Hatollik cerkven Ust.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., raretertletm 1 gld. 30 kr V tiskarnicisprejemtina na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; ako zadme na ta dan praznik, izide Danica
dan poprej.
Tečaj XXVI.	V Ljubljani 18. mal. travna 1873.	List lik
i.
Studenci mi preblagi Častitljivo tekč, Vsim bogoljubnim dragi, Kaj mi pomenijo? —
Gospod, mej Jezus mili! To britki je spomin: Na križ smo Te pribili, Mi vzrok smo bolečin.
4.
2.
Presvete tvoje rane Zavetje so hladno, Da duše zakovane Iz spčn se rešijo. Golija sam peklenski Zgermi pred njimi v beg, Stopi se greh strupenski, Očisti duh se peg.
3.
Cešene mi bodite Kervave vrata Ve! Ste v mirni skali skrite,
V	Serce skoz vas se gre
V	Sercč, ki pokopano Je v sveti Božji hram, In v pribežaljše dano Vsim bogim grešnikam.
Iz rane serčne strani Nevesta se rodi, — Mi bli smo v sužnost dani, Po nji smo rešeni. Nevesta ti katoljška — Ob, kje si ti doma! Ti Cerkev apostoljska Iz Serca si prišla;
Iz Serca Jezu-Krista, Iz vode in kervi Brez madeža in čista Rojena Cerkev si! Pozdravljene bodite, O rane mi zat6, Nebesa mi odprite, Vč ključi ste v nebo!
A. Namre.
O papeževi
enei kliki
u
9*
evrorum
eum syllabo
(Konec.)
Temu povelju se mi pač lahko vklonimo, ker vemo, da Peter in njegovi nasledniki imajo „p o 1 n o in najvikšo oblast ne le v stvareh zadevajočih vero in nravo, ampak tudi v onih spadajočih k notranji vredbi in vladi vse cerkve razprosterte po celem svetu", ka kor je določil vatikanski zbor. Ker imajo tedaj vso učno oblast, morejo nam vsled te oblasti zapovedati te ali une nauke sprejeti ali zavreči, in mi smo jim dolžni pokorščino po povelju in vredbi Božji. Da nam je ta pokorščina mogoča in da povelje Božje našemu umu ne nasprotuje, zato je podelil Kristus Petru in njegovim naslednikom dar nezmotljivosti, kakor je cerkev vedno verovala, po kterem so se papeži vedno ravnali in kar je r,daj izrečen nauk sv. cerkve po določilu Vatikanskega zbora 18. julija 1870 leta. Romanum pontiticem . . . per assistentiam divinam, ei in beato Petro promissam, ea infallibili-tate pollere, qua divinus redemptor ecclesiam suam in definienda doctrina de fide vel moribus instruetam esse voluit. Mi smo tedaj pokorščino dolžni in jo tudi lahko skazujemo, ker vemo, komu verujemo. Pa ne le ta obljuba, ta dar Božji nam pokorščino olajšuje, marveč se nekaj druzega, pomislik namreč, kako rimska
stolica modro in previdno ravna v tako važnih vprašanjih. O tem nas bo prepričal ravno nastanek silaba.
Ko je Pij IX leta 1846 zasedel Petrov prestol, pregledoval je nešteviine čete nasprotnikov apostolj-skega sedeža in kat. cerkve; pregledoval jih je, kako so se vzdigovali in zaletovali zoper cerkev v posameznih deržavah zanikovaje pravo cerkve do šol, do semenišč, njeno bistveno pravo vrejevanje svoje notranje razmere, dajati zakone, določevati nravne in verske nauke, zametovati zmote, ob kratkem, pravico ubiti in živeti tako, kakor jo je vstanovil njen božji Začetnik. Pij IX je povzdigoval svoj glas v mnogih ogovorih v zboru kardinalov in se boril za bistvene pravice cerkvene; za njeno prostost in za prostost vsega človeštva. A ker se v govorih med drugimi besedami glavni po-vdarek nekako zgubi, zapovedal je Pij, naj se vsi over-ženi nauki iz ogovorov posnamejo, kratko formulirajo in v stavke združijo. In Tosi piše leta 1865: „Leta 1862 v Rimu zbrani škotje so pri svojem odhodu dobili vsak en odtis silaba v tadanjem zlogu (stilizaciji), naročilo se jim je, naj ga domu pridši skerbno pregledajo in naj potem izrekč svoje mnenje, je li obsodba prava in primerna. Nenazoči škofje so tudi dobili dokument in misliti moremo, da so odgovori prišli v Rim do srede 1. 1863. Berž ko ne so vsi priterdili, ker v Rimu ni navada skleniti tako važno cerkveno določbo, zoper ktero bi se izjavila velika manjšina. Veršile so se po tem konečne obraVnave z onim mirom in premislikom, ki
je lasten rimskemu stolu — delo je terpelo dolgo tekom 1. 1864 in se je doveršilo tako, da ie sv. Oče mogel 8. dec. 1864 razglasiti definitivno določbo o velikanskih verskih vprašanjih sedanjega časa". Ima pa določba dva dela: a) encikliko, ktero sem večkrat omenjal, in b) „syllabus errorum" v 80 stavkih in X točkah, vsacemu stavku je dodan papežev ogovor, v kterem je stavek bolj razložen in overžen1).
Tako modro in previdno tedaj ravnd rimski stol pri važnih vprašanjih, nič ne prehiti, nič ne prenagli, zato so pa tudi njegove določbe tako stalne, da jih ne more omajati vesoljni svet. Nasprotniški svet, ki se čuti zadetega, sicer vpije in kriči, zabavlja zoper določene nauke, ter jih skuša osmešiti in s tem za um neprebavljive razodeti. In kako zlobno ravnajo v tem oziru! Sej vemo sami iz lastne skušnje, kako se je cerkveni nauk pačil in sukal in zavijal, ter smešil, ko se je razglasil uk „o nezmotljivosti". Škofje in cerkveni učenjaki so nauk razlagali, zjasnovali, dokazovali — a nasprotniki? Terdili so: ne, ni ako, tako je, kakor mi terdirao; vi cerkveni učeniki, vi ki ste nauk proglasili, ne veste, kaj obsega ta nauk, ampak mi, mi vemo! tako so kričali in pisarili in lahkovernežem pesek v oči trosili, da so zapustili p ave oznanovalce be.:eJe Božje ia se obernili k krivim prenkom. Lahko si mislimo, kakošen vriš je nastal po vsi Evropi, ko se je pr« glasil silab, v kterem ni določen samo en nauk, ampak ie zaverže-nih 80 krivih naukov, je obsojeno vse moderno poče njanje, vsa moderna družba, kjer so nasprotniški nameni odkriti in imenovani s pravo besedo. Zasmehovali in smešili so to določbo tolikanj prederzneje, ker so stavki nikavni (negativni) in je tedaj veliko težje vediti, kaj je prava, čista resnica, posebno takim, kterim je dogmatika in cerkveno pravo neznano — terra ineognita. O pravi razlagi piše Tosi tako-le: „Treba je znati verstvo . . prevdarjati se mora, ktera beseda ima povda-rek; morda je stavek napačen samo zato, ker je pretiran, ker terdi *a vselej veljavno, kar velja le v ne kterih primerih. Da se iz nikalnih določb dobe pozitivna
'i Cerkev ni kriva, da mora toliko naukov obsoditi — tega je krivo človeštvo; kolikor zmot se pokaže, toliko se jih mora zavreči. „A Papež je kar ob enem HO dogem določil. Tako se je vpilo, tako terdijo še zdaj — mar pod-ueeni bogoslovci? Ne! ampak možje, ki menijo, da so sami nezmotljivi na bo^oslovskem polju, zato, ker so se menda prava, zdravnintva i. dr. učili. O ironija! Vsako cerkveno načelo je dogma, tako mi je pred kratkim terdil odličen narodnjak. Mi pa vemo, da dogma je le to, kar je naravnost razodeto; nauk dogmi nasprotujoč jc heretičen, krivoversk; — a ccrkcv mora tudi naravnost razodete nauke raztezovati na življenje, t«*daj različne posledicc iz njih izvajati. Te posledice, niso več dogme, čeravno so z njimi v tesni zvezi, tako, da kdor bi jih tajil, moral bi dosledno tajiti tudi dogmo, ali bi bilo vsaj nevarno, prederzno, sumljivo, pohujšljiro jih sanikjvati. Zato inora pa cerkev tudi take nauke obsojati in sicer bolj ali manj ostro, kakor so bolj ali manj dogmi nasprotni : sententia errorea, haeresi-, errrri propria, temeraria i. d. Taka je tudi pri sillabu: Naznanjeni so zaverženi stavki, toda mera obsodbe ni naznanjena, zaverženi so „in globo" t. j. stavki zo vsi pomotni, in vsak posebej je obsojen v eni izmed stopinj, v kterih cerkev obsoja. Toraj nekteri so krivo-verski, druge sententiae erronae ali haeresi-, errori propriae, temerariae etc. Iz tega je to razvidno, da vsaj nobenega teh 80 stavkov zagovarjati ne smemo, in da jih prav razsojevati sna le isveden hogoslovec. Drugih dolžnost pa je: podučiti se od strokonjakov. V tem oziru je prav isverstno in temelito delo: Vorlesungen iiber den Syllabus errorum von Dr. Josef Tosi, Wien, 1865. na 251 straolh, velj4 le 1 gld. 50 kr.
