SA6


4aV°
29. junija 1962 30 Ur
Spediz. in abb. post. - Gruppo I
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Poslanska zbornica razpravlja
o deželi Furlanija-Julijska krajina
Rimska poslanska zbornica je ta teden začela razpravljati o osnutku posebnega statuta za deželo Furla-nija-Julijska krajina. Fašisti, liberalci in monarhisti so že od same-ča začetka razprave skušali privesti vprašanje dežele na mrtvo točko. Dogovorili so se, da bodo načrtno nadaljevali svoj obstrukcionizem. Da ta dogovor med njimi obstaja so pokazali razni manevri, kot predložitev raznih zahtev, med katerimi je tudi ona, naj se odloži razpravo v poslanski zbornici, zahtevo Po tajnem glasovanju, v upanju da se jim bodo pridružili tudi demo-kristjanski in drugi desničarji, ki so sicer kolikor toliko vezani na določeno disciplino stranke, kateri pripadajo.
Vse to še enkrat potrjuje pravilnost naše politike in našega zadržanja; to potrjuje, da je bilo pravilno tudi kritično presojanje delovanja nekaterih demokristjanskih desničarskih krogov, ki so v minulih mesecih dajali orožje v roke protiregionalistom in so tako zavlačevali razpravo o ustanovitvi dežele s posebnim statutom.
Toda manevri fašistov in drugih desničarjev ter antiregionalistov so Propadli. Propadli so kljub tajnemu glasovanju in kljub temu, da so za njih predloge glasovali tudi demo-kristjanski desničarji. Kljub vsem Zaviranjem se razprava, ki se je začela v torek, nadaljuje.
Do tega trenutka vemo, da je v Poslanski zbornici govoril tudi so oialistični predložitelj osnutka posebnega statuta poslanec Marangone. Ta je v svoji intervenciji podčr-tal pozitivnost ustanovitve dežele s Posebnim statutom, čeravno je prišel do nekaterih zaključkov, ki ni-
oooooooooooooooooooooooooooo
Solidarnost z županom Škerkom
Komisarski opomin devinsko-na-brežinskemu županu je povzročil ne v devinsko-nabrežinski občini temveč na vsem Tržaškem ozem-'jn val nezadovoljstva. Vse sloven-ske politične skupine so izrazile županu škerku svojo solidarnost. Tuni resnični italijanski demokrati so negativno ocenili to komisarsko pondo. Naša partija je v posebnem poročilu, ki ga je odobril federal-1 komite v Trstu še enkrat pou-arila svoje stališče do tega vprašaja. V istem sporočilu je med rugim poudarjeno, da partija v ce-t odobrava zadržanje devinsko-abrežinske občinske uprave in tov. Siierka ter da graja stališče tistih ni j k' hočejo nasilno spremeniti et-qJ?* sestav devinsko - nabrežinske kQClne' Pismo, ki ga poslal vladni jgPttsar Mazza tovarišu škerku pa p naša partija ostro obsodila, kot nedemokratično in pristransko snJanje’ katerega je prišlo po Vražni kampanji proti Slovencem.
Tovariš Beltrame je ponovno zahteval zaščito pravic slovenske narodne manjšine
so povsem zadovoljivi. Podčrtal je tudi zahtevo po zaščiti narodnostnih pravic slovenske manjšine.
Govoril je tudi tržaški misovski poslanec Gefter-Wondrich ter privlekel na dan vse fašistične «argumente», dal duška svoji antikomunistič-ni retoriki in strašil s «slovansko nevarnostjo». Z namenom, da bi čim bolj zavlekel diskusijo je misovski poslanec govoril več kot dve uri ter tako onemogočil, da bi isti večer govoril še kak drug poslanec.
V	sredo zvečer je v poslanski zbornici govoril tov. Beltrame iz Vidma. Beltrame je, kot je znano eden izmed podpisnikov zakonskega predloga za ustanovitev dežele s posebnim statutom, katerega je predložila- KPI.
