[ Kranj, 25. decembra 1961 - St. 6
Srečno vožnjo
Poklici ocenjujejo leto 1961
Leto brez
Navajeni smo, da vsak pojav ocenjujemo .komentiramo in delamo zaključke. Letni obračuni niso značilni samo za knjigovodje. Stare navade, da o preteklosti vedno govorimo s solznimi očmi in pravimo, »to so bili še časi«, počasi opuščamo in postajamo kritični tudi do preteklih dni. Povprašali smo ljudi različnih poklicev, kaj menijo o letu 1961. V izjavah teh ljudi je nekaj značilnih podatkov, ki kažejo, da Je bilo leto 1961 iz »krvi In mesa«. Povsem nezadovoljni ne smemo biti, saj v novo leto stopamo z lepimi izgledi, da bo denarnica večkrat polna kot prazna.
• SODNIK
Kakšno obtožnico bi sestavili zoper leto 1961? — Kot sodnik nisem na-
vajen obtoževanja. Ce bi moral to leto soditi, bi glasoval za oprostitev. Napake in slabosti, ki bi jih bilo vredno obtožiti, so dediščina stare miselnosti. Včasih je izvor obtožnice v primarnih silah egoizma, vsiljenega človeku po trdih zakonih narave. Ti odtehtajo tudi primere nekaterih zavistnih zaslužkov.
Kot sodnik bi pripisal Se opomin, da moramo napake čimprej odpraviti. Za prihodnje leto bi želel, da bi ga sploh ne bilo treba postaviti na zatožno k!<r\
fjh .PROFESOR
Kakšno oceno bi zapisali letu 1961 v svojo profesorsko beležnico?
— Za našo državo je bilo to pomembno leto. Imeli smo vrsto praznikov. Osrednji dogodek je prav gotovo beograjska konferenca, kjer je miroljubna vloga naše države dobila svetovno priznanje.
Na splošno pa bi prvo polovico leta ocenil z nezadostno oceno. Proti koncu leta pa so se stvari s boljšale, tako da popravnega Izpita ne bo treba.
Kakšno enačbo pripravljate za leto, ki pride?
— Zaupanje v lastne sile.
# NATAKAR
Na kateri dan ste v letu 1961 stočili največ alkoholnih pijač?
— Na prvi maj. Ta dan ima dva osnovna pogoja za to. Pada na začetek meseca in zaradi prostih dni imajo ljudje čas ostati dalj časa za točilno mizo.
V kakšnem jeziku se pogovarjate s pijanci?
— S pijanci se je treba pogovarjati na lep način, če hočeš, da kaj zaleže. Uporabljam tudi kitajščino, če vidim, da bom imel uspeh.
Kakšen je pijanec iz leta 1981?
— Takšen kot je bil.
O MILIČNIK
Kdaj zapazite na cesti več prekrškov, ko ste slabe volje ali ko ste dobro volje?
— Zapaženje Je zelo različno. Včasih 6e zgodi,
da pri dobri volji zapazim več prekrškov, kot pa takrat, ko sem slabe volje.
Kdo je bil v preteklem letu najbolj potreben vaše pomoči?
- Vinski bratje in potniki, ki prvič pridejo v naše mesto.
# URADNICA
Katerega spola stranke so bolj sitne, moški ali ženske?
- Težko bi rekla. Pri nas so val enako sitni, ker
Imamo opravka s perečimi  probio ni.
Kaj   bcete   napravili s
poviškom plače po Novem letu?
— Po telefonu vam na to ne morem odgovoriti.
© OFICIR
Kakšno bi bilo vojaško poročilo za leto lO&l?
— Stanje zelo napeto. Oblegani z atomskimi poskusi. Sile miru prihajajo v protinapad. Kolonialne sile se vdajajo. Nekateri afriški narodi so razglasili splošno mobilizacijo. Na svetu je pod orožjem še vedno preveč vojakov.
Bo prišlo v novem letu do vojne ali vsaj do razorožitve?
— Dvomim, da bi prišlo do vojne, še manj pa do razorožitve.
• GOSPODINJA
Kako bi preprečili naraščanje cen?
— Ljuba duša, to je zelo težko odgovoriti. Lahko bi povedala, kako se prepreči naraščanje testa
(Nadalj. na 8. strani)
v Novo leto 1962 želimo vsem, ki imajo in nimajo motornih vozil
mvccmfa \ ljudini
Skoraj ga ni Človeka, ki bi nečesa ne zbiral. Star denar, sliko filmskih zezd, prazne škatle, spomine, neuporabne vrečke, stare ure in kaj vem kaj še vse si lahko izberemo v ta namen. Za PETRA AMBROZA iz Kranja pa so mi njegovi tovariši povedali, da ima celo zbirko zadolžitev in zaposlitev. Naj ne pozabim na to, da sodi Peter po mnenju nekaterih strokovnjakov med mnogo obetajoče jugoslovansko pevce zabavne glasbe. Vzrokov za razgovor torej več kot preveč.
Fant s pesni ilo
Bi mi povedali, kaj vse sodi v vašo zbirko?
Sem uslužbenec v tehničnem oddelku Vodne skupnosti za Gorenjsko, obiskujem večerno ekonomsko šolo, peti razred oddelka za solopetje v glasbeni šoli, pojem pri Triu Bardorfer, igram pri Prešernovem gledališču, kot pevec in solist pojem pri zboru Franceta Prešerna, sem tudi Član Gorenjskega vokalnega okteta (ki trenutno vadi) in na koncu še član Partizana v Stražišču. Navdušen sem za orodno telovadbo, vendar mi zanjo velikokrat zmanjka časa.
Kako ste razmejili konjičke in delo?
Prvo dvoje je delo, ostalo pa so moji konjički.
Kdaj ste doživeli največji uspeh?
Na oddaji Spoznavaj svet ln domovino, kjer sem z zapetimi pesmimi osvojil najvišje možno število točk in kot solist v pesmih Mojccj, Seronada, Bori in Napitnica na koncertih Prešernovega zbora v Kranju in Trbovljah.
Največje uspehe torej dosegate s pesmijo. Bi želeli biti 6amo pevec?
To je odvisno od veliko preveč stvari, da bi lahko že sedaj kaj rekel.
Kdaj vas bomo spet lahko slišali po radiu?
Prihodnji petek bom pel na Javni mladinski oddaji, katere ponovitev bo menda v nedeljo popoldne v radio.  - M. Sošič
Vtisi s poti po Avstriji
j e ROJSTNI DAN V SPODNJEM j DOMU
VVinslon Churchill, edini britanski ministrski predsednik, ki je odklonil naslov lorda ,da bi ostal Član britanskega spodnjega doma, Je za 87. rojstni dan doživel veličasten sprejem v tem svojem »»drugem domu.« »Zelo sem hvaležen temu domu«, je dejal stari držav-nik. To 'so bile prve besede, ki jih jc izrekel v parlamentu po letu
t  Q VOJNA PROTI OSAMLJENOSTI
P »Proti osamljenosti bom vodil vojno do zadnje kaplje krvi«, je Izjavil Rafael Trujillo v Parizu po izgnanstvu iz Dominikanske republike. V bližini Pariza je kupil razkošen dvorec, kjer bodo imeli nje-
j govi gostje na razpolago igrišča ca golf in tenis, plavalni bazen,
I konje in drugo zabavo. Osamljeni Trujillo ni povedal, od kod jc dobil denar in kako dolgo bo trajala vojna z osamljenostjo v tem dvorcu.
/S  # ČEVLJI  IN AVSTRIJSKA l VOJSKA
F Avstrijska vojska ima po poročili h premalo čevljev za vojake, ki so jih poklicali pod orožje. Pri pregledu skladišč so ugotovili, da imajo precejšnje viške spalnih srajc. Neki dunajski dnevnik jc s tem v zvezi prinesel slediti komentar: »Dokler naša vojska spi, je vse v najlepšem redu, ko pa začne korakati, je naenkrat vse narobe.«
\ 4 SMEH V VOJAŠNICI 1 General de Gaulle jc pred kratkim •biSkaJ pariško Vojno akademijo, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi. Pozdravil ga je general Gambiez, ki je bil nekoč vrhovni vojaški poveljnik v Alžiriji. Gambiez je dejal: »To zgodovinsko mesto je samo ekral obiskal francoski kralj. »De Gaulle je bil zelo presenečen, ko so sc začeli mladi častniki na ves glas a.nejali.