Pis.
spoznanja, vediti se mora, da je resničen le kontradikt>-nčno-, ne pa kontrerno-nasprotni stavek . . . to je navadno logično pravilo, porablja se v vsakdanjem govoru, n. pr. ako bi dobro videči na očesih bolnemu djal: motiš se, če terdiš, da je to blago belo — bi nagovorjeni vedil, da je resničen kontradiktoričen stavek: to blago ni belo; strašno bi pa zabredel, ko bi mislil kot resnično kontrerno nasprotno terditev: b 1 a g o j e čem o. Ker če blago ni belo, — ni, da bi moralo černo biti, sej je še lahko višnjevo, zeleno i. dr. To dvoje so pa prederzni razlagovavci mešali, ter smešili določbe, pa v oko bili vsako resnico. Kratko posnet se n. pr. glasi 45. stavek: Vodstvo šole pripada izključljivo deržavi. To zmoto okrožnica zaverže, in koj se je vpilo, papež zahteva, šolo mora izključljivo le cerkev voditi; logično bi se pa moralo sklepati (kontradik. nasp.): vodstvo šole ne pripada izključljivo deržavi, tedaj berž ko ne, deloma tudi cerkvi in morda še drugim faktorjem, n. pr. vstanovnikom i. dr".
Tako se je razlagal silab v časnikarstvu, ogerdovala se je cerkev in podpihovolo se je sovraštvo do rimskega prestola. In se zdaj je treba ziniti le besedo „si-lab", že zavreva kri, oči se bliskajo, jeza se vnema zoper domišljevani velikanski strah obdan še z večimi predsodki. Pa naj se jeze, naj se lažejo, naj vpijejo, mi vemo, kake nasprotnike imamo, mi poznamo njihove nevarne naklepe, nam so jasni njihovi zviti poti, odkrita hinavščina, znan nam je pomen besedi : prostost, moderni napredek — kar ni nič druzega, kakor žaljenje katoliške vesti, vsužnjevanje in vničevanje katoliške cerkve in „napredek" preč od Boga, to je, nazadek v paganstvo. To bo spoznal vsakdo, kdor posluša glas papežev, ta glas je rešilno djanje za človeštvo v pogubo dereče. „Pa kako, vpraša se Tosi 1. 1865, kako se bodo besede papeževe spremenile v rešilna djanja? Ali se bo množica hotela spreoberniti k drugačnim nazorom? Kes, da rešilna djanja hasnejo le onim, ki se hočejo rešiti. Izločivši duhovništvo, bo podani nauk le majhna manjšina (posvetnjaško učenih) orezozirno sprejela. Toda, ker b .do visoko cenili ta načela tisuči bogo-slovskih učiteljev in potem tisuči kat. duhovnov, razvijala se bo sčasom zdravilna moč in kaiala v vseh pla-.teh. Kakor se je izlegla zmota v samotni sobi in je proderla do množice po tisučerih žlebih, tako se bo razširjala tudi resnica, če Bog da". To nado Tosi-jevo vidimo sedaj vresničeno, vsaj na pol. Ozrimo se po svetu. Moderne deržave st »je še na onih tleh, ktera so v sila-bu zaveržena, enako tudi njihovi mnogi zagovorniki, naj se že objavljajo na ministerskih stolih, v deržavnih in deželnih zborih, v časopisju, v konstitutionelnih društvih ali v tajnih družbah. Njih geslo je boj zoper cerkev. In kdo se temu posilstvu nasproti bojuje? Škofje, duhovni in ljudstvo, pa ne le samo nižji stanovi, marveč tudi velika množica iz viših stanov se bori zoper cerkvene posilnike, bori za prostost cerkve, s tem pa tudi za prostost narodov, za prostost in pravo družine; poglejmo jih^mogočne in zgovorne branitelje v pruski zbornici, v Švici, poglejmo jo mogočno konservativno stranko pri nas, kteri na čelu se lesketajo najslavniša imena, poslušaj mo govornike v katoliških družbah, —
Srašam, na kakošnih tlčh stoje, pod čigavo zastavo se ružijo? Na tlčh cerkvenih, pod zastavo silaba se vojskujejo ; krepko dvigajo uma bistre meče zoper zmote zaveržene v silabu, pa vtelesene v zastopnikih modernih teženj, modernih naporov. Ločitev je vedno bolj določna, polovičarji se zgubljajo, vsakdo se pridružuje tej ali uni strani, nasprotniki se dajejo spoznavati — in to je dobro. Slabi elementi so odpadli od nas, omahljivi so se vterdili ali pa popolno omahnili, zaspani so se zbudili, delajoči delajo še krepkeje. In kdo je
▼se to gibanje, to ločitev pričel in jo doveršuje? Odgovorim: Pij IX, posebno s svojim silabom. Re^, nasprotniki imajo v rokah materielno moč, na njihovi stra m so bajoneti, so deržavDe postave, so dobre plače, in na videz, toda le navidez zmagujejo; — na naši strani je pa resnica, z nami je Bog in toraj konečna gotova zmaga, akoravno še le po hudem viharju, po blisku in gromu. Da bo pa zmaga hitreja, pripomozimo tudi mi, zato povzdignimo načela sv. vere, načela v silabu izražena, imejmo pred očmi besede, ktere pišejo sv. Oče k koncu svoje okrožnice: Zato pričakujemo od Vaše pastirske gorečnosti, da si pripnete meč duha, ki je beseda Božja, in da poživljeni z milostjo Gospoda našega Jezusa Kristusa s podvojeno skerbjo vsak dan skerbite, da se verni zročeni Vaši skerbi c gibajo škodljivih zelišč, kterih ne goji J. Kr., ker niso nasad očetov; in nikdar ne opustite vernikom zaterjevati, da prava sreča izvira v človeštvo le iz veličanskega našega verstva, iz njegovega nauka spolnjevanja, in da je blaženo ljudstvo, čigar Gospod je Bog.	A. J.