Naš poslanec je ožigosal dejstvo, da se o deželi Furlanija-Julijska krajina razpravlja mnogo prepozno saj je bil prvi zakonski načrt, t.j. načrt KPI, predložen že pred šestimi leti. Da je prišlo to vprašanje tako pozno na dnevni red je predvsem kriva krščanska demokracija, ki je ves ta čas stala na strani an-tiregionalističnih in protiljudskih sil. In če je problem dežele danes na dnevnem redu v parlamentu, se je zahvaliti odločni borbi naprednih sil ter vztrajnosti zahtev ljudskih množic, na strani katerih je vedno bila KPI.
V	nadaljevanju svojega govora je tov. Beltrame orisal obstoječi položaj zlasti na furlanskem področju dežele, ki je med ' najbol j zaostalimi v državi in zaradi katerega se prebivavstvo stalno izseljuje. Omenil je brezposelnost, ki vlada tudi v Trstu, Gorici in Tržiču.
Sedanji zakonski predlog za ustanovitev dežela s posebnim statutom je tov. Beltrame na splošno pozitivno ocenil, kljub temu, da je kritiziral nekatere strani načrta posebnega statuta. Pripomnil je, da je treba nekatere člene zakonskega načrta popraviti v interesu večine prebivalstva. Med največje pomanjkljivosti, sedanjega načrta spadajo vprašanja, ki se tičejo slovenske narodne manjšine. Določila zakonskega načrta so v bistvu zelo različna od določil posebnih statutov v deželah, kjer živita francoska in nemška narodna manjšina. Tov. Beltrame je zahteval, naj bi naša narodna manjšina dosegla enake pravice kot manjšini v Tridentinsko - bocenski deželi in v Dolini Aoste. Tudi v tem pogledu je, poudaril tov. Beltrame, je treba upoštevati stvarnost. V naši deželi obstoja narodna manjšina in to je treba upoštevati.
Diskusija o ustanovitvi dežele s posebnim statutom se torej, kljub vsem manevrom antiregionalistov nadaljuje. Naša naloga je, da z vsemi močmi podpremo akcije komunističnih poslancev v parlamentu. Podpreti moramo akcije poslancev v borbi proti obstrukcionizmu fašistov in protiregionalističnih sil ter okrepiti borbo za izbojevanje takega posebnega statuta, ki bo upošte-
val pravice naše narodnostne manjšine.
V tej borbi je bil še posebno važen deželni sestanek slovenskih komunistov, ki se je vršil pretekli teden v Trstu in iz katerega je izšla okrepljena impostacija bodočih akcij za ustanovitev dežele s posebnim statutom.
Če je bila kdaj koli potrebna najširša enotnost v akcijah demokratičnih sil, potem je ta enotnost danes toliko bolj nujno potrebna. In ta enotnost mora priti do popolnega izraza zlasti med Slovenci.
Deželni sestanek slovenskih komunistov" je dal še en dokaz resnosti in moči KPI v borbi za pravice slovenske narodnostne manjšine, katere tolmači kot načelno stvar demokracije, bodisi v okviru parlamenta, bodisi v svojih akcijah v državi in v deželi.
Dogodek tedna
Fašistična OAS je v sredo kapitulirala tudi na področju Orana. Njen predstavnik je po radiu pozval svoje pajdaše, naj prenehajo s teroristično dejavnostjo, «da ne bi ovirali izseljevanja francoskega prebivavstva iz Orana». Tudi voditelj OAS v Alžiru je po radiu poudaril med drugim, da sedaj ni več moč onemogočiti izvajanje sporazumov, ki so bili sklenjeni med OAS in alžirsko osvobodilno fronto. Nato je zaključil :
«Alžirci, muslimani in Evropejci: Mir je na pohodu! Imejte zaupanje, vaša prihodnost je tu !»
Iz Orana se je vzedeio, da je bivši general Gardy skupaj z generalnim štabom OAS zapustil mesto Oran.
V sporočilu, ki ga je izročil novinarjem, visoki komisar Fou-chet izjavlja: «V splošnem se v oranskem departmaju položaj normalizira. Zahvaljujoč naporom nekaterih oseb,, ki jih oblasti podpirajo, sem prepričan, da bo tudi v Oranu prevladala razsodnost nad blaznostjo».
Oran je od srede dalje praktično odtrgan od sveta. Vse zveze z mestom so bile ponovno pretrgane. Eksplozije, do katerih je prišlo v zadnjih dneh, so povzročile v mestu velikansko škodo.