Dunaj pozimi
Nas Slovence veže z Dunajem nekaj trpkih spominov, ne zgolj zaradi poslednje vojne, marveč še iz časov prej. Pa tudi ne samo od takrat, ko je Levstik peš prikoračil z Dunaja domov in ko je Cankar tam preživljal svoje ottakrinške dni. Bilo pa je vmes včasih tudi nekaj radosti. Kar spomnite se, kako je Levstikov Martin Krpan s Sv. Trojice na Dunaju premagal Brdavsa. Ob vsem tem, mačehovskem, kar je prihajalo od tam, so pri nas doma skovali reklo: »Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj.« Dandanes je Dunaj pravo velemesto. Utrip mesta, kjer se je kovala dolgo časa usoda Evrope, je zelo živahen. Toda razen modernih avtomobilov, ki so zamenjali kočije, razen semaforjev in razen nekaj centimetrov, za kolikor so ženske skrajšale obleke — velikih sprememb ni. Dunaj Še vedno živi v sanjah svojega nekdanjega leska, zgrajenega na žuljih Evrope. Ljudje, ki se vozijo v Mercedesih »II se z na pol oblečenimi psi sprehajajo po ulicah, še vedno žive v lepih dneh habsburške monarhije in Johanna Straussa. O svetu onstran meja malo vedo in tako je svet na njihovem jugu zadnje še vedno njihova provinca, o kateri sanjarijo, in svet na vzhodu šc vedno dežela rdečeličnih Panoncev, dežela paprike in velikih travnatih pokrajin z mačilnimi vodnjaki. Tega se radi spominjajo, toda potem obstanejo. Politična infiltracija! Ne! Tega pa ne. Mimogrede, zgradili so nekaj utrdb, ki ne kršijo po njihovem nevtralnosti in na Švedskem so kupili nekaj reaktivnih letal, ki menda bolj malo letajo (pravijo da le dva). In veliko je takih, ki s simpatijami gledajo na nemški gospodarski čudež ln si želijo, da bi pristopili k skupnemu Evropskemu trgu. Mogoče so to le natolcevanja, ki jih človek na-paberkuje po dunajskih ulicah ln kavarnah, toda ...
bili, ki so tam prenoćili. Dunaj ima nad pol milijona vozov. Ob vsem tem pa je tudi res, da so Dunajtani vozniki, ki jim ne manjka nekdanjo »ctsarske galantnosti« in -viteštva«. Zvesto pazijo na sleherni prehod za pešce. In če jo mahneš čez često tam, kjer prehoda ni, se prizanesljivo nasmehnejo nad tvojo provincialnestjo — in počakajo.
Na vseh ulicah se srečuješ s eta-rimi orumeneli avtobusi z oznako »OsterreichJschei Post« in v njih najdeš za volanom vedno iste stari-kave obraze. Kot jajec jajcu so si podobni! Kdor pozna predele panonske Avstrije, ki meji na Češko, pa le težko razume, od kod toliko ostalih lepih voz. Kaj takega človek ne vidi niti v Nemčiji niti v Franciji.
K
DECEMBRSKA POKUSlNA
In kakšen je Dunaj danes? Kako ga človek doživlja? Težko e reči. Kakšen Je približno dan, ki ga popotnik preiivi v tem velikem kolosu med ljudmi s cesarskimi simpatijami? V prvi vrsti vsakdo precej preklinja. Razen avtomobilskega prometa in visokih cen tudi pičle in vodene dunajske ZaJtrite, ki so sila 6kromni. Malo, zelo malo črne kave in dve drobni žemljici z nekaj marmelade!
Zjutraj je bil Schonnbrun, poletna rezidenca* cesarjev, skoraj prazen. Nebo je bilo kakor iz stekla in bilo je dokaj hladno. Sprehajalcev ni bilo, le na razglednem stolpu, ki stoji nad tem dvorcem, sta ee podpisala dva mlada Francoza — on črnec, ona belka. V srce, ki sta ga izgrebla v zid z zarjavelim žebljem, sta vpraskala imena Barli -f- Nicole. Promet je na Dunaju zelo velik.
Ko koračimo po širokih avenijah in po ozkih uličicah, se vse povsod srečujemo e  parkiranimi avtomo-
CERKEV SE KOMERCIALIZIRA
o sem prečkal ulico pred Caf-fee Picceso, sta tam dva študenta pila kavo. (Napis, ki so ga vzeli PtopSJU, je iz živopisanih barv in naj bi morda zelo laično spominjal na velika slikarjeva barvna obdobja.)
(Nadaljevanje na 8. strani)
Refsfl so •.
»Nemška sodišča so kaznovala storilce množičnih umorov v nacističnih zaporih z zakonsko kaznijo, ki v povprečju ne presega 10 minut zapora za vsakega ubitega.* Barbara Just-Dahlmann,
državni tožilec v zahodnonemšfccm
mestu Mannheim
»Nesmiselno je vzgajati vojake z mržnjo do nekega določenega sovražnika. Lahko se na primer zgodi, da se moramo vojskovati z nekim drugim sovražnikoma General David Shoup,
poveljnik ameriške mornariške pehote
republika   Nemčija  napravila svoje
John Kenncdy, predsednik ZDA
»Ne bi želel zvedeti, da je Zvezna lastno atomsko orožje.*
O rinasamo odlomek iz pretresljive knjige Herbcrta Griina »Proces v Jeruzalemu*. Obsodba proti Adolfu Eichmannu je bila pretekli teden izrečena, toda podatki iz te zgodovinske obravnave se ne morejo odpraviti samo z obsodbo obsojenca.
* V petek je dejal Servatius: Zoper tožnikov o stati Me zatrjujem, da obtoženec danes ne predstavlja nevarnosti za človeštvo. — S koncem Hitlerjevega režima je postal miroljuben meščan. Usojena mu je bila nesreča, da je moral služiti nadčloveški vladavini. Miselnost te vladavine je premagal, osvobojen je p:. . ,e, Zavoljo katere so lahko Ido V. njegovo dolžno zve-Btc o.
To ni bilo mišljeno kot neduhovit mrlukanski dovtip. Bilo je mišljeno resno. Čeprav se je javnost tgmzila, je bil zagovornik pri tem izreku popolnoma miren in venomer enako učen.
A danes, ko se je obravnava konec koncev vendar že začela (ko je senat sporočil eiklep o preli minami obravnavi in sam sebi potrdil pristojnost) — danes ta mirni državljan lahko uživa. Saj dobiva Ricardo Clement uradno priznanje 'fca vse, kar je nekoč v svoji kratki,
• učinkoviti karieri dosegel in tiresničil visoki dostojanstvenik Cbersturmbannfuhrer  Adolf Eich-
I truum.
Začelo se je natanko po predpisanem ceremonialu. Izjavljate, da ste krivi ali da niste krivi, kar zadeva prvo točko obtožnice? In petnajstkrat je obtoženi odgovoril tolmaču natanko z istim stavkom, kakor ga je naučil zagovornik: In Sinne der Anklage nicht schuldig. "("■V smislu obtožnice brez krivde.*) Čeprav 60 vsi vedeli, da bo moral
ko tudi nov tip zločinca, hudodelca »z belim ovratnikom«, birokrata, morilca za pisalno mizo. Znan nam je 6icer en edini primer, ko je Eichmann do smrti pretepel židovskega dečka, ker si je drznil odtrgati nekaj breskev z drevesa v njegovem budimpeštanskem sadovnjaku — a sicer je zadoščal en njegov telefonski pogovor, da so se
Clement uživa
tako odgovoriti, je po prvem odgovoru v dvorani vseeno zašumelo.
Zopet je stal ves ta čas (»ceremonija« je trajala — s prevajanjem kajpak nekaj minut) tako kot zadnjič med branjem obtožnica. — »Strumno«, prusko, ne ravno »vojaško«, pač pa uradniško. Rezervni oficir.
In ko je nekaj hipov nato spregovoril tožnik, je povedal že v prvem poglavju uvodnega plaidove-ra, da Je ustvaril čas Hitlerjev« vladavine ne samo nov pojem zločina — genocid — marveč prav ta-
premaknili vlaki na pot v uničevalno taborišče, en njegov podpis, da se je začela uporaba strupenega plina.
Servatiusov mirni meščan lahko uživa. Od vseh 55 let njegovega dosedanjega življenja obsega obtožnica samo nekaj let »kariere« — a vendar mu pomeni teh nekaj let vso vsebino življenja, mu pomeni vse •poslanstvo«.
Spet se moramo spomniti znane misli: ves čas Hitlerjeve vladavine (1933-1945) je trajal bore dvanajst let — in kako malo bi i*» oravza
Črno na belem
prav bilo pred očmi svetovne zgodovine, 6aj je še veliko manj (na priliko) kot čas od 1945 do danes — pa vseeno: tistih dvanajst let se zdi evropskemu človeštvu danes kot velika, ne le zaključena in zaokrožena, temveč tudi dolga, silovita, pomembna epoha zgodovine. Toliko nakopičenega, zares »nadčloveškega« in urejenega, organiziranega zla, uzakonjene protizakonl-tosti, toliko zbranih 6trahot in uresničenih načrtov, da je bore dvanajst let lahko zraslo do dimenzij shakesapearske, dantejevske, mi-chleangelovske tragedije.
Zato Ricnrdo Clement uživa. Čeprav mu gre za biološko eksistenco, ta velika obravnava pomeni zanj po svoje pravzaprav najvišji trenutek življenja; uradno priznanje pred obličjem vsega sveta, priznanje, da je dobro opravil nalogo, ki si jo je zadal, da je dobro služil svojemu voditelju. Morda mu j« žal, ker ni mogel pripeljati »končne rešitve« do popolnega konca — a tega so krivi generali, ki niso znali zmagati. Sam Je storil, koli-
. kor \» mrtatd
REPORTAŽA ^REPORTAŽA - REPORTtfA - REPORTVh i REPORTAŽA REPORTAŽA • REPORTVŽV
je prašiča - kmečki domači praznik
Zgodovinski podatki nam povedo, da je bila prašičereja na Slovenskem zelo pomembna že v zgodnjem siednjem veku. še v drugi polovici 19. stoletja so pasli prašiče zaradi žira in želoda v bukovih In hrastovih gozdovih. Toda dokler niso z obveznim cepljenjem zatrli svinjske kuge, se prašičereja ni mogla smotrno razviti. Z uvažanjem tujih prašičev so tudi izboljšali domačo pasmo.
Na Gorenjskem so včasih vzrejali predvsem »špeharje« za domačo uporabo, in tudi za trg. Prašiče so gonili tudi s Hrvaškega (»hrvatarji«) in jih potem spitall. Danes, v dobi načrtnega gospodarjenja v novi Jugoslaviji, pa Je tudi prašičereja ubrala povse m druga pota, čeprav se Jc še večino obdržala vzreja »špeharjev« za dornaše potrebe in z njo zvezano domače klanje prašičev, izdelovanje klobas — krvavic in še vrsta drugih opravil s tem v zvezi.
