18 19 
Svetlobno onesnaževanje prizadene tudi ptice. V osvetljenih urbaniziranih okoljih so ugotovili, da ptice zvečer ostanejo dlje časa aktivne ali pa se zjutraj zbudijo prej, kar lahko dolgoročno negativno vpliva na njihovo telesno pripravljenost in razmnoževanje. Umetna svetloba ponoči zmede ptice na selitvenih poteh. V primeru velikih osvetljenih struktur, kot so dimniki, se ptice ujamejo v svetlobne snope, kjer lahko zmedeno letajo do popolne izčrpanosti. 
V projektu LIFE+ Življenje ponoči (2010-2014) smo iskali tehnične rešitve za naravi prijaznejše osvetljevanje cerkva z vidika nočnih metuljev in netopirjev. Na izbranih cerkvah smo spremljali vpliv originalne osvetljave, ki je bila pretirana, in dveh prirejenih tipov razsvetljave, ki sta bili manj intenzivni in obe brez ultravijoličnega spektra. Prav ta namreč najbolj privlači nočne žuželke. V projektu je bil preizkušen poseben tip svetilke, ki z zaslonsko masko usmerja svetlobo na fasado in zmanjša njeno sipanje mimo v nebo. Za netopirje se je zasenčenje preletnih odprtin potrdilo kot pozitivno, saj so v tako izboljšanih razmerah nekaj cerkva zapustili občutno prej in v krajšem času. Na nočne metulje pa je imel poleg intenzivnosti velik vpliv tudi spekter svetlobe. Od obeh prirejenih tipov svetlobe je ru­menkasta, t.j. taka, ki poleg UV ni vsebovala niti modrega spektra, pritegnila najmanj nočnih metu­ljev. Na podlagi rezultatov raziskav so bila priprav­ljena priporočila za osvetljevanje objektov kulturne dediščine, ta spoznanja pa bi morali upoštevati tudi pri nameščanju druge razsvetljave v okolju. Danes so že zelo razširjene LED-svetilke, ki so energetsko bolj ekonomične, a vsebujejo še vedno velik delež modre svetlobe, ki privlači nočne žuželke. Na trgu je mogoče dobiti LED-svetilke brez modrega spektra svetlobe, a je odločitev za njihov nakup za zdaj še povsem odvisna od zavesti potrošnika. 
Svetlobo usmerimo tja, kjer jo potrebujemo za naš način življenja, in jo umaknimo od tam, kjer je ne potrebujemo in je celo škodljiva. Le tako bomo zagotovili, da bodo tudi prihodnji rodovi lahko uživali v biotski pestrosti ne le nočnih, marveč tudi dnevno aktivnih živali. 
Viri: 
– FalcHi,F., cinzano,P.,DUriscoe,D.,KyBa, c.c.M., elViDGe, c.D.,BaUGH,K.,PorTnoV,B.a., ryBniKoVa, 
n.a.&FUrGoni, r. (2016): The new world atlas of artificial night sky brightness. – Science Advances 2(6): e1600377. 
– HölKer,F.,WolTer, c.,PerKin, e.K.&TocKner,K. 
(2010): Light pollution as a biodiversity threat. – Trends in Ecology and Evolution 25: 681-682. 
– 
MoHar, a., zaGMajsTer,M.,VeroVniK, r.&BolTa sKaBerne,B. (2014): Naravi prijaznejša razsvetljava objektov kulturne dediščine (cerkva) – Priporočila. Društvo Temno nebo Slovenije, 28 str. 

– 
ricH, c.&lonGcore,T. (2006): Ecological consequences of artificial night lighting. – Island Press, Washington DC, 458 str.