Zvišanje cen življenjskim potrebščinam in zvišanje naših plač »Oh, ta draginja, ta draginja!« To je danes moto vseh razgovorov, ki se začenjajo povsod, bodisi med znanci ali prijatelji, med sosedi ali sorodniki, med vsemi stanovi, najbolj pa med našim delovnim Ijudstvom in uradništvom. Pa je tudi res.nično, saj draginja je tisti moloh, ki danes požira skromne plače, zaslužene z velikimi energijami, ki jih potroši uradništvo in delovno ljudstvo za svoj obstoj in za trdo skorjo vsakdanjega kruha. Občutna draginja raste iz dneva v dan in je že davno prekoračila maksimum stvarne vrednosti vseh življenjskih potrebščin. V primeri z našimi plačami, ki so daleč, daleč pod pravim minimumom in ki ne ustrezajo ustvarjajočemu stvarnemu delu, pa je tu velika razlika, ki tvori baš za uradništvo največji minus, primanjkljaj. Kriti ta primanjkljaj je danes glavni problem vsajke uradniške družine, kajti marsičemu se je moral uradnik že odpovedati, a jcsti in cblcčen mora biti vsak. Porast cen lahko primerjamo z dvigom živega srebra v termometru, če ga prinesemo pozimi od zunaj, kjer vlada hud mraz, v sobo, kjer je zelo toplo. Živo srebro se zelo naglo dviga in se nekje ustavi. Kdaj se pa bo ustavila cena življenjskim potrebščinam? Pravilno bi bilo, da bi se tudi naše plače sorazmerno z dvigom cen dvigale. A naše rjlače so se v primeri s termometrom dvignile kvečjemu za 1 ° do 2'', kar je ravno toliko, če bi iz Drave nosili s čebrom vodo, hoteli pa bi strugo osušiti. V naslednjem hočem podati neko bežno sliko o porasti izdatkov šestčlanske družine in ta porast primerjati z dvigom naših plač. Znano je, da plača državnega uradnika že pred nastopom draginje ni dosegla eksistenčnega minima in so sedaj naše plače zdrknile še globlje pod to zahtevano črto. Mesečna potrošnja šestčlanske družine je povprečno: 1. Izredna povišica znaša od VIII. skupine naprej 80 din, 2. za vsakega otroka 50 din, to je 4 X 50 din je 200 din; skupno torej 280 din. Če torej primerjamo povišanje izdatkov s povišico državnega uradnika, ki jo prejema mesečno, vidimo primanjkljaj okrog 1000 din. Od kod dobiti sedaj denar za kritje tega primanjkljaja? En tisočak mesečno, to je za uradnika velika vsota, ki je pač neobhodno potrebna, kajti spredaj navedeni izdatki so stvarni, itak zelo zreducirani in nihče ne more trditi, da taka družina živi v izobilju. Vsaka uradniška družina pa si mora vsak mesec nabaviti malenkost perila ali obutev ali nekaj obleke, kajti sicer se nekcga lepega dne utegne zgoditi, da bo brez vsega in ne bo mogel nihče na cesto. Marsikdo se je že prej zadolžil, zlasti pa učiteljstvo, ko se je selilo okrog kakor večni popotniki ali pa ga je bolezen v družini občutno strla finančno, tako da je bil prisiljen najeti posojilo v dobri veri, da ga bo lahko odplačal. Sedaj pa niti za obresti ne zmore, kapital pa je vedno enak in se sam noče staliti. Dolgovi rastejo, kritje izdatkov to zahteva, kajti danes ne da uradniku nihče več na up. Prejšnja leta, takoj po preobratu, je bil uradnik gospod. vsaik se mu je klanjal, vsak mu je ponujal svoje blago in mu tudi kreditiral, a danes je to minulo. V borbi za svoj življenjski obstoj, da prehrani svojo družino in da čuva ugled svojega stanu, je uradnik danes prisiljen, odreči se vsem kulturnim dobrinam. Knjige, gledališče, kino in druge zabave so za njega le sanje prejšnjih let. Sedaj sameva doima in časopisi so njegovo edinp čtivo in »kulturna hrana«. Zato je skrajni čas, da se oni, ki nam režejo naš kruh, spomnijo tudi na nas in nas rešijo trpljenja in propada. Posebno mi učitelji, ki smo raztrcseni po vsej domovini in ki vzgajamo narad, smo po- Artikel : 30 kg krusne moke (sedaj enotne) 8 kg psenicne moke Ogg . 4 kg koruznega zdroba 2 kg psenicnega zdroba 6 kg masti  1 kg masla  3 litre olja  2 kg makaronov 1 kg franka  1 kg kneipa  2 kg riza  8 kg sladkorja  3 kg fizola  25 kosov jajc  20 kg mesa  90 Iitrov mleka  2 kg mila  2 kg soli  1 m3 drv  Cena prej: 2,75 3,75 2,50 4,75 16 — 11 — 7,50 16,— 13 — 8 — 15,50 4 — 1  s',- 1,50 12,- 1,50 100 — din = 82,50 = 30,— = 10 — = 9,50 = 96 — = 32 — — -i-i = 15,— = 16 — = 13- = 16 — = 124 — = 12 — = 25 — = 160 — = 135 — = 24  = 3,'— = 100 — Cena sedaj: din 5,50 = 165 — 8,50 = 68 — 4,50 = 18 — 8,75 = 17,50 28— = 168 — 50,— = 50 — 25,50 = 76,50 13,— = 26 — 21— = 21 — 20— = 20 — 16— = 32,— 18— = 144,— 6,50 = 19,50 2— = 50 — 16— = 320 — 3— = 270 — 18— = 36 — 2,50 = 5,— 190,— = 190 — Vec: din 83,50 38,— 8 — 8,— 72 — 18 — 43,50 11.— 5 — 7 — 16 — 20 — 7,50 25,— 160 — 135 — 12 — 2 — 90 — 936,— 1696,50 760,50 Če še računamo razne druge potrebščine: kavo, kalodont, nekaj prekajenega mesa itd., lahko računamo povišek 39,50 din na 800 din. Povišek na trgu je 100%. povišek za šolske potrebščine, časopise itd 200 din, dobimo po višek 1000 din. Pri vsem tem pa ni vračunana ne obleka in ne obutev, kar pri tako številni družini nanese precej, tako da lahko mirno računamo povišek mesečno 1250 din, kar znaša preko 110%. Sedaj pa poglejmo, koliko znaša povišica državnega uradnika, ki jo prejema o*d lanske jeseni: trebni poleg vsakodnevne običajne hrane tudi nekaj »kulturne hrane«. zato je zvišanje naših prejemkov neobhodno potrebno. To zvišanje pa mora biti izdatno, tako izdatno, kakor so se izdatno dvignile cene vseh neobhodno potrebnih in za inteligentnega človeka prepotrebnih materialnih ali duhovnih dobrin. Če bosta delala prehranjevalni in oblačilni problem inteligentu uradniku največ pre glavic, bodo njegovi duševni produkti padali — in s tem bo oškodovan narod. Zato pa je neobhodno potrebno, da se naše materialno stanje čimprej izboljša in popravi. V—ar.