Klanje prašiča je bilo že od nekdaj za vsako hišo »domači praznik« v pravem pomenu besede. Včasih je zaklal vsak kmet enega, dva ali tudi tri prašiče, danes menda največ dva, vendar težja kot prej. Takrat so povabili vse sosede, ki so jim čez dan pomagali pri delu, zvečer h gostiji, ki ni nikdar izostala.
Ze v zgodnjih jutranjih urah je pri i 1 k hiši klavec (»kvavc«) z no* ži in vsem drugim potrebnim orodjem. Najprej so ga povabili v kuhinjo na kozarček »šnop^a«. »Stcu« za klanje prašiča je moral biti na dvorišču že pripravljen. Gospod: r in odrasli sinovi ter 6ceedje so nato odšli v svinjak po prašiča, ga izvlekli in vrgli na »stou«, kjer so mu zvezali nnge s posebnimi krajšimi
f\ b dvanajstih je vse ude! Cl ce festivala sprejel mena-slu župan in skupinam podelil spominske plakete. Fotografiranja ni bilo ne konca ne kraja in dvomim, če je b!l narejen en sam pd -. tek brez naše liške čepice.
Sele to popoldne nam je uspelo, da smo izkoristili blok brezplačnih vstopnic za ogled knježjega dverca, eksotičnega vrta, svetovno znanega etnografskega muzeja, živalskega vrta in drugih znamenitosti. Blok je vseboval tudi brezplačno vožnjo z monaškim trolejbusom. Zvečer smo se -vrgli v gala« in si ogledali predstavi Danci'v in Francozov. Kratka enodoJanka Dancev je bila za nas in publiko popolno razočaranje, pa tudi domačini — Francozi, kljub zelo dobrim igralcem — toda po zaslugi zelo slabe režije, niso mogli ogreti. Nočni ogled Casina — igralnice smo zaradi »valutnih težav« opravili kar od daleč, zato pa je bilo prijetneje pokramljati   s  simpatičnimi Lulc-
vrvmi, da ni mogel preveč brcati, ženske in otroci pa so se skrili v hiši, ker klanja niso mogli gledati. Potreben je bil še škaf, ki ga je klavec postavil pod prašičev vrat. Vanj se je ob klanju odtekala kri. Ko je bilo vse pripravljeno -;.n je vsak držal svojo nogo (gospodar navadno prednjo ali prednji dve), je klavec prašiča zabodel v vrat; če je bil dober samo enkrat, če slabši, lahko tudfi dvakrat ali celo trikrat. »Držanje« je bilo naporno opravilo, zato je gospodar potem vse pogostil z žganjem.
(Klavca je imela včasih skoraj vsaka vas. To je bil kmet, ki je bil izurjen v tem opravilu, ki se je pozimi — nekako od začetka decembra do konca februarja — ukvarjal s klanjem   kot   postranskim zasluž-
semburžani, ki so nas povabili na vino. Ob enih ponoči nam je v lokalu sosednje omizje spet pripravilo aplavz, ki ni bil namenjen satno predstavi, temveč Jugoslaviji sploh!
V soboto zjutraj'smo se poslovili od Monaca. Se kratek ogled Niče in že smo brzeli po znani poti ob obali proti Genovi. Prebirali t:mo pohvalne kritike sobotnih časopisov in obujali nepozabne tako številne in še ne dobro urejene spomine na čudovit festival. Cez vse, pa je bil prijeten občutek, da smo svojo dolžnost kot Jugoslovani izvršili več kot uspešno.
Popoldne smo izkoristili za prijetno kopanje pri Savo-ni, mrak nas je pozdravil v zadimljeni in prašni Genovi in ob polnoči smo v Milanu imeli priložnost kar iz avtobusa opazovati poslovanje treh motoriziranih prostitutk.
Ogled slovite milanske katedrale,
kom. Plačeval] so mu v denarju, razen tega pa je od vsakega zaklanega prašiča dobival še po eno klo-hflSC in štiri krvavice.)
Ves ostali del klanja prašiča se je odvijal v »hiši«, kjer so za ta dan odstranili veliko mizo v kotu nasproti peči. Tja so prenesli zaklanega prašiča in sledilo je za klavca najtežje delo — odstraniti prašiču kožo, vendar tako, da ni bila nikjer prerezana in da se jo je spodaj držalo čimmanj slanine. Kožo so namreč prodajali, plačevali pa so jo po kvaliteti.
Ko so prašiču odstranili kožo in slanino, drobovje, glavo, noge in rep, so ga navadno zunaj kje obesili za zadnje noge, da se jc shladil. V istem 6a ai pa sta klavec in hišni
še bolj slovite operne hiše Seala, »Zadnje večerje* Leonarda da Vin-c ja v jedilnici bivšega samostana S.   Maria  delle  Gtazie  in drugih
znamenitosti nam je vzel nedeljo dopoldne, popoldne pa smo mimo šćemeče modrega Gardskega jezera že bili v Veroni. Julijin balkon, njena grobnica in čudovito ohranjen rimljanski amfiteater so poleg drugih arhitektonskih znamenitosti zapustili močan vtis. Zvečer pa smo Si že uredili spanje v campingu v Meetri in si privoščili nepozaben tz)et z vodnim tramvajem skozi čudovito razsvetljene nočne Benetke. Naslednje dopoldne pri soncu trhle in razpadajoče fasade palač niso bile več tako romantične, zato pa je Markov trg z zanimivo cerkvijo in zlasti doževa palača s svojimi številnimi sobanami, pozlačenimi rezljanimi stropi in ogromnimi stenskimi slikarijami najslavnejših italijanskih mojstrov, z nič kaj prijaznimi ječami in Mostom vzdih-l.jajev toliko mogočnejša. Doživetje zase pa je, če se izgubite v ozkih beneških ulicah, na katerih ni prostora niti za otroške vozičke in nočna vožnja z gondolo po tihotnih stranskih kanalih; doživetje, ki ga velja zaliti z dobro italijansko črnino.
V torek zjutraj smo bili že na poti proti Trstu. Kratek Ogled Mi-ramarskega gradu in dopoldne v TrstU je minilo z zapravljanjem zadnjih lir, ob dveh popoldne pa smo bili že na domačih tleh. Carinski ogled je bil opravljen hitro, ker razen umazanega perila in nepomembnih malenkosti ni bilo kaj ogle-odvati. V Ljubljani pa smo se ganlji-(Nadaljevanje na 6. strani)
gospodar očistila čreva, ki jih je bilo treba pripraviti za klobase, in želodec, gospodinja pa je prekuhala drobovje in kri za krvavice. Važno opravilo je bilo tudi odstranjevanje ščetin s prašičje glave, nog in repa. V ta namen je treba najprej vse popariti z vrelo vodo, potem pa klavec in otroci z ostrimi noži zdrknejo ščetine s kože. To delajo zunaj.
Najvažnejše opravilo pri klanju je izdelovanje krvavic (»ta kašnatih klobas«), za katere ima skoraj vsak klavec svoj recept. Zanje je treba najprej »obarit« kašo in malo ješprena, primeša se skuhana in zmleta kri in drobovje (razen srca in ledvic), malo posušene in v prah zdrobljene mete, ponekod še malo popra, vse skupaj se dobro premeša in se potem natlači v »ta debela čreva«. »Ta tanka čreva« služijo za izdelovanje »mecenih« klobas. Krvavice nato najprej skuhajo v vreli vedi, nato pa jih odneso v »kevder«, da se sklade. Iz lonca jemljejo kuhane krvavice s posebnimi velikimi »kuhovnicami«, ki eo lase>ne in imajo spodaj odprtino najrazličnejših oblik, da voda Odteče. V o.'.•>>, v kateri kuhajo krvavice, uporabljajo pozneje za kuhanje »godle«.
Za klobase je treba prej pripraviti spile. Najboljši les zanje je meklen, ker se rad lomi (včasih so namreč špilc lomili, ne rezali). Spile je včasih nabiral gospodar sam, danes pa navadno otroci. Svežim vejicam je treba najprej oma i i ti kožo in jih dobro posušiti. Sušili so jih navadno v »hiši« za pečjo. - Znana je ljudska uganka: Kuhano je in pečeno, pa še pes ne poje - kaj je to? (Kuhane in shlajene krvavice je treba namreč pred jedjo še pepeči!)
Istega dne, ko zakolje prašiča, klavec meso še razseka na povsem določene kose (ki imajo tudi svoja imena), ki se v »kevdru« shlade, čez dva dni pa ponovno pride, da meso v čebru nasoli. Tako ostane meso okrog 6 tednov, potem pa ga Obesijo v dimno kamro.
Želodec so napolnili z razrezanim in za klobase pripravljenim mesom, ga stisnili med Štiri deščice, n:\so-lili z mesom in ga potem obesili v dimno kamro. Tako pripravljen je čakal do velike noči, ko so ga pojedli kot poslastico. Prav tako za veliko noč pripravijo tudi -.pleče-« (prva prašičeva noga).
Zvečer ko je delo s prašičem pri kraju, so naredili gostijo, kamor so povabili vse sosede. Tu so preizkusili krvavice, gospod.nja pa je spe-kla tudi »pečenko« iz posebnega kosa mesa s prašičevega hrbta — »riba« imenovanega. Pri gostiji je bil tudi klavec.
