Priklati» „Zgodnji Danici"' k listu 18.
Mojim narodom!
Siedi dela miru, začetega s tem namenom, da bi se postavilo dno ustavi, — po kteri bi se edinost m0č vsega cesarstva utrdila, posamriim deželam in narodom pa njih svobodni notranji razvitek zagotovil — sredi tega dela velela Mi je Moja vladarska dolžnost, vso Mojo armado pod orožje sklicati.
Ob mejah cesarstva, na jugu in na severju, stojite armadi dveh z zavezo zedinjenih sovražnikov, namenjeni, izpodbiti moč in veljavo, ki jo Avstrija ima v Evropi.
Z Moje strani ni dana prilika k vojski ni enemu izmed nju. Ohrar1ti Mojim narodom blagi mir, štel sem, Bog vsevedoči mi je priča v tem, vsegdar za eno izmed prvih in najsvetejših Svojih vladarskih dolžnosti ter sem prizadeval si zvesto izpolniti jo.
Toda ena izmed teh dveh držav sovražnic ne vpraša po nikakem izgovoru; kajti prežeči na priložnost, kako bi kteri kos Mojega cesarstva uplenila, dovolj je vzroka zo vojsko, da je le čas dober za-njo.
V zavezi s pruskimi vojaki, ki nam sedaj kakor sovražmki nasproti stnjč, odrinil je bil pred dvema letoma oddelek Moje zveste in junaške armade na pri-brežje Severnega morja.
Sklenil sem pa bil to bojno zavezo s Prusijo, da bi se pravice no pogodbo oprte varovale, da bi se eno nemško pleme, ki mu je žugala nevarnost, branilo, da bi se kvar neogibne vojske kolikor je le mogoče umanj-šal in med ozke meje utesnil, in da bi se v iskreni zvezi dveh srednje-evropskih velikih držav — kterih delo je pred vsem drugim mir v Evropi ohraniti — Mojemu cesarstvu, Nemčii in Evenpi na korist zodnbiki trdo poroštvo miru.
Dežel nsVnjiti si ni bila Moja nakana, nesebičen pri sklepanji zaveze s Prusijo, nisem gledal zadobiti lastne koristi ni v Dunajski pogodbi miru. Avstrija ni kriva žalostne vrste nesrečnih zapletkov, kteri bi, da je Prusija bila tako nesamoprldnij, ne bili nikdar nastopili ter bi se, da je ostala enako verna zavezi, lahko bili poravnali.
Ti zapletki so bili sproženi nalašč s tem namencim, da bi se ž njimi sebični naklepi izpeljali, in za to ni bilo mogoče Moji vladi, rešiti jih z lepo.
Tako je rastla v reččh dan za dnem resnoba.
Pa tudi še tedaj, ko ste obe sovražni državi začeli očitno n0 boj pripravljati se in se je čedalje bolj razodeval nek spCgnvor med njima, ki se ni mogel opirati ■ 0 drugo kakor na nakano vkupnega sovražnega pada na Moje cesarstvo, nisem se ganil, temuč C.žol se trdno miru, v svesti si Svoje vladarske dolžnosti, pripravljen na vsako privolitev, ktera se le dade družiti s častjo in srečo Mojih narodov.
Kakor sem pa uvidil, da bi, če dalje odlašam, "to
,ute*^l"^re£k■^^■■■■j^■■v■a■■i^■a£ad0v ina tem
varnosti države biti na škodo, moral sem odločiti se na težlie žrtve, ki j iti: priprava oa morsko vsegdar neogibno zahteva.
Na to, da je Moja vlada zagotovljala Mojo miro-^ljubnost, na to, da je bilo pa vačkrat ií|aečenCj, kaloo leib Jsa [>ripravljen na obojostranskJt iitoč0Snn razo-sožbo, 0dg0VCIrilíl je PrusiJja z raspenlon p0nUdn0, ktz°o vzeti ir p0 čort ter varnoat Mojega cesarstud v nema° vustiti bilo b)i en^
Prusija je hotela, da se popreC orožje j0j0ln0ma odloži ne samo prota nC , empak tudi proti sovrašni dcž0-!, stojacSi na mejah Mo.Je države v IptUi, zo lrtrre Sriroljubrtost se ni dalo nikako poroštvo niti se je M».,: miIg|Jj.
Vse ^g^.rj.ri a Prusijo o vprašanju zastran VojV0Cstev npnavi.o jee na dan čedaljv več lljokavoV, zo to, da ni mogoče tega vprišanja, iako, kakor h0čr do-stojenstrn Airatfje pravica in lrorist N^mj en p0 VnjVoCstev sam|h , reš10 c soglasru 13 Prusišo , kre se 0nt) očituv drži polirilšr ntailsja in 0sv0jrvanja.
. P0í|;tJjarjr se je zavrgJs, vsa ta reč se je peepu-stila^nestBri zvezi, da ona sklene in ob ^m s0 bili palicam zakoniti zaatnpniki írnlrtinskrga.
Ker jz vojska žugala vneti ^e 1 bile so tri države Fnuj Anglij. in Kuailv, tudi na Mojo vlaido dale olIjratiiti pnvab1ja, da bi ¡sa vCr]rž1]a VkUnrjg0 p^.e-c0Var)ja o tem, kako bi se dal mir nh^mlL moj,» vlada, petioernn VrnSi želj0, če le mogoče, Obriti mir Mojim ptImdom , ni odrerlo udrlrSbfi, V0-nc0 m .»zbori pogoj , do noj bo°o povrn ev™ pa0Vn irt pa obstoječe pogodbo izhodinče tem mirivnim pIJSkbšnjom, in slo delež0 dežovz rci bnd0 rveCljiSlvriliU r0VkbvržJn in prtvicem Avstrije na šk0dn iekale ^n-ske knrisbi.