MAberaluh fe rekei: „ Pekla ni3 — kdo neki te £e lamo bili"
Hudo se je undan bil zarepenčil „nad patroni Da-ničinimi" liberaluški bobnar, češ, „da si prederzno pri-lastujejo poklic tudi japonske pogane osrečevati z vero v pekel, hudiča in nezmotljivega v Rimu." Ni nam znano, da bi kdo slovenskih katoličanov v Ja-ponijo se napravljal k Tagblattovim olikanim prega-njavcem katoličanstva; vemo pa, da eden naših „patro-nov", ki nekoliko bolj zn£ keršanski nauk in še kaj druzegs, kakor pa „T—vi patroni" je spisal knjigo, v kteri vterjuje to, kar liberaluhi Slovencem vsaki dan podirajo in skrunijo. (Glej današnji Ogled.) Povedal je nad drugim eno tudi „pekloborcem". Naj toraj tukaj nasleduje, kar dr. Gregorec odgovarja na ugovor : Pekla ni." Pravi pa:
Odgovor. Da, gotovo je, iz pekla še nihče ni prišel nazaj. In ako bi ti kedaj toliko nesrečen postal, da bi te pravični Bog v pekel pahnil, gotovo tudi pred sodnim dnevom ne bi več prišei na ta svet. Ako bi mo goče bilo, še kedaj iz pekla nazaj prit', bi te jaz t|e poslal, da bi se sam prepričal. Ker pa to mogoče ni, zato ti nujno svetujem in te silno rotim: varuj se, da v oni strašni kraj terpljenja ne zajdeš; ne hodi po stezi, ki na ravnost tje pelje. Ker človeku ni mogoče, iz pekla kedaj uiti, zato je strahovito neumen, ki lahko-mišljeno v nesrečo hiti, kateri ni konca ne kraja.
Praviš : pekla ni. Dobro, ali pa veš to zelo ge' o ? Ali mi zamoreš to dokazati? Brez dokazov m«, j jih, terdnih ti ne verujem. Ne reci: mislim, da pekla ni. Marveč prepričaj sebe in vse, katerim praviš: da pekla prav gotovo ni. Toda vidim, da tega ne moreš. Se ti pač godi, kakor nekemu neverniku, ki je svojemu prijatelju pisal tako-le: „Dragi prijatelj, ti bi rad od mene zvedel, ali sem že kaj dokazov nabral, da pekla gotovo ni. Veliko sem si prizadeval, a dozdaj še jih nisem celo nič zasledil takih, kateri bi zanesljivi bili. Po-terpi še tedaj nekoliko časa. Hitro, ko jih kaj najdem, ti odpišem. Tačas pa: .,zdrav ostani." Ali vse čakanje je bilo zastonj — zaželenih dokazov nista našla — a med tem sta obadva v neveri uraerla. Zdaj sta gotovo pozvedcla, ali je pekel ali ga ni.
Vendar, dragi moj, do smerti neverno čakati, to je prenevarno. V tej reči dvomiti in v neveri ostajati, je tem nevarnise, ker nam je Sin božji Jezus Kristus tolikokrat poresnil in izpovedal, da je na onem svetu
strahovit pekel, katerega ogenj vse večne čase nikdar več ne ugasne.
Komu bodemo verovali? Ali nevernemu človeku, ki dnes živi, juter pa že utegne umreti — človeku, zmotljivemu in lažnjivemu, ali pa tistemu, kateri je sam o sebi rekel: „jaz sem pot, resnica in življenje? Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle?"
Ne pozabi, kdo da je Tisti, kateri grešnikom z večno kaznijo v peklu žugain sicer mnogokrat. Petnajstkrat beremo v sv. evangeliju to strahovito žuganje. Glej, in ta, kateri se nam tako hudo grozi, je Jezus Kristus, naj ljubeznjivši, naj milostljivši. Taisti je, kateri grešnikom spokorjenim priserčno rad odpuša. Mariji Magdaleni še niti besedice svarilne ni rekel. Prešestnici je v tempeljnu, Caheju na smokvinem drevesu, razbojniku na križi grehe odpustil. In ta sicer toliko mili Jezus nam, ako se ne poboljšamo, z večnim peklom žuga! To je pomislika vredno in potrebno!
Sicer je resnično, da se veliko takih nahaja, kateri pekel tajijo. A to nič ne de. Ne tajijo namreč, kakor da bi jih tega njihova pamet bila prepričala, ampak ker so se po svojem hudobnem serci zapeljati dali. Sitna misel na pekel jim greni grešno življenje in glas vesti neprenehoma vzbuja. Da oboje opravijo in brez skerbi hudobno živeti zamorejo, zato vedno pravijo in besnijo: pekla ni. Ali vse to jim ne pomaga nič. Vse njihovo govorjenje in razsajanje je zastonj. Pekel za tega voljo ne ugasne. Ali solnce zato menj sveti, ako slepec njegovo svetlobo taji, češ, da še solnca nikoli gledal ni? Samo tajiti, ne pomaga nič.
Da se je grešniku pekla bati, temu priterdijo vsi narodi celega sveta. Bog je namreč bojazen ljudem tako globoko v serce zasadil, kakor — moč vesti. Kakor noben grelnik svarilnega glasu svoje vesti popolno in za vselej zadušiti ne more, tako si tudi strahu pred kaznijo unkraj groba popolno nihče iz serca ne poterga in ne potrebi. Bog, vest, nebesa in pekel, te četiri besede ali vsaj njih pomen se najdejo povsod in vselej, ne samo pri keršanskih, ampak tudi pri vsih paganskih narodih.
Brezštevilni krivoverci so že skoro vsako resnico pačili in tajili. Vendar pekel tajiti je malokedaj kateremu krivovercu na misel prišlo. Sred verskih razvalin stoji resnica o peklu kot mogočen steber, katerega se nobeden lotiti ne upa.
Ta nauk se popolno zlaga z on;m, kateri govori o večnem plačilu v nebesih*). Perva resnica nam kaže in jasni neskončno božjo pravičnost, druga pa znači in razodeva neskončno božjo dobrotljivost. A v obeh lastnostih se kaže Bog enako svet in moder, vreden, da ga v pvrah ponižani molimo in častimo.
Časih je človek v svojih strastih tako globoko in silno zakopan >n zagreben, da ga edini strah večnih kazni v peklu spametovati zamore. Vzemi peklu večnost, in pekel je zgubil svojo moč. Večnost peklenskega terpljenja je časih edino sredstvo, katero človeka na grešni poti ustavi, reši in zveliča.
Človeška duša čuti svojo neumerljivost. Ni čuda tedaj, ako jo mirna vrst z večnim ves«ljetn v nebesih tolaži, notnima ve* t pa z v«*čuo kaznijo v p»-klu svari in opominja. O ko bi ljudje pomislili, koliko greli«»v je že strah prod peklom za branil, tedaj bi veliko bjlj prepričani bili o njegovi |n»trebi.
*) Tagbl.. ki <:oper pikri renči, nibcs. kolikci »emu, ir naravnost ni tajil. Četuu? Sej te su» mu prijetne. To«la Štrue je rekel : „Lovea in kola ni 4 in je _'liv» vtaknil v germ, da so ga prav lahko pot»ili.	Vr.
V	peklu ni ljubezni, ni pravega skesanja, tedaj pa tudi ni pokore niti odpušanja grehov. Ako se kot grešnik v večnost preseliš, ostaneš grešnik vekomaj. Spremembe ni tam nobene več. In zato mora biti pekel večen, brez konca in kraja**).
Sploh pa nam je pekel nezapopadljiv, kakor bož ja ljubezen, katera ga je postavila. Nezapopadljiv nam ostaja tudi zato, ker smo preslabi, da bi prav spoznali vso hudobnost le edinega smertnega greha. Neskončnega Boga žaliti a naj milostljivšega Očeta ne za odpušanje prositi, ali ni to hudobnost neizmerna, ne-zapopadljiva ?
Toda pustiva to! Pomisliva še in ne pozabiva na dva svedoka ali na dve veličastni priči pekla: ta dva svedoka sta: človeški rod in pa Sino^žji Jezus Kristus. Obadva poterdita in spričujeta, da je pekel vsem ne-spoko-iemra grešnikom vekomaj pripravljen.
Dragi moi, obudi vero v to strahovito resuico. Ohrani sv. katoliško vero, živi zvesto po njej — in ne bode ti potreba, ua bi se večnega pekla bal.
1\ekoilko o srobofli.
(Konec).