Včasih je bila navada, da so po končanem klanju nekaj krvavic dali vsem sosedom. Naložili so jih na krožnik, krožnik pa na lonec, v katerem je bila voda za »godio« — vse to so potem odnesli k sosedovim. Otroci pa SO hodili pO vasi prosit (»boblat«) koline in pri Nerrt peli celo posebne pesmice, ki 60 jih sestavili v ta namen. - A. Triler
Potopis jeseniških gledal&šnikoT'
#11
V petek dopoldne smo ob desetih spet sedeli v Studio de Monaco. G. M. Iioequard je govoril o naši predstav:. »Doslej sem si samo predstavljal, kako naj izgleda komedija, na jugcslovanski predstavi pa sem to videl! Predstava je bila prvovrstni užitek in dokaz, da tudi amaterji lahko dosežejo to, kar jc rezervirano samo za poklicna gledališča, če ne zaradi zdravega ustvarjalnega zanosa celo več.« Potem so se vrstili dobesedno slavospevi za režijo, igro, ples, kcslumacijo in sočno. Celo uro smo poslušali navdušeno oceno naše predstave g. Iloe-duarda, ki je nato Nemce ctlpravil v desetih minutah z mislijo, da je bilo nepravilno, če ne celo krivično, da so po tako uspeli predstavi, kot Je bila naSa, sploh morali nastopiti. Sicer pa mladi Hainburžani v svoiem tipičnem in doslednem nemškem pa losu niso bili slabi. Z darili, ki snio jih pripravili za vodstva AITA in festivala smo spet iz/va'i val su:>er!ativov in zahval za našo predstavo. Predsednik AITA g. Mario Pcf.cr'ei je dejal: »Vsem priznanjem, ki ste jih slišali, r.e morem več kaj dodati. Sincčnji aplavz naj bo največji dc'cuz vaiiega uspeha, saj ce t'\ festival imel tekmovalni značaj, bi vam prvo mesto ne ušlo,. Posebno vam obljubim, da bom zastavil vse sile, da boste v maju prihodnjega le-a gostje festivala amaterskih gledališč Italije«
V Fittsburgu (ZDA), svetovnem središču kovinske industrije, so zgradili prvi nebotičnik iz aluminija. Nebotičnik Je velikanska zgradba, ki ima 42 nadstropij in Je 123 m visoka. Samo okostje te »aluminijaste hiše« Je iz jekla. Vse ostalo je zgrajeno iz aluminija, stekla, kavčuka in iz plastičnih mas. — Prvi aluminijasti nebotičnik so »gradili v kratkem času, saj gradnja ni trajala več kot. 6 mesecev
ja pod skorjo
Zemljo, ki je zibelka človeštva, ljudje slabše poznajo kot vesolje. Vsi podatki o notranjosti zemlje so za sedaj še precej skromni, saj so vulkanski pojavi edina priložnost, ob kateri lahko izvemo kaj več o sestavinah zemeljske notranjosti. Do sedaj največja vrtina zemeljske skorje ne presega globine 7 kilometrov. Zemeljski potresi s svojimi sunki sicer povzročajo razpoke, ki pa ne segajo do središča Zemlje. Velikanski podzemni svet še vedno čaka raziskovalce, da bi ga odkrili.
Beseda »geokozmos« ni samo slikovita, temveč da točne značilnosti zemeljske notranjosti. Ce v vesolju prevladuje majhen pritisk, nizka temperatura in »praznina«, potem Je pod zemeljsko skorjo vse obratno. Pod zemljo je materija strnjena, podvržena neverjetno visokemu pritisku, razgreta; v notranjosti prevladujejo visoke temperature.
UGANKE POD ZEMELJSKO SKORJO
Zemeljska skorja je debela 10 do 70 km. Na njeni zunanji površini prevladujejo pesek, apnenec in šfcriljavei. Te sestavine so že dobro raziskane, saj jih lahko vrtamo. Nižje je sloj granita. Ta sloj pa je se vedno precej neraziskan, čeprav leži v majhni globini do 1000 metrov pod skorjo. Na različnih krajih na svetu najdemo granit tudi na zemeljski površini. Toda granit na površini in tisti v večjih globinah sta nastala pod drugačnimi fizično-kemičniimi pogoji.
Pod granitom leži sloj bazalta. Bazalti ležijo že v večji globind in sestavljajo osnovo Zemljine skorje. Zemeljska skorja ima torej globino 10—70 km, kar je v primerjavi s
6377 km zemeljskega polmera toliko, kakor jabolčni olupek jabolčnemu sadežu. Veliko je še neznank o kemičnih sestavinah in o fizičnih lastnostih prvin, ki tvorijo jedro Zemlje.
Do sedaj človek ni dobil v roke skrivnostne materije, ki loži pod Zemljino skorjo in tvori njeno Jedro.
ODKRIVANJE ZEMELJSKEGA JEDRA
Na nekem znanstvenem kongresu, ki je bil avgusta meseca v SZ, so se geologi, geofiziki in geokemiki odločili, da bodo vrtali zemeljsko skorjo v globino do 18 km. Odločili eo se za pet vrtin na različnih krajih, kjer bi po starih izroJilih lahko naleteli na »zeimeljuki pekel«. Pri
mestu Bakuju ob Kaspijskem morju 60 že zvrtali zemeljsko skorjo čez 5 km. V Kaspijskih stopah so prav tako zvrtali dve vrtini v globino 7 km. Domnevajo, da bodo eno izmed teh vrtin poglobili do 15 km.
Za vrtanje v notranjost Zemlje bodo morali prej iznajti nove vrtalne stroje. Tehnika bi morala rešiti težko nalogo, zaradi velikega pritiska in temperature, ki doseže 200 do 600 stopinj. Vrtalne cevi in sveder za vrtanje v globini od 10 do 15 km ne more biti'več iz jekla, ker ne prenese visoke temperature in se stopi.
Načrti predvidevajo, da bi zgradili za prodiranje v Zemeljsko jedro posebne »geosputnike«. To naj bi bile posebne ladje, ki bi si same utirale pot s pomočjo posebno plazme, ki bi razvila visoko temperaturo in bi sproti topila rudnino v hlape. Te podzemske ladje bi se gibale s hitrostjo 5 do 50 m na uro.
-Zdi se mi - je dejal sovjetski znanstvenik Bjelousov, da bodo podzemske ladje odigrale prvo violino v proučevanju zemeljskega jedra.
Dvajseto stoletje po načrtih, ki so si jih zastavili znanstveniki, ne bo samo stoletje vesoljskih raziskav, temveč tudi uspe: nega proučevanja zemeljskih globin.
% PROIZVODNJA Uli NA SVETU
Na čelu svetovne proizvodn/e ur je še vedno Švica, vendar sta ji tesno za petami Sovjetska zveza in Japonska. Švica je lansko leto izdelala 45 milijonov ur različnih vrst, Sovjetska zveza 24 milijonov, Japonska 11 milijonov, sledijo pa ZDA, Zahodna Nemčija in Francija vsaka s 4,5 milijonov ur. Na svetu so preteklo leto izdelali okoli 100 milijonov ur.
% TELEFONI S TELEVIZIJSKIM ZASLONOM
V Moskvi, Leningradu In v Kijevu so uredili prve telefone , s televizijskim zaslonom, na katerem vsakdo, ki telefonira, lahko vidi svojega sogovornika. Kim al u bodo tudi ostala mesta v Sovjetski zvezi dobila takšne telefone.
« POTOVANJE Z NOVIM POTNIŠKIM LETALOM
V ZDA so skonstruirali novo reakcijsko letalo »B-70«, ki doseže hitrost 3.200 km na uro in se dvigne v višino 21 km ter ostane v zraku, da preleti razdaljo 14 tisoč kilometrov. Novo letalo bo za dve uri 45 minut preletelo razdaljo med Ncw Torkom in Parizom z 80 potniki v prvem razredu in 108 potniki v turističnem razredu.
« ZLATO V SIBIRIJI
Na severu irkutske pokrajine v Sibiriji je podjetje za izkoriščanje nahajališč zlata. Celotno delo pri črpanju zlata opravljajo stroji avtomatično brez delovne sile.
Leta 1957 so na nekem nahajališču zlata našli 400 kosov zlate rude, katere zrna so bila težja od 50 gramov. Pred kratkim pa sta dva delavca izkopala grudo zlata, težko 12.360 gramov. To je najtežji košček zlata, ki so ga našli v zadnjih 40 letih.
% AVTOBUS BREZ ŠOFERJA
Neka anglo-ameriška tvrdka Je skonstruirala avtobus, ki se lahko giblje brez šoferja. Šoferja zamenjujejo radarske in elektronske naprave.
O NOVI BEOGRAD V ŠTEVILKAH
Gradnja novega Beograda odkriva nekaj zanimivih podatkov. Do sedaj so nasuli okoli osem milijonov kubičnih metrov peska in velike zemeljske površine posuli s 50 cm slojem plodne zemlje. Zgradili so 14 kilometrov modernih cestišč, 116 ha površine so zasadili z drevjem in travo, uredili avtomatično telefonsko centralo, postavili bencinske črpalke in uredili parkirne prostore. Letos končujejo dva velika stanovanjska bloka, ki bosta imela 3000 stanovanj s približno 12.000 stanovalci. Leta 1965 bo v novem mestu živelo okoli 109.000 prebivalcev.
Označba »spektakel« se pravzaprav nanaša na zunanjo obliko gledališkega ali filmskega dela in zajema vrsto ožjih čanak uprizoritve — veličastnost, razkošnost, hrupnost, preračunanost, učinkovitost itd. — in jo torej lahko spektakelski ne samo zgodovinski, ampak n. pr. tudi glasbeni film. Vendar so dejansko od vsega početka naslajali kot spektakli skoraj izključno samo zgodovinski filmi in zato lahko govorimo o spektaklu kot o posebnem žanru, kot o prevladujoči vrsti zgodovinskega filma.
ZGODOVINA
Seveda nam mora biti jasno, da beseda »zgodovinski-« (žal) nikakor ne kale na zgodovinski resničnosti veren prikaz določenega dogodka iz pre-
Igralka, ki sloji na eni nogi, je filmsko odkritje Elka Sommer, ki se je v Angliji preiskusila tudi na gramofonskih ploščah
teklosti. Po navadi vse prej kot to — in to mnogokrat prav zaradi tega, ker naj nastane spektakel. Resnično zgodovinisfci filmi, t. j. taki, ki nam posredujejo pravo podobo zgodovini pripadajočega časa in ljudi, njihovega načina življenja, mišljenja, verovanja in čustvovanja, so redki in nikakor niso spektakli. Zakaj življenje, predvsem malega človeka ni bilo nikoli spektakel. Seveda s tem nikakor ne mislim trditi, da na spektakleski način prikazana zgodovina ne more posredovati nobene resnice, ampak le, da je to dokaj redek primer in da nikakor ne more povedati vse resnice.
Vzrok temu so same zakonitosti tega žanra. Osnovna zahteva po veličastnosti, razkošnosti nujno pripelje do tega, da si ustvarjalci spektaklov krojijo zgodovinske zgodbe precej po svoje, da si predstavljajo zgodovinske osebnosti dostikrat čisto drugače, kot pripoveduje o njih zgo-
nomski — samo V ZDA in v Italiji (tu zlasti zaradi cenenosti delovne sile in materiala do prve vojne, kasneje pa je odigrala svojo vlogo tradicija) so si producenti — lahko privoščili resnično veličastne »ve-lefilme«. Da je vzrok predvsem tu se vidi tudi po tem, da je Italija po prvi svetovni vojni močno nazadovala in vse do danes ni dosegla takega uspeha, kot je bila Pastronejeva »Cabira« (1913) in tudi Hollywodd ni nikoli več dosegel vrhov pred veliko krizo, katerih najvišji je bila Griffithova »Nestrpnost*. (1916). Za ilustracijo samo nekaj podatkov o Nestrpnosti, ki je zaenkrat verjetno še zmeraj največji in najdTažji spektakel: v današnjih razmerah bi njeno snemanje stalo 30 milijonov dolarjev, dvorana v Belizarjevi palači je bila dolga skoraj kilometer, pri filmu je sodelovalo 60.000 ljudi.
Vendar upadanja spektakelskega filma — ki se je začelo v tridesetih letih in je trajalo nezadržano vse do pojava širokega platna, nekake renesanse spektakla — niso povzročili samo ekonomski momenti, ampak tudi upadanje zanimanja občinstva za take filme. Vendar si v tem pogledu ne smemo delati kaj pTeveč iluzij, saj spektakli še
Množičen prizor Iz italijanskega filmskega srckiiikia
dovina. Zato je popolnoma razumljivo, da lahko pride do tega, da smo v »Dežela faraonov« videli v vlogi faraona atletskega Anglosasa; da je v enem zgodnjih spektaklov »Kraljica iz Sabe« Gord on Edwards kralju Salamonu odrezal brado, ker se mu je zdelo, da »nobeno filmcko občinstvo ne bi moglo verjeti kraljičini zaljubljenosti v starega bradača«; da je v »Kralju kraljev« producent Bronston dal vlogo Kristusa atletu Jeffreyu Ilunlorju, ker bi bil po njegovem slabič v glavni vlogi nekomercialen.
AMERIKA IN ITALIJA
Pa se po tej oznaki žanra na hitro ozrimo še na njegov razvoj, na nekatera najpomembnejša dela in omenimo nekatere avtorje.
Prvi filmski spektakel je nastal Že po rojstvu filma - leta 1898 je doživel v San Franciscu premiero Belascov »Pasijon«; popularnost pa je žanru priborila Kalemova prva verzija Ben Hurja (1907). Američanom so se kmalu pridružili itali-Jani pri katerih lahko omenimo iz najzgodnejšega obdobja predvsem Obe Ambrosijevi verziji »Zadnjih dni Pompejev«, Pastronejev »Padec Troje« in »Quo vadiš«.
Ob teh nekaj skopih podatkih pa lahko tudi že opozorimo na nekatere značilnosti. Predvsem je treba ugotoviti, da sta se od vsega začetka izoblikovala (in se obdržala do danes) dva centra, ki sta oskrbovala trg s spektakli: Hollywoodin, Rim. Vzroki za to so predvsem eko-
vedno žanjejo uspehe, zlasti še ci-nemaseopskd. Naj navedem samo nekaj suhih podatkov — v Londonu
Brigite Bardot je pred kratkim stopila tudi na politični oder
je bil od vseh filmov v letu 1950 najbolj obiskan italijanski »Her-kul«; spektakla sta se (uspešno) lotila med drugim William Wyler z novo verzijo Ben Hurja in Kirk Douglas s Spartakom in oba dosega na obeh straneh oceana več kot sa-mo uspeh; 6. decembra letos je bila svetovna premiera najnovejšega spektakla »El Cid« Anthonyja Man* na ,v katerem je nastopilo preko 60 igralcev in množica statistov in pri katerem je sodelovalo 350 tehnikov.
Producentom se pač ni česa bati, saj množice še vedno povzemajo rimski klic: »Kruha in iger!«
Ilovo (10111(1. .
Dušan Vukotić, ki je letos že tretjič zapored odnesel prvo nagrado za kratki film na festivalu v San Franciscu, bo lt|malu začel snemati svoj navi film »Igra«, v katerem je lako scenarist kot režiser. Ta film In prav tako Vukotićev »Surgat« bosta po vsej verjetnosti tudi zastopala naš risani film na februarskem festivalu v Oberhausenu.
uooo ufkUj^m
John Huslon je za glavne vloge v svojem biografskem filmu o velikem začetniku psihoanalize — »Freud« izbral Montscrmcryja Clifta, Susano York in Larryja Parksa.
Za angleško družbo Independent Artists režira John Guillern in »•Valček toreadorjev« (po Jeanu Anouilhu) o življenjski poti vojaka, ki se povzpne do generalskega Čina. V glavni vlogi bo zaigral Peter Sellers, poleg njega pa Še Dany Robin (kot generalova velika ljubezen), Margaret Lcighton in John Fraser.
V Španiji snemajo Angleži »Upornike«, ki jih igrajo Alcc Gui-ness, Anthony Quaylc in Dirk Bogarde, režira pa Lewis Gilbcrt.
VVilliam Wyler je zrežiral »Uro za otroke« (The Children's Hour) po odrskem delu znane ameriške avtorice Lillan Hellman (Kobilice, Onstran v gozdu, Straža na Renu); v glavnih vlogai pa so zaigrali Audrey Hepburn, Shirley MacLaine, James Garner in Miriam Hopkins.
Znani vzhodnonemškl režiser K ur t Maetzig, čigar pretresljiv rga filma »Zakon v senci« se gotovo še marsikdo spominja, je pred kratkim posnel prvi vzhodnonemškl film o ljubezni. Gre za »Septembrsko ljubezen«, zgodbo o mladem zdravniku, ki ga neubranljivo privlači mlajša sestra njegove zaročenke. Ta trikotnik so upodobili Ulrich Thcin, Annekaterin Burgcr ln Dorls Abesser.
MAO DUN
— Ena je ie —; je zavzdihnila in pogledala na toaletno mizo, kjer je tiktakala mala budilka.
— Da, ena!
Skozi okno je zapihal svež veter. Premaknila je roko čez prsi in začutila znoj. Telo jc postalo hladno; v očeh in nosu pa jo je žgalo.
— Ka], že ena je? Tako hitro — Leno se je preteftnila, pomislila in raztreseno pogledala na zapestje desne rnkc, ki je bilo spuščeno ob stolovem naslanjaču.
Ročna ura, okrašena z dragimi kamni, je kazala eno. Toda nena-'dom i so se njene oči razširile in v njih se je zrcalil tak strah, kot da bi gledala, kako se lomi nasip na teki Huagbe.
Naglo se je obrnila in pazljivo pogledala na budilko. Seveda! Veliki kazalec jc kazal nekaj minut čez dvanajsto. Torej, njena ročna ura je prehitevala za celo uro.
Kljub temu je boli verjela ročni uri, saj ni minilo niti dva tedna, odkar je bila kupljena. Verjela je tudi zato, ker ji je upravnik Huang, ko jo ji i-e poklonil, dejal: Ura ima 8 briljantov, gre odlično. Popolnoma točna je!
Ali sploh velja več kot dvesto ju-anov? je pomisbla radovedno in si ogledovala darilo. Tistih 8 briljan-tov jo je dražilo, čeravno so se pfe-livali v barvah.
— Bila bi dosti lepša', če bi bilo veČ briljantov! — je pomislila z zavistjo m pred njenimi očmi se je zablestela ura, ki jo je Miss Ćen dobila iz Pariza. Na njej je bil cel venec, morda 16 ali celo 18 briljantov.
Z* ena je dvignila glavo, spustila roko in vzdihnila. Naj se zgodi, da se najdeta skupaj z Miss Cen, ki se bo koketno nekomu nasmihala in pokrivala usta z vezenim robcem; ona ob njej pa si bo pripravljala pričesko. In čisto slučajno naj se potem najde nekdo tretji, ki bo ravnodušno pogledal njeno roko, nato pa mu bo pogled zdrse! na roko Miss Ćen; primerjal bo obe uri. Kako bedno bo njeno zapestje. — Kaže, da je zame tudi osem briljantov dovolj, je srdito zabrundala,  nato  pa  vzkliknila: Ne,
nič več! Tisočkrat ne! Tako ne bo "slo. Nikakor ne.
Znova je začutila znoj po telesu, ogenj v srcu. Tudi hladni nočni veter ni prinesel svežine.
Nervozno je odtrgala gumb in raztegnila ovratnik, ki je bil čvrst kot jeklen trak. Svileno ogrinjalo je zdrsnilo in ji osvobodilo ramena in prsi.
— Prekleto, ob enajstih ponoči pa tako soparno! Udarila je z nogo in uprla jezen pogled v zvezdnato nebo.
Nasmehnila se je in komaj zaznavno zagodrnjala.
— Cipa .. . osvojila ga je mrcina! Povsem ga je zavrtela, tisto neumnost Hmngha, nesramnica! Videli bomo, kako sladko mu bo z dvema hkrati.
Toda hip na to se je domislila, da je sama odbila, da po večerji oclide z upravnikom v dancing, zakaj ni si želela plesati do nezavesti. Hotela se je prepričati, kdo je zmagovalec. Cipa ali ona! Toda na malem prstu cipe se je kljub temu blestel platinast prstan. Od kod ji?!
Ali naj bo ravnodušna, če ji nekakšna nepridipravka odvzema tisto, kar ji po pravici pripada.
Zapihal je veter, ki je bil za njeno telo topel in prehladen hkrati. Bila je žalostna. Potem so iz daljave prišli zvoki: din-dun, din-dun.
Srce ji je okamenelo. Lahko bi se zaklela, da je bila to ura Šanghaj-ske carinarnice, po kateri je naravnaval čas ves šanghaj.
Čisto natanko je slišala, da je ura odbila eno in s strahom ji je spolzcl pogled na svojo uro z osmimi bri-lianti, ki je šla »brezpogojno točno*. Tako je čisto natanko videla, da kaže eno in pet minut. Kakšen gnoj! Kakšna goljufija, je zatarnala in premaknila kazalce.
Niti sama ni vedela, na koga je letela beseda — gnoj. Ali na upravnika Huangha ali na njegovo darilo. Grenkoba ji je napolnila prsi in ii pritisnila v grlo. Pozabila je bila na so parico, stopila k toaletni mizi, besno izvlekla predal in vzela iz njega Huanghovo pismo z izjavo o njegovi pokornosti. Pismo jc bilo napisano tako, kot so napisana ljubezenska pisma.
Pismo je bilo datirano 20. preteklega meseca. Poslano je bilo torej dva
dneva prej, preden je dobili darilo,
ki gre »popolnoma točno*. Obu-čali-je pismo v rokah in si prizadevali spomniti, kaj se je zgodilo v tistih dveh dneh. Toda v njeni glavi se je samo vrtelo, kot v do nezavesti pijanemu človeku. Barvni kaleidoskop.
Odrevenela je in pismo ji je pad'o iz rok. Iz zamaknjenosti jo je zbudila gasilska sirena^ Dvignili ie pismo in grizoč ustnico jc sedla za mizo, da bi napisala odločen odg )-vor.
Vedno si je predstavljala, da :c ^ pisanje pisem mnogo preprosteje kot vodenje knjig o vplačilih in izplačilih. V knjigo so vpisovali različne podatke, pisma pa se tako ali tako vedno pišejo po istem kopitu. Razen tega, če si vodil knjigo vplačil m izplačil, si se moral obračati k hudem po nasvete: ti pa te lahko prevarajo. Potem pa najdeš nekoga, ki bi ti stalno svetoval, toda tu so spet spletke. Če pa vedno iščeš nekoga drugega, da bi ti pomagal pri del"., se moraš posluževati diplomacije, ki je prav tako nekoristna stvar. Najboljši svetovalec, ki ji jc služil, e bil »Zbornik vseh ljubavnih pisem*. Tam so bili zapisani vsi postopki, ■ ki človeka niso nikoli prevarali.
Kot ponavadi si je prižgala cigareto in pričela prepisovati svojega zvestega svetovalca. Kmalu je našla nekaj besed za začetek in dokler jih je izpisovala, ji je od cigarete ostal le ogorek.
Začutila je, da se ji je orosilo čelo, pogledala se je v zrcalo, ie naličila in prižgala cigareto. Ko je nadMfcvala delo, jc opazila, da jo njen zvesti svetovalec tokrat zapušča: Prelistala je že poglavja »O darilih, o ljubezni* — nič. Pogledala je še v poglavje »ljubezen v troje*, tudi tu ni bilo nič — Krasen zbornik, ničesar v njem! — je srdito rekla in vrgla knjigo na tla. Toda zvesti svetovalce, na katerega se je tako razjezila, je izčrpal svoje možnosti. Na odprti stranici je zagledala besede: dostojanstvo užaljene žene. Razburjeno je dvignila zavrženega svetovalca in se poglobila v branje. V začetku ni vsega razumela, toda potem ji jc le padlo v oči nekaj takega, kar je potrebovala.
»Vsakdo naj ve, da sodobna ženska ni niti cvet v vazi ni niti ptica
Na poti domo
(Nadaljevanje s 3. sirani) VO poslovili od našega režiserja - vodje potovanja in igralca Bibiča, zares ganljivo, zakaj oba sta naslednji član potovanje nadaljevala s prosto vozovnico v JLA. Deveti dan nttsega potovanja - v torek, 19. XI. zvečer smo bili že na Jesenicah.
pet smo samo Jeseničani. [Toda spomin na vse, kar smo doživeli, na uspeh, ne nas, empak naše domovine, bo ostal neizbrisan, jasen in čist, topel in nepozaben, kakor sonce! ki na.s je vse dni naše poli    v Monaco in
nazaj zvesto in radodarno spremljalo. In ob tem soncu so drobne sen-čice zavisti, dvomov in pomisli kov, ki 6mo jih poleg številnih čestitk in priznanj bili deležni po mili slovanski navadi po prihodu domov, do kraja nepomembne. In za konec še majhno pojasnilo: niti skupina niti kakšen posameznik niso dobili za nastop v Monacu niti pare, bod.Vri v domači ali tuji valuti. Stroške . celotnega sodelovanja na II. Internacionalnem 'festivalu amaterskih gledališč v Monacu so krili: Svet za kulturo in proeveto VPČŠ in ObLO
Jesenice, Železarna Jesenice, Centralni odbor sindikatov Jugoslavije, sindikati metalurgov v Beogra lu ln Kulturno-prosvetno veće. Hvala MSeih. Bojan Čebul j
VVOLFGANG AMADF.US MOZART dlje časa ni vstal iz postelje. Pred smrtjo je dvignil roke nad glavo in začel dirigirati. Sluga mu Je hotel pomagati, toda slavni skladatelj je dal znak, naj «;a pustijo pri miru. Dejal
- Drijt" mi, da se zadnjič nauži-Jem 7vokov glasbe!
Se malo časa je dirigiral in umrl.
v kletki, ki jo moški hrani in dr*i sebi v zabavo. Sodobna ženska 'e samstama. ln ncodpustljivo je, da mora zadovoljevati različne zahteve moškega. Dostojanstvo sodobne ženske je zaščiteno z zakonom.
Te besede so lile napisane kakor nalašč Zanjo. Tako so jo razveselile in navdušile, da so celo zbudile njen talent in z naglico je napisala:
— Zakai danes nisi šel z menoj v dancing? Dobro, saj nisi z menoj, toda zakaj si spet s t'sto ničvrednico. Ponižal si moje žensko dostojanstvo* Zakaj ima ta mrcina platin-ist prstan. Moja ura pa prehiteva. Kaže, da si me prevaral.
Počakala je, zadovoljno prikimala Z glavo, se pogledala v zrcalo, <;e vnovič naličila in s krajšim premislekom zapisala v pismo prej prebrani citat iz zbornika.
V tem trenutku  je veter princel glas   zvona   šanghajskc carinarnice. Pogledala je na tvojo ročno irm, zmrdnila in nadaljevala pisanje.
»Uživaj! Na šanzhajski carinarnici je pravkar ura odbila dve. Ti ti v dancingu in ona imt platinast prstan. Zdaj uživaš v smehu nove ljubice in ne slišiš joka zapuščene.
Tretjič se je pogledala v zrcrlo, toda naličila se ni več. Po tem žalostnem »joj* so ji besede k^r s->me napolnile srce in se izlivate. Nič več ni bilo treba gledati »7.bon->:k vseh ljubavnih pisem*. Lastni obfritki <o prišli. Prav dobro jc vedel u da mora biti deklaracija o ženskem do<toian-' stvu prežeta z resničnimi občutki. Prav tu je delala pri nsehnib tolmačenjih in tega se jc driala v pism'h.
Kn je končala s pismom, ie kP* utrujena in ni imela moči. da b- sg enkrat prebrala napisano. Le ustn re je pritisnila na pismo in tako pustila na nicm bleščeč rdeč pečat. Ko ga e zapečatila, ie pogledala na um in zaključila, da ie čas spanja. Zavzdihnil t k in slekla ogrinjalo.
Ji T i movila zaspati. "Neudobno >7 > /\l bilo čakati, kakor da bi bil i žimnica napolnjena z iglami. Obrnila se je z ene strani na drufto in začela razmišljati, kaj bo počela jutri.
Predvsem pismo mora oddati osebno. Potrebno ga je vlomiti v faiun-sko kniigo in storiti tako, kakor d t bi prišla v kabinet po oprjvkih. Pustila bo knii^o na Hf<nkHbovi mizi. Da. najbolje bo tako. Toda...
Toda. . . ali jc bolje, da se nasmehne, ko bo da< al a knJigo ali nr. Naj se napravi ravnodušno ali nai bo jezna. Le to nismo bo naredilo vtis! Če pa želi, da se stvar raz>a<n:, se bo vse dobro uredilo in ne bo ^e iima treba bati spletk tiste ladrc. Toda, če si on razgovora ne želi in Če se z njo ponovi vse, tisto, kar e bilo z Miss Čen, ki jo je enoitivnn pustil — pa pika! Da...- Povnvnri se le lahko med štirimi očmi u službenem kabinetu. Če pa enostavno napiše, je ne bo niti pogledal, če telefonira v stanovanje, labkr> d<*bi odgovor, da ga ni doma. hi kaj pftemt
Stevnila je noge, les>lx na hrbet in Zavzdihnila*
— Današnii moški sploh ne spo~ Š!n;cJ0 žensk.
Ilsaiaes in
M<m mlađih duhovilfežev
►►Franci, ali veš. kdaj je najugodnejši čas za zbiranje sadja?« »Kadar je pes privezan.«
»DINKA« RIM
Kakšen obrtnik se skriva za naslovom te tvrdke?
OCE IN SIN
Oče in 6in sta odšla na njivo s konji, da bi pospravila snopje.
- No, sinko, - je dejal oče, -Jaz bom stal na vozu in nakladal, ti pa mi dodajaj snop za snopom. Paziti pa moraš, da ne naloživa preveč na eno stran, ker se lahko voz prevrne.
— Nič zato oče, — je rekel sinko se bo voz prevrnil, bomo vedeli, na katero stran smo preveč naložili.
(Ukrajinska ljudska pravljica)
Zelo rad bi ti ponesel torbico, toda saj veš kakšne jezike imajo ljudje
Nekega deževnega   večera sla sedeli pod drevesom opica in žaba. Zeblo ju je. Zaba jc stekala od mraza. Opica pa je drgetala od mraza. Ko jima je že presedalo tako sedeli, sta sklenili, da bosta naslednjega dne olupili deblo in iz lubja napravili toplo kolibo.
Drugega dne je bilo sonce tako toplo, da se je opica sončila na vrhu drevesa, žaba pa je uživala na 6oncu pod drevesom.
Končno se je opica spustila na zemljo in vprašala:
— No, prijateljica, kako 6e počutiš?
— Izredno — je pristavila žaba.
»Staneta Žagarja«
Moram priznati, da si me s svojim vprašanjem, koliko črk je po-% trebnih za en »Glas«, zelo presenetil. Ko sem o tvojem vprašanju pripovedovala svojim tovarišem, eo vsi po vrsti dejali, da bi ti svetovali, da jih prešteješ. No, kljub temu sem si vzela nekoliko časa in zra-čunala, da je v časopisu, ki izide na osmih straneh, okoli 110.000 drobnih črk. Seveda pa moraš vedeti, da se te črke ne jemljejo iz predalčkov in ne sestavljajo ročno ampak 6e pri strojnem stavljenju vlivajo v svinec. Koliko pa je potrebnih velikih črk za ročno postavljenje naslove, boš pa hitro preštcl. Njihovo število je v vsaki številki časopisa drugačno, kar Je odvisno predvsem od dolžine pnsipevkov in tudi dolžine samih naslovov.
mladi vedež
ŽIVLJENJSKA DOBA človeka se Je zaradi zboljšanja higienskih in zdravstvenih razmer v zadnjih letih precej podaljšala. Povprečna življenjska doba človeka znaša v Evropi 56 let. V nekaterih predelih Azije in Afrike je življenjska doba precej nižja od evropskega povprečja. V zelo redkih primerih doživi človek sto let. Življenjska doba živali je zelo različna in je večkrat daljša pri ptičih in ribah, kot pri sesalcih. Nekatere žuželke živijo samo en dan, če ne računamo razvojne dobe. Največjo starost pri živalih doživijo sloni, ki dočakajo tudi 110 let starosti. Ščuke in karpi živijo do 100 let, orli 80 let, štorklje in sove 70 let, konji, kamele, medvedi, golobi in žerjavi 30 let, nosorogi in rečni konji 40 let, jelen 30 let, bobri, levi, tigri, rečni raki in deževniki 20 let, ovce, koze, psi ln volkovje 13 let, lisice in mačke 10 let, zajci 5 let, podgane 3 leta ln muhe enodnevnice 1 dan.
Tudi rastline imajo različno življenjsko dobo. Za razliko od živali pa lahko pri rastlinah vedno dokaj točno določimo starost.
— Kaj misliš, ali bi začeli graditi kolibo?
— Si znorela? je odgovorila žaba. Kolibo lahko začreva graditi tudi jutri. Danes je tako toplo in lepo.
— Seveda, kolibo lahko napraviva tudi jutri — se je strinjala opica.
Ves dan sta nato uživali na soncu.
Zvečer je zopet začelo deževati.
Naslednjega dne sta zopet sedeli pod drevesom in preklinjali dež in mraz.
Zopet sta sklenili, da bosta naslednji dan olupili deblo in iz skorje napravili toplo kolibo.
Naslednji dan je bilo sončno vreme in opica je zopet uživala na vrhu drevesa na soncu, žaba pa je sedela ob deblu in se sončila.
Opica se je spomnila na včerajšnji sklep.
— Zakaj bi pokvarili lep dan — je dejala žaba. Kolibo lahko zgradiva tudi jutri.
Izgovor sta ponavljali iz dneva v dan, dokler ni zopet začelq deževati. Sedaj sedita pod drevesom in preklinjata dež in mraz.
(Malajska pravljica)
Klepetanje pred vrati ni več > modi. Dnevi so postali premrzli rj
takšne razgovore —i
štni nabiralnik
Poštna izmenjava dobiva vse širši obseg. Prejeli smo številna pisma in sestavke, tako da Izbor najboljših to pot brez zadrege objavljamo. Seveda vsi pač niso prišli na vrsto, ker poštnemu nabiralniku ne moremo odmeriti toliko prostora. Zelo moramo pohvaliti mlade iz Škofje Loke, ki so s svojim dopisovanjem postali vzorni. Redno nas obveščajo o svojem delu in beležijo svoja doživetja. Pričakujemo, da jih bodo kmalu tudi druge šole posnemale.
KRVAVO ZNAMENJE
Slišala sem pripovedovati o znamenju, ki je nastalo v prejšnjem stoletju. Ljudje pravijo, da je to »krvavo znamenje«.
V gozdu pri Crngrobu so včasih živeli razbojniki. Njihov poglavar je bil Dimež. Ker so bili ljudje skopi in razbojnikom niso hoteli dajati hrane, so jih ti pobijali in morili. Vsak dan je na kraju, kjer stoji znamenje, našlo smrt nekaj kmetov. Nekega dne pa so se zbrali pogumni kmetje in se spustili z razbojniki v boj na življenje in smrt. Ubili so poglavarja in precej razbojnikov. Preživeli razbojniki so zbežali in nihče ne ve kam. Od takrat jih niso več videli. Kmetje so imeli mir.
Ljudje so postavili na tem mo-lu znamenje, ki mu še danes okoliški vaščani pravijo »krvavo znamenje«.
Katica Potočnik
OBISK V VOJAŠNICI
Pretekli teden Je naša šola skala vojašnico v Skofji Loki. smo prišli v vojašnico, so nam zj dobrodošlico pripravili odlomke i] pripovedke o dogodivščinah Nikd letine Bursača. Vmes je bilo tud nekaj glasbenih vložkov.
Pozneje smo 6i ogledali vojaški sobe, spalnice in likovne stvaritvi vojakov. Pokazali so nam tud orožje, ki smo si ga z zanimanjeri ogledovali.
Obiska v vojašnici smo bili v| zelo veseli, posebno še fantje, saj bomo čez nekaj let oblekli vojašk) suknje. France PodborŠelc
NASA VAS
Vas, kjer '':',:m. «0 imenuje S'V Duh. Skozi njo vodi cesta Kranj« Skofja Loku. Lma S3 hiš. Prece vaščanov je kmeiov. Ze'.o znan j prenovljen Ajmanov grad. Imamj tudi lep Kulturni dom, kjer je va lika dvorana za igre in manji klubski prostori. V domu je tuo televizijski sprejemnik in knjižni ca. V Vasi sta dva krojača, kar J< zaradi izumiranja obrti precejšnji redkost. Vas ima dve opekarni ij sušilnico za sadje. Nekaj kmete* goji tudi mlada drevesa.
Pred kratkim smo imeli veliki slovesnost. O Ikrili 6ma spomenij padlim partizanom in žrtvam fašj 6t:čnega nasilja.
Zelo ljubim SVOJO vas, k t v nj8 pre -ivljam  brez. ' vn i  r '-da leti Franc VrfcovnJk
WJU
Vtisi s poti po Avstriji
11 SE
To ni prcdpustna domislica, ampak •»uspel« model ženskih klobukov
(Nadaljevanje z 2. strani) Od 20.000 študentov (10.000 je tujcev), kolikor jih živi na Dunaju, jih je nekaj desetin čakalo v vrsti pred Studentsko restavracijo na Filhrich 12. Tam si strežejo sami.
V aveniji, kjer prodajajo vozila vseh znamk in vseh narodnosti, se je razen Volksvvagnov, Fordov, Jaguarjev svetila povsem nova Simci Arione 1962, ki ima 62 KM in velja 53.9000 šilingov. Tramvaji, ki vozijo tam mimo, so moderni in hitri. Zal — dragi! Pred dnevi so jim zamenjali reklame in te na vse pretege hvalijo neko mineralno vodo.
Pred cerkvijo Votiv, ki je ena izmed več kot 560 cerkva in kapelic, kolikor jih Dunaj ima, in je zgrajena v novem gotskem slogu, je stal avto znamke Porsche V7-96-103. V cerkvi je župnik zapisoval po vseh statističnih principih vse došle vernike. Razen tega pa prodajajo tam brošuro, ki nosi naslov »4 x Liebe«
S Hitlerjem v isti sobi
ranjeni šime ravlic je 1916. leta preživel dva dni s histeričnim in neumnim kaplarjem
Sime Ravlić, kmet iz Kozinca pri Vrgorcu v Dalmaciji, je prav gotovi edini človek v Jugoslaviji, ki je dom vel v svoji mladosti nekaj takega. 1916. leta je v Budvajsu na Češkem v bolniški sobi številka 14 delil bolniško posteljo s tedanjim kaplarjem avstrijske vojske Adolfom Hitlerjem. Oba sta bila ranjena na italijanski fronti pri Gorici. Hitler v nogo, Sime pa v ramo in glavo. Dva dni sta ležala v isti postelji, dokler kot težka ranjenca nista dobila vsak svoje.
Ko so ga novinarji vprašali, kaj se najbolj nerad spomni iz svojo Jnreteklosti, je dejal:
h-V glavi se mi zavrti, če pomislim, s kakšnim zločincem sem spal V isti postelji.
»O čem ste se največ pogovarjali p Hitlerjem?«
»Bolj malo sem mu lahko govoril. Neprestano je nekaj pripovedoval in vedno udarjal z roko po nočni omarici.«
»Kako ste pravzaprav prišli prav y njegovo posteljo in tako postali tjjegov sostanovalec?«
»Hitler je pred menoj prispel v j»lnico kasarne »Franca Jožefa«. Ranjencev je bilo precej, a postelj
vedno premalo. Doktor Ružička je bdi šef bolnice in prav on je odredil, da imava s Hitlerjem skupno ležišče. Kmalu so oba operirali in tedaj so naju tudi razdvojili.
»Kakšen je bil z vami?«
»Presenečeni boste, če vam povem, da je pred menoj vedno jadi-koval, kakšna zapuščena sirota je. Enkrat je celo jokal. Pripovedoval mi je, da ga je mati pustila, ko jo bil še otrok v rodnem mestu Brau-nau ob reki Inn v Avstriji. Zase jo precej skrbel. Pomagal je pri delu zidarjem in pleskarjem. Vzporedno pa se je tudi šolal. Prepričan sem« da takrat niti v peti niti v glavi nI imel pojma o tem, kar bo postal.-«
»Kaj ni nikoli Izstopal s svojimi političnimi idejami?«
»Včasih je govoril po ves dan. Spomnim se, da je sovražil dezer-terje in govoril, da je treba v vojski postaviti absolutni red. Bil j« proti dopustu v času vojne. Hodil je po sobi s palico v roki in neprestano govoril. V vsem času, kar jo bil v bolnišnici, ni od nikogar dobil ničesar. Trdil je, da ni dobro imeti zvez s sorodniki in da so prijateljstva samo znak slabosti. Ponoči jo večkrat iznenada zatulil in nas vse prebudil.« t. Simanovlč:
in pa sveče po dva šilinga. Uspešna trgovina! V eni izmed spovednic je .tega dne v cerkvi spovedoval H. H. kaplan Joh. Kubessa. Tam je z župniki tako, kot pri nas z zdravniki. Klienti si jih sami izhirajo. Le nekaj metrov stran gradijo najmoder nejše večnadstropne garaže. Z istimi stvarmi sem se to dopoldne srečal v čudoviti Štefanovi cerkvi. Tudi tam prodajajo časopise, razglednice itd. Tako se bo končno tudi cerkev skomercializirala.
ZA AVSTRIJO IVO ANDRlC: BREZ ŠKODE
Po knjigarnah na vseh policah z napisom »Nobelpreistrager 1961« prodajajo knjigo Iva Andriča »Vesire und Konzul«. Ob njej pa najnovejši besteller »Jazz,' magična muzika«. Andrič, zelo ga imajo radi, jim res ni mogel napraviti velike škode.
Pred Hofburgom, kjer je tega dne vihrala zastava, kar je pomenilo, da se predsednik republike razgo-varja s svojimi strankami, so se sprehajali črni krokarji. Ze stari cesarji so jih imeli radi! V umetnostni galeriji, ki je zares zanimiva; ja mlad debelušen profesor z očali razkazoval dijakom značilnosti sarkofagov. Nekdo drug pa je odsekanim vojaškim glasom razlagal predstavnikom avstrijske armade značilnosti egipčanske in sirijske kulture. Dijake in vojake pa je vse skupaj kaj malo zanimalo. Dijaki so ogledovali svoje sošolke pod noge, vojaki pa so si pripovedovali v včerajšnjem prostem dnevu in cipah.
ZAKON PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA
Na trgu so v tem decembrskem dnevu prodajali krompir po 2 šilinga za kilogram, zelje po 4 šilinge, jabolka od 4 šilinge itd. Nekaj naprej pa je Mariana Strassmann sedela na ulici in prosjačila. In gospe in gospodične, ki so z bolj neumnimi kot lepimi klobuki hodile mimo nje in vodile na vrvici na pol oblečene pse, je niso videle. To jim je uspelo, če prav marsikatera izmed njih takoj po vojni ni bila daleč od Mariane Strassmann. Ljudje sčasoma pozabijo na to. Kaj bi mislili na slabo, ko je toliko lepih stvari na svetu! Stratissova muzika, novi klobuki in avtomobili! In za ceno takih lepih reči se je marsikatera celo pripravljena spečati s plešastim gospodom, lastnikom majhne »grajzlarije«, ki morda celo dobro nese.
Leto brez popravnega izpita
(Nadalj. s 1. strani) ali kako se izognemo pre-kipevanju mleka. Ce bi gospodinje vedele, kako se prepreči naraščanje cen, bi cene prav gotovo ne naraščale.
Katera je naša narodna jed, ki je bila v preteklem letu največkrat na jedilniku?
— Na kmetih kaša in ajdovi žganci, v delavskih
naseljih ARGO in PODRAVKA. Povsod pa tudi krompir.
0 ZDRAVNIK
Kakšen recept bi zapisali za leto 1962?
— Zadovoljstvo. Katera je naša nacionalna bolezen?
— Za zdravnika nerodno vprašanje. Včasih celo malomarnost.
* HUMORIST
Kakšen napotek bi lahko dali ljudem za silvestrovanje?
— Vročekrvnim in mladim ljudem predlagam, da gredo na Krvavec. Ker žičnica ne obratuje, se bodo do koče že ohladili. Ta stari pa so tako že vsi zgovorjeni.   Povsod, ka-
mor pogledam, vidim samo copate.
Definirajte občana iz leta 1961?
- Občan se ne razlikuje od prejšnjih let. Vedno se je zaniknal za službo, kjer nI treba toliko delati za vsakdanji kruhek. V tem letu so se začeli zanimati še za atomsko vojno, BB in za čimvečje plače. Zdravko Tomažej
No, še marsikaj se je zgodilo tistega dne na dunajskih cestah. V rumenih ogrinjalih so možje in žene prodajali avstrijskega »Kurirja«, cestni pometač Josef Marckt se ja tega dne zaljubil v Josefino Fi-scher. V svojem 50. letu je spoznal* da mu je nekdo potreben. Tako sta kljub njegovemu delu klepetala ob njenem oknu in kovala načrte.
Zvečer smo se na podzemljski železnici srečali z lepaki, ki so vabili na gostovanje »Oberkranjcev — Av« senikov.«
Tako se rodi dan — za nekatere z delom, za druge drugače. In tako se dan končuje — za nekatere z delom, za druge drugače ...
ZANIMIVOSTI
PUSKAS SPET V MADŽARSKI REPREZENTANCI
Res, vendar ne Isti kot leta 1956. Mladi Puskas, doma iz Debrecina, igra v mladinski reprezentanci na istem mestu kot njegov slavni predhodnik. Koliko pa si bo madžarski nogomet z njim pomagal, je še vprašanje, ker so strokovnjaki glede njegovega talenta zelo različnih mnenj.
de GAULLE in KOLESAR Francoski kolesar Marcel Que-heille, ki se je zelo izkazal na dirki Tour de France, je v svojem rodnem kraju Mauelonu zelo slaven. Dokaz za to dobi vsak, ki prestopi prag občinske hiše v tem kraju. V sejni dvorani visita na steni dva portreta: De Gaullov in Marcelov.
beli  proti Crnim
Južnoafriška boksarska federacija je končno le pristala na srečanja med belimi in črnimi boksarji. Po vladnem ukazu pa bo srečanje na rodezijskih tleh.
studu ob NEPRAVEM ČASU Ameriški teniški igralec Mc Kin-ley, ki je pustil v odločilnem spopadu z Italijo v medeonskem fina-lu na cedilu svojo deželo, je v ZDA izgubil precej prijateljev, čeprav je to napravil zaradi izpitov na univerzi. Ker je tenis v Ameriki zelo priljubljen in razširjen, se Me Kinley boji, da ne bo prišel na izpitu v roke kakšnemu užaloščenemu profesorju — navijaču.
0 NEBOTIČNIK V NEW VORKU
Sovjleska zveza je za svoje diplomatske predstavnike kupila v New Yorku nebotičnik. Nebotičnik ima 23 nadstropij.
REŠITEV KRIŽANKE št. 5
Vodoravno: 1. Korotan, 8. adirati« 9. poln, 10. ak, 11. Lear, 14. cmok* 16. ar, 18. Edam, 20. besneti. ?2. upitnik; navpično: 1. kap, 2. Odoi, 3. rilec, 4. ornament, 5. ta, 6. a ta, 7. Niko, 12. roden, 13. tabu, 13. rep, 19. mik, 21. si