Ce se je vže sama poskušnja pogovorov zastran mirU razbila 0 tom pcstu, lsi se razpmr sam 0d sebe, šaže trt očitn°, da bi se tudi z s^č^nim pM^tovonjeifia ■a bilo moglj0, priti ldo obrambe in d0lrdbr iniI|n.
NojmcVejši llognlJjki Cokarujrijn n^vitao, da je Prbiiia iCti cčitciJ1 ianrri]0jiajižo sč ailJ). sija1ca in čast A^trje1 pravic0 i. čast vsega neiji. gP narnda ■ bila več Cnv01jna nvira nesrečni Seo dalje več10 čostil.^mnnsti PP.-!]01,,01 Pruski vnjari so Caillrli reč H0lstirsš0, zbor storov, sklica.1 p0 cesarskem namestrikU, bH jz šiloma cazgrar, Vi0Canska ab-sJist na HO^in^m1 ki jo dunajsko pjJgnllba isirU izo-rJCra Avstcil i. JPr,U.sii vklbjro, pr^Mla se j. eCir0 m Pci,usij0 i.. 0Vstrijsba vvjašpr |j0jada je bn0 prim«... bmjsrjniti se pIleijlnri Prusnv, kstcih je nrdi drsrtrrat toliko.
KeCar je nemška zavezo , videč tn pog^b.m ra-sprotno samovoljo, po nasvetu Avstrije sklenila zavezno
na
I
■
£
rada sliši, če jo hvalijo podslombo nemških reci, začete svoje pogubne naklepe. Raztrgala je namreč narodno vez, ki Nemce oklepa, izrekla svoj izstop iz zaveze, zahtevala od nemških vlad, naj vzamejo nekak načrt o preuredbi Nemčije, kteri jo na kose cepi, in lotila se je vojaškega nasilja proti vladarjem zvezi vernim.
Tako je prišlo, da se ni mogoče ogniti vojake prenesrečne, vojske Nemcev proti Nemcem.
Za vso nesrečo, ki jo bodo vojska ta prinesla nad posamne ljudi, nadrodovine, kraje in dežele, kličem tč, kteri soje krivi, pred sodnietvo zgodovine in večnega vsegamo-gočega Boga na odgovor.^
Idem v boj z onim zaupanjem, ktero daje pravična reč, v svesti si one moči, ktero ima veliko cesarstvo, kjer vladarja in ljudstvo prešinja samo ena misel — o dobri pravici Avstrije — srčno in pogumno s pogledom na Mojo junaško, na boj pripravljeno armado, to trdno gradbo, ob kteri se bode moč sovražnikov Avstrije razbiia, z ozirom na Moje zveste narode, ki ze-dinjeni, krepke volje, radodarni svoje oči k Meni po-vzdigm^o.
Čistega domoljubja ogenj plameni mako povsod po širokem cesarstvu Mojem; veselega srca hiteli so poklicani vojščaki k armadi; dobrovoljci silijo in nudijo se za bojno službo, vse ljudstvo nekterih napadu najbolj nastavljenih deže!, kar ga more nositi orožje, pripravlja se na boj , in najplemenitejša radodarnost prihiteva , da bi se nesreča ublažila in armada podpirala s potrebnim.
Le eno edino čustvo prešinja vse stanovavce Mojih kraljestev in dežel, čustvo skupnosti, ktera vse veže, čustvo moči, ktero rodi ta njih edinost, čustvo nevolje nad tako neizrečeno krivico.
Tem bolj Mi je žal, da delo porazumenja o notranjih vprašanjih glede ustave ni še dospelo toliko, da bi Mi bilo dano, v tem resnobnem , pa tudi srce pov-zdigajočem trenutku zbrati okoli prestolja zastopnike vseh Mojih narodov.
Če pa tudi za sedaj pogrešam te podpore, Moja Mi je vladarska dolžnost toliko jasnejša, Moj sklep toliko trdneeši, zagotoviti podporo to Mojemu cesarstvu za vse prihodnje čase.
V tem boji ne ostanemo sami.
Nemškim vladarjem in narodom je znana nevarnost, ktera njihovi svobodi in samostojnosti žuga od države, ki v vseh svojih djanjih brezozirno le na to meri, da bi se samopridno povekšala in razširila; oni vedo, kakošno brambo za te njihove največe dobra, kakošno podporo za moč in celotnost vse nemške domovine imajo in nahajajo v Avstrii.
Kakor mi stojimo pod orožjem za najsvetejše reči, ki jih kdaj narodi branijo, tako tudi naši nemški bratje zavezniki.
Prisilili so nas, prijeti za orožje! Nu dakle! zdaj, ko ga držimo v roki, ne smemo in ne odložimo ga pred,dokler se Mojemu cesarstvu, kakor tudi zaveznim nemškim državam svobodni notranji razvoj ne zavaruje ter njih moč in veljava v Evropi na novo ne utrdi.
Toda ne zanašajmo se, ne upajmo samo na to, da smo edini, da imo močni; Jaz stavim Svoje upanje ob enem na Višega, na vsemogočega, pravičnega Boga, komur je Moja hiša od prvega začetka in vsegdar služila, kteri ne zapušča teh, ki v pravici na Njega zaupajo.
Njega hočem moliti ter prositi za pomoč in zmago, in opominjam Moje narode, naj svoje prošnje zedinijo z Mojimi.
Dano v Mojem prestolnem in vsega cesarstva glavnem mestu na Dunaji dne 17. junija 1866.
Franc Jožef i. r.
Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani,