroke '
20 svetinj.
i Glavni zgo-i idit, evHiit.!
j 500.000 ! ! marakah.l
Oglas
sreće
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
povsod peznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergcstco.) Lastnik društvo „Edinost".	Iadatolj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.	Tiskarna V. Dolenca v Trstu.
Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.60. Gld. 2.30. - Gld. 1.15.
JULIJU G RIM M,
dežnikar, Barriera Vecchia St. 18 |
jo zelo bogata zaloga solnčiiikov za po- i spe, za jako nizke cene. — Solnčniki j za gospodo od ttO novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots44 za gonpe, svilnuti in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov i/, svilo, Kutin«, volno in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizko cene. H2—104
I
zu spolne in želod-čr^Vrt boU sti, nastope oknZunja i oslubenja možk^ slubosti, polucij-«, žgečo vodo, močenje postelje, puščanj« krvi, zabitje V de, in za vse bolezni mehurja, droba in živirev. Tudi pismeno po najnovejSern ziiHnstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi.	12—26—104
C. Stroptžel, specijalni zdravnik Lindan in Bodentee.
I Svetinja za napredek. — Pohvalno pismo!"
Svetinja za zasluge. — Pohvalno pismo.
Za
j figodltke
amči i država.
Poziv na sudjelovan e kod Lvttrijsltog srećkanja koje garantira Hamburg (z kojeg 69 se ateleo
7 milijuna 222.000 marakah
dobiti.
Sgoditci ove unosne novčano ut"i|e, koja sastoji noluR nacrta od sitnih 97 000 sre. čakati, jesu slielerfi ; N.tjvečl sgodituk jest 12- 15 event. »OOOOO mar.
marak.	marak.
Premija »00,000 "6 spoditak k fi ooo
1	spodit., k OO.OOO 11 m! spodita k a 9 OOO
2	spodita k d IOO.OOO 256 spodi tak il *,000 1 spod itak il MO.OOO f»12 spoditak ji I.OOO
1	sp .di!:. k a »5 OOO 791 spodit«k A KOO
2	spoditi, k i\ 9O OOO 15 • spod. li 300,201), 150 l spodit,ak a «O.OOO:5<>950 spodit tk 115 a spoditak a r.O OOO 799.) spod. ix 121.101194 1 spoditak a »O OOO 7850sgod.ftO», IO.SO 5 spoditak a »O OOO	ukupno aesRodit.k 4 10,000 IM.IOO spodi taku h ovauovih izadje sjegnrno u malo inj s .Mti n 7 odieluh. Glavni spodlt»k I reda i/><aia 50.000 mar., naraste 11 II. na OO.OOO m., u III. na 90.000 m . u IV. 1)a mo OOO m., u V. na »O OOO m, n VI. lOO.OOO nt., 1 sa premijom nd 300 000 eventualno &OO.OOO maraksh. — Za prvu vuoMbu, koja je službeno ustanovljena, na
16. juni t. 1. stoji: ciela orig. srečka 6 m. ili f.3 60 a vr. nol	» 3 » » . 180 »
četvrt »» 17 . „ 90 „vč .
te razpošiljam ove od državo zajamčene originalne srećke (nikakve zabranjene pn»-mese; na vucidbenlm načrtom «a državnim g-i.om uz frankirann pošiljku svrn« i n najdalje krajeve. Svaki sudionik dobij* od mene nakon s^ake vu.-ldbe listu spn.litaka badava- — ViioidluMii nacrt sa državnim prboin, na koien. se nalaze G uložni razdioba MKodlti* k.«li polap 1 razrudali raznogiljam unapreil i badava	(i lo
Izplalu i pošiljku dobivenog novca
ša j m sam lzr».vno na interessnto uz naj-strožiju tajiioM. Svaku naru«'bil može se poslati nn-»-s« rutnl«oiii 1I1 proporukom lista, ilr^ Nc-k:. se dakle svatko obrati odmah radi brzo vucldbe i to svakako do
16. junija tekuće godine p'Mfcda
Samuel Heckscher-a
bankir i mjeiija5nieu u H»mbnrgn.