Človek bi želel oči zatisniti, da ne bi gledal ne-številnih nesnag, ki lazijo iz kotla novo-dobne svobode in lažnjivega napredka. Enako pogubljenim zmajem prote pogoltniti zadnjo iskrico zdravega mišljenja, in požrešnim kobilicam podobno žugajo pokončati poslednjo korenino dobre in prave čuti. Krivice, samomori, naj ostudniši skrunjcnja, zaverženje samega sebe in svoje srečne osode po sedanjem življenji, in mnogotere počenjan ja, s kterim ena oseba vso deržino in sorodstvo v nezmerno sramoto in nesrečo pahne, so nasledki laž-njive svobode. Kličemo toraj: Kje je tukaj svoboda? Ti mojstri skaze nočejo spoznati, kaj so, od kod so, za kaj so namenjeni, od koga vse imajo, in kje je prava svoboda: nočejo spoznati, da svobodni niso, ker jih naj hujši strasti ko sužnje v železji imajo. In ako je v kterem njih prizadevanji morebiti tudi kaj dobrega ali vsaj zanje koristnega, oni drugim ne privošijo te svobode, ktero žele sami sebi.
Ti svobodarji si prilastujejo pravico pisariti, kar se jim poljubi: drugemu pa ne priznavajo še pravice: svobodno jih vprašati, če je res, kar so pisarili? Ako takemu pisaču zaverneš njegovo obrekovanje in očer-njenje bližnjega, se repenči kakor jastreb, kadar mu ugrabljeno jagnje vzameš, zmerja te z mračnjakom, ultramontancem in z vso ostudnostjo gerdih p^ovk, ktere ravno svoboduharji vedno pripravljene imajo, da jih mečejo v svobodno djanje in mišljenje druzih. Ni jih večih trinogov, kakor so svoboduharji, — to kaže in priča vse njih počenjanje. Daj jim n. pr. delati pravila za kako društvo, postave za narode itd.: oni gledajo le na svojo lastno korist in strast, in ne na občinski prid.
V	kolikem nasprotji so ti ljudje, če smem tako reči, ker oni se za opičarje štejejo? Kadi bi imeli opice, žabe ali kaj take merčesnosti za svoje očete, tedaj živali: pa vender hočejo svobodni biti! Živali pa so pod postavo neogibnosti, slepega nagona, Česar tudi sami ne taje, in ne morejo tajiti (ko vidijo n. pr. kako opica po ljubljanskem tergu na ciganovo povelje pleše
**) Zagrizeni grešnik v svoji terdovratnosti naj le sam •ebe premišljuje, Če je on vreden nebčs ? In če ne nebčs, kaj pa potlej, ker pokore več ni, drevo pa obleži, kakor je padlo ?	Vr.
ali eelo psa jezdari in se vender nič ne potegnejo za svobodo svojih očetov!) Neogibni nagon pa nasprotuje kontradiktorično svobodi; toraj nismo zmožni zapopasti, kakor ti ljudje še morejo o svobodi govoriti, ki hočejo biti zgolj živali? Kje je njih logika, ki se bahajo 8 ,,aufklarungo"?
Ta malik, ta sedmoglavni zmaj, le samega sebe in svoje strasti, ki ne mara za Boga, ki k večemu še v veličanstvu svojega naroda ali pa tistega, k kteremu je odpadel, iše sam svoje slave, je vergel svoj pogub-Ijivi strup po nekoliko tudi že med slovenski narod in je že marsikaj okužil, in skoraj bi se narod že delil v nasprotna tabora. Na praporu, ki bi ga radi povzdignili, se ne lesketa več častitljivo slovensko geslo; vera jim je odveč. Kam to meri, ve priprosti kmetič in odgovarja: „Slovenci so tudi že postali liberaluhi, tedaj niso več naši prijatelji". Liberaluh je našim ljudem človek brez vere. So mar brezverci svobodni, srečni, omikani ? Ravno tako malo, kakor malo so bili to pogani, malikovavci, neznabogi.
Bodimo zvesti svoji veri, le s tim smo v resnici svobodni in srečni, kakor se da to na zemlji že doseči. Le Cerkev pravo svobodo zna, ima iu varuje vsakemu brez razločka. To uči razodenje Božje, to poterjuje zgodovina in vsakdanja skušnja. Cerkev nasprotuje tistim, kteri s krivico in lažjo ter pregreho sploh bližnjemu pravo svobodo zatirajo, druge ia sami sebe v sužnost kujejo ; z-:to dandanes grešniki s toliko togoto preganjajo Cerkev, preganjajo pravico, resnico — svobodo.	O. P.
Iz Švice.
(Dalje.)
Ta dva moža, ki sta v Graubiindenu obvarovala katoliško vero, sta bila sv. Karol Baromej in Leopold, nadvojvoda avstrijanski. Pervi je prišel osebno v Grau-bunden odvračat razširjanje krivoverstva proti Italijanskemu: bil je škof v Milanu, kakor je znano. Tukaj v Graubiindenu si je prizadeval posvetno gosposko pridobiti za katoliško reč: šel je k škofu v Kur, k opatu v Dissentis, in se je posvetoval, kaj bi bilo storiti. Po-slednjič so bili vsi te misli, naj bi se poklicali očetje ostrega kapucinskega reda oznanovat sv. vero po tih krajih. Ta sklep je bil tudi poterjen od pobožnega nadvojvoda Leopolda avstrijanskega s celim sercem, kakor tudi od svetega stola v Rimu.
Da bi se še več časa ne potratilo, je bil precej naprošen glavar vesoljnega kapucinskega reda O. Klemen iz Notsa, naj bi po učenosti in gorečnosti sposobne može precej poslal v te nove gore.
General je bil takrat ravno na navadnem redovnem obiskovanji v Brešiji. Spoznal je, da se je tukaj predolgo obotavljalo še kaj rešiti, je precej odmenil obilno misijonarjev iz trčli pokrajin. V pretigavsko dolino in okoli Kura so bili odmenjeni za Nemce očetje švicarske predavstrijske provinci je, k kteri so takrat spadali vsi predarelski samostani. V okraje, kjer govore italijanski jezik, je poslal milanske misijonarje, k romanskim prebivavcem pa c 5ete iz brešijanske provin-cije. Med tem ko so misijonarji pervih dveh okrajev zavoljo znanja jezika precej zamogli z vspehom nastopiti, so se brešijski misijonarji morali dalj časa boriti z romanskim jezikom. Toda Gospod je dal moč in stanovitnost, in v malo tednih se je zamoglo delo pričeti. Glavar vsega misijona je bil imenovan o. Ignacij iz Bergama in noterjen od papeža Gregorja XV. Misijonarji so prišli preskerbliem s potrebnimi pooblastili pozno na jesen v Kur. Škof je bil malo popred iz pre-
gnanstva nazaj se povernil po prizadevanji nekterih verlih katoličanov. Sprejel je pobožne očete kakor angele miru. Od nadlog oslabelemu starčeku so se solze uderle, in vendar se je zdelo, da je na novo oživel, ko je tem možem podelil svoj blagoslov in jih razposlal med svoje zmotene ovčice.
Da vidijo katoliški verniki tudi sedanji čas, ako se napačne vodila in načela vgnjezdijo ter postanejo celo postave, kam se s tim zabrede, naj povem nektere zmote in spake unih časov. V tem času politiških in verskih homatij je naj več občin po omenjenem vodilu prcstih volitev volilo samo si župnike, kteri so se jim ponudili, in niso nič prašali škofa. Občine so gospodarile s cerkvenim premoženjem, duhovne pastirje so si volili le take, kteri so hotli biti za manjše plačdo, kterih življenje ni bilo vselej spodbudljivo. Nobeden se ni menil za prošnjo do škofijstva, ako je potreboval zakonskega polajšanja. Politični glavar je večkrat iz praznih vzrokov razvezal zakon. Od zakramenta sv. pokore so imeli ljudje prečudne misli. Veliko jih je mislilo, da je zadosti, ako obude kesanje pred altarjem in se potem iz navade spovejo mašniku ene ali druge zmote in ga prosijo blagoslova. Marsikteri se nikoli niso spovedovali, kakor le na smertni postelji. V Kristusa v presv. Reš-njem Telesu pričujočega spbh niso več verovali. Nečistosti ni9o skor nič več za greh imeli, kakor zdaj mnogi li-beraluhi. Mnogi so imeli navado tudi živali kerševati. Sploh se je terdilo, da se zamore v vsaki veri zveličati. Tajili so večnost Božjo, večne peklenske kazni.
Birmi so se ustavljali, misleči, da bi se s tem za-terla njih prostost. Ob nedeljah delati, postiti se ne, je že navadna reč. Po hišah ni bilo vidsti ne podobe kakega svetnika, ne križa. Cele občine niso znale ne oče-naša ne druge molitve. Poslednje olje so zavergli, češ, da bi bilo potlej treba umreti. In še veliko tacih bogo skrunskih zmot so imeli. Ubogo ljudstvo je bilo postalo popolnoma krivoverno, da ni vedilo kdaj. — Kakor takrat v Švici, tako hoče liberalizem zdaj povsod ljudi zapeljati v zmote. Vender nahaja se celo v tem času splošnega verskega propada lepih zgledov verske vdanosti v letopisu. Naj omenim samo tole: V Tinzenu, dve uri proti severu od Šweinigena, so bili možje že sklenili poklicati luteranskega pridigarja. Temu so se vendar ustavljale vse ženske, in so može pregovorile, da je ostal katoliški duhovni pastir. — Kraj Stiirwies, 2 uri proti se ver ju od tod, ni mogel celih 40 let dobiti duhovnega pastirja, ker se je previdno ogibal tacih, ki so bili v slabem slovesu, in vendar je ostal katolišk. Vsako nedeljo in praznik se je zbrala občina; molili so sv. rožni venec in starejši so učili mlajše iz katoliških katekizmov. —	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Na čast Kristusovemu terpljenju in sv. Jožefu, pa v povzdigo našega mesta in njegove okolice!
II.
Dragi someščani!
Naša reč napreduje, toraj serčnost! Prečastiti gospod fajmošter mestne duhovni je št.-jakop-ske našo misel popolnoma odobrava in pote r j uje, ker v njegovi fari imajo svetiša biti, — in prostor za cerkev sv. Jožefa in Kalvarijo na naj lepšem homcu precej od mostu naprej ob dolenski cesti je že zagotovljen. To ste pervi dve potrebi. Med nadaljnimi potrebami so posebno darovi v ta namen, k čemur, upamo, bo tudi
Bog dobre serca nagibal. Med tem ko misel dozoruje, se mora tu£i sostaviti zbor več verlih in poštenih meščanov iz vsih oddelkov mesta, ki bode to reč v roke vzel in se goreče pečal za to, da početje hitro napreduje. Pravimo : ,,iz vsih oddelkov", ker svetiša, če tudi podružne duhovniji sv. Jako pa, bodo vender zadeva celega mesta v taki razmeri, kakor n. pr. „Rožnik", kamor zahaja prebivavstvo celega mesta.
Sadaj pa naj naznanimo še oserčivno pisanje z Dolenskega, ki nas je močno razveselilo:
„Z Dolenskega. To je prekrasna, sveta misel! Ljubljančani, le zidajte, le zidajte saj malo cerkvico v čast svetemu Jožefu! Le nikar pa ne odlašajte predolgo, — to je nesrečna navada, le odlašati, pa le nalagati; pride uima, pa vse grč po vodi. V Ljubljani je veliko poštenih, dobrih, zares katoliških sere, ki rade in tudi lahko Bogu v čast kaj storijo. L« serčnost, pa bo šlo. Meni so ljubljanske dobre duše poslale že marsikteri groš, da sem ga obernil v Božjo čast. Čast in hvala jim bodi. V bukvah življenja je zapisan vsaki sold; gotovo ne bo pozabljen ob svojem dnevu. Celo katoliško mesto, zdaj že tako veliko, bo z Božjo pomočjo kaj storilo; sej bo podpiral delo On, kterega je v njegovi človeški natori tukaj na zemlji redil sveti Jo-žet. Tudi po deželi se bo dobil marsikter ,,dober Jožef", ki bo kaki k^mniček prinesel, ali po pošti poslal. Jaz ne premorem kaj, ^ender pošljem v ta namen, v čast svetemu Jožefu o gld. in za Kalvarijo 5 gld. In če doživim zidanje cerkve sv. Jožetu v čast, obljubim še deset gld., če jih bom imel; pa nisem Jožef, sem le Jane z",
Preserčna hvala znanemu preč. gosp. Janezu Volčiču za oserčevanje in za lepi dar! V Ljubljani, 15. aprila 1873.
Več meščanov.
Iz Ljubljane. Prijazni mesec majnilc se bliža. Vse, kar je mladega, se poživlja; vse, kar dremlje v zemlji, urno vstaja, se razcveta, sad obeta. Goreča in pridna katoliška mladina pa /.e misli, kako bode natorne lepo-tije obračala Mariji na č*st, kako bode doma in po svetiših s pomladanskim cvetjem šmarnične oltarje ozalj-ševala. Še bolj pa je to misliti, kako naj se v veliko nočni spovedi očišene serca ohranijo čiste in vredne nar čistejši nebeško Kraljico v njenem mescu vredno počeševati. Treba je gledati tudi na ča*,^ v kterein živimo, in dobro je času primerno tudi Smarnice vrav nati. Družba katoliške italijanske mladine v Bolonji je gotovo v tej reči pravo pot zadela. Razglasila je oklic do vsih Italijanov in spodbuduje jih, da naj mesec majnik prav koristno obhajajo, in kar ta družba svetuje vsim Italjanom, to bi bilo dobi o svetovati tudi „v s i m S 1 o v ene ein" po njih okolišinah in zmožnostih. Svet pa je ta le:
„V tem letu naj vsi verniki Smarnice mesca maj nika prav slovesno in goreče pričm1), nadaljujejo, sklenejo z edinim namenom, da bi z vseprtmožnim posredovanjem Neomadežane Marije Device pospešili, ponaglili veliko zmago sv. Cerkve in sv. Očeta. Na to, in na to edino milost ter dobroto naj se ozirajo vse prošnje." ^
To bodi za zdaj tako rekoč edina naša prošnja, edino naše prizadevanje. Sej v ti zmagi je tudi vse drugo nekako že obseženo. Nobeden naj ne omahuje in ne bodi maloserčen. Res je, da se je že veliko prosilo, pa smo tudi veliko dosegli. Ali ni to naj veči milost, da sv. Oče v tolikih britkostih se živč, posebno ker vedo, kako silno jim njih sovražniki smert privošijo in mnogi celo žele in dan na dan razklicujejo: zdaj — zdaj bo konec Pijevega življenja. Zato so pa sovražniki vsak dan bolj razdraženi, ker Pij IX le ne umerjo, in oni
ne morejo svojih namenov doseči. Zdaj je od Boga do-	da bi okužili, kar je dobrega in zdravega. Slovencem
pnšena ura, ko je Sin Božji zapušen in je tema se raz-	bode ta knjiga zlasti pripomoček, da ved6, kako se je
širila po vsi zemlji. — Vse pa kaže, da ura teme gre	treba obnašati, kadar jih taki okuženi ljudje nadlegajo
proti koncu, toda pospešiti je treba preganjanje teme z	s svojo nejevero. Poduki in pojasnjenja so bolj kratke,
molitvijo.	čverste in prav priljudne — po slovenski šegi in ne-
Ni bilo morebiti brez pomena, da papež Neoma	kako v podobi Segurovi, kterega se ie gosp. pisatelj
dežane je bil rojen ra^no v lepem Marijnem mescu	tudi deržal sem ter tje. Delo ni le poaučljivo, je tucfi
(13. majnika 1792), ter je bilo znamnje, koliko ima Ma-	vedrilno.
rija storiti za Pija IX, Pij IX pa za Marijo. V tem	Naj postavim tukaj nekaj obsega. Zavernjeni in
prepričanji se bori katoliški svet z nekako serčnostjo,	overženi so ugovori nejevercev, kteri jezikajo, klafajo
ki zamore le od Boga izvirati: moli, terpi, se vojskuje,	in pravijo na pr. ,,0 veri mi tiho bodi; — Boga ni; —
Kdo ve, morebiti je zvestim Marijnim častivcem ravno	po smerti ni ničesar več; — Bog se za nas ne meni;
mesec majnik v to prihranjen, da s svojim duhovnim	vera je le za ženske; pošteno živi, to je dosti; — bliž-
orožjem določilni napad store in rešijo sv. Očeta?	njega ljubiti — to je moja vera; — vera ničesar ne d£;
Italijanska mladenška družba priporočuje tudi na-	— vem za učene brez vere, mašniki so jo izmislili; —
slednjo priserčno molitev za šmarnični mesec:	verujem le, kar umem; — ne morem verovati: — vere
„0 milostna in sladka Marija! V tem svetem mes-	so vse enake, v vsaki se lahko zveliča; kdo pa je Kri-
cu se prične živ dogovor med teboj in med tvojimi	stus, — morebiti le kak modrijan? Pri luteranih je
vdanimi častivci kakor ljubeznjiva skušnja češenja in	ložej, naposlednje vse eno; — pošteni vere ne spreminja;
dobrot. To leto pa vsi zedinjeni vino zvezo prihaja-	— katol. vera ni za olikane; — molim Boga, kakor se
mo pred Tebe, o Mati! Z eno samo željo v sercu, z	meni ljubi: — papežu, škofom, mašnikom ne verujem;
eno samo molitvo v uotih, namreč za veliko zmago	— Cerkev je neusmiljena: pekla ni: — zavolj koščeka
Cerkve in s v. Očeta. — To, to edino milost smo	mesa ne bom pogubljen; — Bog ne potrebuje mojih
si postavili za cilj skoz celi Tebi posvečeni mesec, da	molitvic: — kaj pomaga Marijo in svetnike častiti? —
se pospeši s tvojim vsezmožnim posredovanjem. Na ta	zakaj zdaj ni čudežev? — čemu Božja služba v latin-
edini namen naj meri tudi vsaka molitev, vsaka Tebi	skem jeziku? — duhovni prodajajo svoje opravila: —
darovana cvetlica, vsaka misel v Tebe obračana, vsak	spovedi ne terpim: — čemu bi k maši hodil? — živ-
zdihljej, vsaki naš klic. Spomni se, da gre za tisto Cer-	ljenje kristjanovo je čmerno" itd. itd.
kev, ki je stala Tvojemu Sinu toliko kervi, Tebi pa to-	' Da viclijo čast. bravci, kako gosp. pisatelj tvarino
liko britkost; za tistega Papeža, ki je toliko storil in	obravnava, smo postavili v današnji list iz te knjige
terpel za tvojo čast, o Brezmadežna!	med členke spisek zoper ugovor, ki pravi: ,,Pekla ni/4
In doklej še bo terpelo njuno nesrečno zapuše-	Pristavljeno še bodi, da je tiskavno društvo razde-
nje in pa neusmiljeno zatiranje? O glej, v koliko milo-	lilo knjižico med svoje družnike; ostalo je pa še nekaj
vanja vredne zmešnjave in nadloge se zavolj tega po-	sto iztisov, in dobivajo se toraj pri gosp. pisatelju (s
topi ju je človeška družba! Kako pretresljiv je pogled	pošto vred po 50 kr., brez pošte po 40 kr.). Bodi tedaj
pregrčh in kazen. Kako strašne zgube tolikih duš! Po-	novo delo serčno priporočeno Slovencem, zlasti še takim,
slušaj, o Marija, ljubeznjivo pa boleče klicanje, ki se	ki hodijo med široki svet in velikrat slišijo in vidijo,
pregoreče in edino iz vsih koncev zemlje te dni k Tebi	kar bi keršanski jezik ziniti, keršansko oko gledati ne
povzdiguje, in »mej usmiljenje z nami! Spoznamo, vsi	smelo. To delo jim bo orožje dajalo zoper mnoge na-
smo grešili: za vse bode prrsena zmaga ko naznanilo pri-	pade. —
zanesenja, rešenja, miru. To je zmaga, vredna Tebe, o	lz Ljubljane. (Glasbenica v AlojzijeviŠČu.) — V
nebeška Kraljica! Ali je nam lega še dolgo pričako-	večer Matere Božje 7 žalost, 4. mal. travna, je bilo pre-
vati? . . . Vedi, ako nam serce navdaja Tebi ta mesec	častito vodstvo Alojzniško s svojimi pridnimi gojenci
pobvetiti, da se zmaga povspeši, nas tudi misel naganja	in s pomočjo gosp. Fcersterja napravilo prav spodbudno
je že skiraj viditi. O Marija, Marija! Tvoja moč in	glasbeno besedo višemu in nižemu ljubljanskemu du-
naše zaupanje v Tebe je brez mej. O res, kakor si	hovstvu in gg. bogoslovcem, ktero so bili počastili tudi
zdaj naše upanje, tako bedi Ti naše življenje, naša	milostni škof s svojo nazočnostjc. Program je bil na-
sladkost, zdaj in vselej, vse večne čase. Amen."	slednji: 1. Mendelsohn: Andante, igral ca harmonijo g.
„Češtna Marija."	Foerster. 2. Wiit: Stabat Mater, 4glasni zbor, sprem-
,,Molin.o za našega Papeža Pija; ohrani ga, o Go-	Ijan po g. Foersterju na harmoniju. 3. Beethoven 1. del
spod, poživi in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v	Cis mol-sonsste, igral g. Foerster. 4. Greith: Ave maris
voljo njegovih sovražnikov." —	Stella; 4glasni zbor. — Občna pohvala je spremljevala
Ta mMitev, tukaj priporočen?, izvira iz serea in	vse oddelke igre in petja. Hvaležni preč. vodstvu in
peresa enega naj zvcstejših častivcev Pija IX, nekega	gosp. Foersterju in veseli so bili gospodje tako lepega
svitlega cerkvenega dostojnika.	napredka verhh mladenčev tudi v umetnem petji. Ta-
Iz Ljubljane. Slovensko slovstvo. Katoliško	ke naprave nam Bog ohrani!
tiskavno društvo v Mariboru je na svitlo dalo času pri-	— V Ljubljani je taki velik prijatelj sv. Jožefa
merno delo, ki se imenuje: „Mala »pologetika ali	in Kristusovega terpljenja, da cerkev sv. Jožefa in šta-
pri jazni zagovori sv] katoliške vere." Spisal	cijone križevrga pota že podira, preden stoje. Pričel je
dr. Lavoslav Gregoree. profesor bogoslovja v Ma-	delo svoje „civilizacije" s tim, da v „Danici sproženo
riboru, potcrdili mil. knez in škof. Ta knjiga, z 2(K>	misel smešno dela in podpis „Več meščanov" ignorira,
stranmi, v veliki osinerki na prav ličnem papirji, obsega	da bi kdo mislil: to le samo Danica hoče. To je blezo
39 preder/nih ugovorov, kakoršni se slišijo zoper Boga,	tisto delo za „svob« do, pravo in napredek", pa „Kampf
Cerkev in zop«r razodeto vero. in ki so v tej knjigi	gcgen die tinsteren Macnte", s čemur ta list cele strani
zavrača ni in •.v.-rženi v prijazni besedi — brez zabav-	napolnuje. Ljubljanski meščanje, koliko Vi daste za
Ijunju in br« /. razdraženoeti. Kes je sicer, da med i ašim	tako kulturo? —
vernim IjudHvom vse take >pake" in čencanja zoper sv.	- V ljubljanski kazini je velikonočni ponedeljek
vero itd." šo ni.»o znane: ravno tako res pa jo. da sc-	izmed 539,785 Kranjskih prebivalcev okoli 200 raznih
danjo dobo dobri in ncj opačeni verniki zmiraj priha jajo	c. k. vradnikov in služabnikov pa kacih 40— 50 druzih v dotiko z zagrizenimi neverniki, kteri ižejo vsako prilike, jedlo, pilo, govorilo — „volilni reformi na čast;" pa
tudi bojda marsiktere nevredne, čisto „tagblattarske" žveke. Nekdo je celo napovedoval „vojsko zoper tolarje!" (Lepa čast, pa tudi lahko opravilo, kterega je vsak uličarček zmožen!) — Milujemo spoštovanja vredne gospode vmes, da so morali take neslanosti prebavi jati.
Il Ljubljane. (Visokocivilizir a ni). Psevdolibe-ralcem se nič huje ne zakadi, kakor če jim z djanji prav na svitli luči pokažeš, da njih liberalizem je hum-bug in njih svoboda laž in trinoštvo. Piden škandal-blattov. ki je povsod zavetnik in „boter" s svojim opravičevanjem, kjer koli se Cerkev terpinČi, tlači in preganja, je undan Danico krivičil. da vernikom možgane beli z lažnjivimi popisi raznih grozovitih preganjanj ker-šanstva po „visokocivi 1 iziranih deržavah". Da so te ,,visokocivilizirane" Nemčija, Švica in Italija, kdo bo to dvomil?
Poslušajte vender, kako n. pr so ti „visokocivili-ziranci" veliki teden delali s škofom Lachat-om v Bazel-nu na Švicarskem.
V ponedeljek po Cvetni nedelje je Hnančni direktor Hentschi s pismom Škofu napovedal, da drugi dan ob 2 naj bo doma, da se bo inventar nadaljeval. Paramente, staro škofijsko perilo in vso tako robo je bil Ilenči že poprej v posest vzel: tudi je bila že vsili cerkvenih fondov ter denarnih zalog se polastila. Kaj so tedaj še hotli? . . . Prišel je Henči s par gospodi in s služabnikom, podal se v pismišče, arhiv, ter je hotel presti-kati Škofijske pisma in dopisovanja. V svoje stermenje pa niso našli administracijskih pisem škofovih. Zdaj so se ,,ekspektorirali", poslušajte: da hočejo zlasti imeti pisma, ki obsegajo razmere s papežem, z Rimom, z nun cij aturo! Kaj pravite o taki prederzno3ti v „vi-sokocivilizirani deržavi?" Kako lepo rožice zlate svobode v ,,klasiški" zemlji prostosti!
Vikši pastir je možato protestiral po svoji dolžnosti zoper take preseganja in je slovesno naznanil, da take pisma vladi nič mar niso. Videči, da nič ne opravijo, so se gospodje zvečer domu vernili, zapeča-tivši arhivne vrata.
Kdor bi mislil, da je terliearije konee, bi se motil. Veliko sredo jo zopet prisopihajo, pa ne molitev velikega tedna molit, ampak škofa v novo terpinčit. In ta pot se „olikani gospodje" še napovedali niso. Prišli so derzovito v sobo škofovo, ki so ga našli z nekterimi kanoniki. Napovedo mu, da jim naj kar naravnost izroči svoje dopise, in žugajo, če ne, da pošljejo na policijo, da bojo škofu silo storili in vse do naj manjši betve v hiši preiskali. Pristavili so, da imajo pismo od vlade, ki jim «1 tje pravico >ilo delati, ako l»o potreba.
Skof se ne uda, naznani. da je pripravljen tudi v ječo iti; da mu pa vest ne pripusti jim izročevati pisem, ki jim nikakor nič mar niso. Veliko so tišali vanj, od 2 do 7 so imeli častitljivega jetnika v njegovi lastni hiši, kakor kakega velikega hudodelnika. Ker pa nič niso premogli zoper škofovo stanovitnost, so jo potegnili z dolgim nosom, češ, da grejo po povelje vladino, in se hočejo verniti. — Kaj se je potlej zgodilo, telegrai dozdaj še ni povedal. Kaže, pristavlja „Unita", da za herbtom kantonalne vlade je naj bolj divje švicarsko rudečkarstvo, za tem pa brezbožno evropejsko dema-gogstvo, in da škofu namerjajo tiste strele, ki so jih že spustili v Mermilloda.
Ali je to dosti za spričanje „visokociviliziranstva?" Ali hočemo popisovati še, s kolikimi italijanskimi škofi so laški „visokocivilizirani gospod—svobodarj i" podobno delali? Ali pa kako ravno sedaj pripravljajo postavo, ki bi enako storila z vsimi cerkvenimi reaovi, ki so stebri sv. Cerkve? — Morebiti pa bolje kaže v „viso-
kocivilizirano" Prusijo pogledati, kjer se zoper Cerkev postave kujejo in pa že spolnujejo s preganjanjem domačih sinov iz dežele, če ima tudi čisto nedolžen sin biti iztergan iz naročja svojega lastnega očeta — dosti je, daje katoliški redovnik — jezuit itd.? Pa kaj se godi v Elzasu? ....
Razgled po *eetM,
Kakšni SO ti napredki? — že širokoustno bahanje liheralnih in kupljenih časnikov z današnjim napred-vanjem mora v vsakem previdnem človeku obuditi siim in dvom. Kdor pa reč globokeje preudarja, se čisto prepriča, da evropejski politiški voz se dervi v brezno, ker vsemu, kar sedanji čas počenja, se pogreša naj bistniši pogoj za terdnost in obstanek. Pogreša se n ravna in pravična podlaga. Sila, denar, zvijača in prekanjenost obilno gospoduje, to pa je vselej slabo znamnje. „Mahrischer Botschafter" ima v tem oziru ne-ktere neprecenljive prevdark*1. Večina najtehtniših po-litiških sprememb od več kot dveh desetletij se je zgodila s telesno silo in ne po naturnem in pravnem razvoju, pravi ta verli list. Oropanja Avstrije v Italiji, pregnanje ondotnih vladarjev, premembe na Nemškem, zlasti pa ugrabljenje cerkvene deržave so d j anja krivične sile. Če se je to pretečene stoletja že godilo kterikrat, pa vender ne tako sploh, tako potuhnjeno-hinavsko, s takim pretvezami in pomočki, kakor sadaj. Gerdot>ne silovitosti so grabljenja samostanov, cerkvenega premoženja na Laškem, pregnanje jezuitov iz Nemškega, poče-njanja zoper katoliško Cerkev na Rusko-Poljskem, ostudno ravnanje s katoliškim duhovstvom v Švici, očitno preganjanje katoliške resnice in prestavljanje nejever-stva in brez verstva po masonskih iu judovskih časnikih, in še marsikaj druzega.
Ako so marsiktere silovitosti s postavami poter-jene, to njih prave cene nič ne spremeni. Francoski trinogi so svoje dni tudi s postavami svoje trinoštva posvečevali, prišli so pa s tem do kraljo morstva in strahovitega klanja ubozega človeštva. Pravica se ne da delati in kovati — danes tako, jutri tako. Pravica je dana od Boga po razodetem in naturnem pravu, in ogledalo, v kterem se razodeva, niso spačene, zvijačne in mesene serca. Ugrabljenje tuje lastine ostane vekomaj krivica, če tudi celi parlament to pred ali potlej hoče posvetiti, kakor n. pr. ugrabljenje Rima. Ravno tako trenja stiskanja, preganjanja, nedolžnih ne more nobena postava opravičiti, naj so preganjani škotje, jezuiti ali drugi ljudje. Škofje v Švici svoje časti nimajo od deržave, ampak od Cerkve; ako jih tedaj deržava „od-stavlja", ki jih ni postavila, sega v tuje pravice in dela silovitosti, ki jih nobeni sklepi, nobene liberalske pri-terjevanja, nobeni masonski časniki ne morejo opravičiti.
Pravi se včasi: „Duh časa, napredek, očitno mnenje to zahteva." Ali res? Duh časa je to, kar največi širo-koustneži po nekterih listih razkričavajo, nekteri bravci pa za njimi; ljudstvo veči del o tem nič ne ve. Ravno take sleparije so tako imenovane ljudske glasovauja, kakor so jih mavtarji komandirali na Laškem in Napoleon III na Francoskem; noben pameten človek ne bo verjel, da je v tacih nesvobodnih glasovanjih res ljudsko mnenje ali njegova volja, kakor se kaže pr. v Rimu, kjer se zdaj vidi, da je vse ljudstvo z* <*apeia, dasiravno je bilo tokrat glasovanje zoper paf>e£-*. V Jeruzalemu je bilo nekako glasovanje, ko so Sinu Božje-
§a doglasovali na križ, razbojnika Baraba pa spustili, a jih je potlej zopet ropal in pobijal, če je hotel, kakor prej.
Pravic« ostane pravica. Zamore se za kaj časa tajiti in zatirati, nikoli pa ne končati. Kadar se začnč kazati nasledki tlačene pravice, takrat ljudje začnč glave povzdigovati; toda za mnoge je že pozno. Se na Kalvariji so osleparjeni ljudje začeli tresti se in na persi terkati, ko *o vidili, koga so umorili in koga izpustili. Veliko se ]ih ie tudi v resnici spreobernilo in med temi Lorgin sam, ki je bil Večni Pravici in Resnici serce prebodel. Bog daj mnogim tudi ta velikonočni čas spregledati.
Hekaj cvetja pruske „olike". Pruski kulturami pre ganjajo tudi redovno osebstvo, ktero menijo da kaj (lahne po jezuitih. — Drugod pa vsi rogovileži niso tako hlodasto neobtesani, kakor prusovski. V sardinski zbornici n. n. je svoje dni eden poslancev zinil, da naj bi se usmiljene sestro odpravile z bolnišnic. Grof Kavur pa mu je odgovoril, da bi si dal raji poprej roko odsekati, kakor pa tako določilo podpisati. —- Brazilski cesar pa je pred malo leti prosil Napoleona III. naj mu pošlje 50 usmiljenih sester za bolnišnice. Napoleon mu je urno željo spolnil in cesar mu je v zahvalnem pismu odgovoril iz Amerike: „da je on prosil 50 u-smiljenih sester, poslanih pa mu je 50 angel j cev.
Iz Alzacije in Lorene so samcsilno pregnali Prusi dva naj blagših deržavljanov, gg. Heimburgerja in Morin-a, in ne moreta se v svojo domačijo vemiti brez nevarnosti, da ju pruska ,,olika" zasači in na nedoločen čas v kako nemško terdnjavo zapre. Kaj sta pa naredila V Njuna hudobija je bila ta, pravi ,,Unita", da sta z vsakterimi katoliškimi dobrimi deli imela veliko opraviti, pa da sta imela velik vpliv do svojih soder-žavljanov. Kmali na to so pa tudi pregnali iz Strasbur-velikega namestnika Rappa, in njegova hudobija je ila ta, da je bil vstanovil in je vodil družbo katoliških Alzačanov za brambo katoliških korist, ki so v toliki nevarnosti. To je on storil na postavni poti, časniki pa so povsod trobili, da je bil on „vodnik skrivnega društva" in zato pregnan. Kadar liberalci kaj o katoliški reči pišejo, jim ni nikoli nič verjeti.
Na Švicarskem ste posebno očitni (Ive reči: zmiraj bolj divje preganjanje sv. Cerkve, in zmiraj veči izseljevanje iz dežele. Tako se godi tudi na Nemškem in ni čudo: ljudje žele mir imeti pri domačem ognjišu; če jim pa še celo njih gosposke nemir delajo, ki so dolžne mir varovati: kdo ne bo želel zapustiti take dežele in iti kam drugam miru iskat? Kks frater Hiaeint
sokliean od lihcraluhov v (»enevo, je tamkaj nekaj pri-igoval, kako naj bi se Cerkev reformirala. Pravijo pa, tla neki g. Battaglini ga hoče tožiti zarad ..plagiuina" (pisavske tatvine).
Iz Japonskega pravi novo naznanilo, da ukl jub raz-klieanega razglasa, ki vradno naznanuje toleraneijo (sterpljiv o>t), so vender ukazi /a preganjanje kristjanov nabiti ostali, kristjani pa so še po ječah. —
Poslednje novice- Versko čutilo na španjskem je tako močno, da vse vlade, ki so si v kratkem nasledo-
vale. so spoznale potrebo: spoštovati vero svojega na roda. (Ne tako kakor mnogi ..gimpelni" po naših krajih, kterih ..lepa šega" se zdi biti ta. da narodom njih n a j veči > vet in je skrunijo). Figueras sam je šel veliki |K'tek Božje grobe obiskat, in zapovedal je, da tudi
r »sadna vojna naj, ločena po kardelih. ravno tako stori, elo v liareeloni. mestu naj hu jšega demagogstva. so
v Rimu se počutijo popolnoma dobro. — V Serbiji je po Blaznovacovi sinerti izvoljeno novo ministerstvo iz zmerne stranke; Ristič je predsednik. V Betlehemu so oo. Frančiškani poslednjič premagali prederzne greke, ki so bili
v kapeli Kristusovega rojstva ogrinjala ob stenah zažgali in so svoje hotli obesiti. Na povelje sultanovo pričo pašata in francoskega konzula so frančiškani prelepe ogrinjala na stene pripeli. Greški in armenski škof — oba sta bila pričujoča, in hotla sta protestirati, pa fer-man je zapovedoval, da morata molčati — in molčala sta. Ob času terpljenja sv. Cerkve, ob času ko so skor vse vlade zoper njo, je pa na tem svetem mestu zmago dosegla, ki ima velik pomen.
MMuhorshe spremembe.
V	ljubljanski Škofiji. G. Brezo v ar Jan., kapi. v Knežaku, je prestavljen v Borovnico. — G. Koče-var Ant., kapi. v Doberničah, je dobil lokalijo v Kopanju.
Y	teriaski škofiji*). G. Blaž Glavinaje postal drugi duhovni pastir jetnišnice v Kopru (Capodistria); — G. Janez Mahnič kaplan v Berdih ; g. J e r n e j Križaj duh. pom. v Žminu (Gimino); g.Tomaž Kralj i č podal se je v pokoj.
MBobrotni darovi•
Za sv. Očeta. G. Stupica 2 gld. st. d. — J. M. 2 gld. Neim. 30 kr. — Št. Vinkler iz Lokvi 2 gld., prosi za-se in za deržino bogoslova za srečno zadnjo uro. — G. J. V. iz Lokvi 1 gl., prosi blgsl. za-se in za deržino in za srečno zad. uro. — Neimenovana roka sv. Očetu za pirhe 1 laški tol. in '/a gl. sr., s prošnjo sv. blagoslova in da bi Bog skoraj rešil sv. Očeta in njenega poglavarja. — N. N. 20 frankov v zlatu. — Preč. g. P. U. 4 gld.
Za afrik. misijon. Iz Cernega verha nad Idrijo 4 gld. - Iz Vodic 2 gld. 40 kr.
Za Bosno. G. M. T—r 4 gld. 60 kr. — G. A. P. 1 gld.
Za misijon gosp. misijonarja Cebulja. N. N. 33 gl. avst. velj.
Za varhe Bož. groba. Iz Vodic 2 gl.
Opomba. Bratovščina presv. Rešnj. Telesa bode v začetku mesca majnika razdelila paramente, ki jih je napravila od lanske Velike noči za opravo revniših farnih cerkva nase škofije. Preča-stiti gospodje fajmoštri naj se tedaj podvizajo poslati dotične prošnje saj do konca tega mesca podpisanemu bratovskemu vodju. Prošnje pa naj ne bodo splošne, temuč natanko naj se pove, česa ktera cerkev potrebuje. Sploh naj bode tudi opomnjeno, da si je bratovščina zlasti prizadevala oskerbeti veliko cerkvene bele robe, ki se potrebuje pri sv. maši, kakor tudi oltarnih blazinic, koretljev, štol in burz za obhajila, koretljev, Štol in velumov, kakoršne se rabijo pri litanijah, ker želi se, da bi se po mogočosti odvračala nečast, ki se dostikrat godi presv. Zakramentu z zanemarjenostjo in nepristojnostjo omenjenih paramentov.
Dr# Pitvker,
kanonik.
*) Odgov: Nondum.
Vr.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blatnikov! dediči v LjubljanL