Še pretekli ponedeljek so teroristi OAS zažgali s plastičnimi bombami sedem skladišč goriva, kar je spremenilo celotno področje pristanišča v Oranu v velik požar, katerega plameni so se dvigali do 300 m visoko. Kljub temu da so gasivci stalno na delu, jim še ni uspelo pogasiti požar,
ki resno ograža tudi mesto samo.
Sedanji voditelj OAS za področje Orana, bivši polkovnik Du-four, je še v ponedeljek med neko «uskoško radijsko oddajo» grozil, da bi Evropejci storili prav, če bi zapustili mesto pred 1. julijem, ko bodo Alžirci glasovali o referendumu. Hkrati je posvaril prebivavce, da se bo uni-čevalna kampanja OAS obnovila z do sedaj še nevideno silovitostjo. I
Množično izseljevanje Francozov iz Alžirije se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. Od 1. da 25. junija se je izselilo okrog 260.000 oseb. Pretežna večina beguncev izhaja iz področja Orana. Računajo, da je število prebivavcev v tem-mestu že padlo na polovico. V glavnem se begunci naseljujejo v Južni Franciji okrog Marseilla, Toulona in Nice.
Mnogi Evropejci v Alžiriji ne skrivajo svoje zaskrbljenosti pred nevarnostjo, da bi utegnilo priti do neredov ob priliki referenduma o samoodločbi, ki bo v nedeljo, in ki bo sankcioniral neodvisnost dežele.
OAS v Alžiriji je torej neslavno kapitulirala. Vendar pa bi bilo preuranjeno misliti, da je s tem konec terorizma v tej nesrečni deželi, ki se pripravlja na samostojnost in neodvisnost. Fašisti bodo prav gotovo še rovarili in potrebna bo še nadaljnja borba proti njim.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 3000000000000000000000000000000 3000000000000000000000000000
5 plenuma CK Zveze komunistov Slovenije
Družbeni razvoj zahteva
poglobljeno dejavnost komunistov
Na plenumu CK Zveze komunistov Slovenije,, ki je bil ta teden v Ljubljani, je sekretar tovariš Miha Marinko govoril o gospodarskem stanju v republiki, o družbenem razvoju in o politični dejavnosti komunistov. V svojem referatu je med drugim poudaril,, da obstajajo težave objektivne in subjetktivne narave. Omenil je, da je v minulih letih proizvodnja skokovito rastla tudi zaradi aktiviranja naložb in širjenja industrije da pa ni te rasti spremljala tudi rast produktivnosti. V ihti industrijskih vlaganj so se manifestirale razne anomalije, ki so škodovale. Tako v gospodarstvu kot tudi v političnem pogledu so te anomalije povzročale izgubljanje jasne perspektive in idejno-politične enotnosti. Egoistične, partikularistične tendence, ki so večkrat dobivale tudi obeležje nacionalističnih nestrpnosti in kratkovidni prakticizem v gospodarskem življenju, je bilo zlo, s katerim se komunisti niso odločno spopadli. Birokratska izmaliče-nja odnosov in ljudi, je dejal tov. Marinko ne izvirajo iz prevelike demokracije in svobode, marveč so posledica nezadostne afirmacije samoupravnih organov, nezadostnega vpliva zavestnih socialističnih sil v teh organih, zato ker ti organi niso bili dovolj sposobni, da bi jih odkrili in onemogočili.
V nadaljevanju svoje izvajanja je tov. Marinko obravnaval borbo za odpravljanje negativnih pojavov. Poudaril pa je, da ta borba ni odvrnila slovenskih komunistov od osnovnih nalog. Nato pa je obravnaval
Iz referata sekretarja Mihe Marinka
probleme, ki so združeni z idejnopolitičnim usposabljanjem komunistov ter podčrtal, da obstaja še vedno nekaj idejno-političnih nejasnosti, zaradi katerih komunisti niso mogli vedno in povsod koristno vpli- ! vati na rešitve samoupravnih organov. Dejal je, da so ob raznih pr ikah prišla na dan tudi med komunisti določena stališča o pričakovanjih intervencije od zgoraj, ki naj bi do-
oooooooooooooooooooooooooooo
Velika stavka kovinarjev
Ta teden so bile v Italiji velike stavke delavcev-kovinarjev. Stavkalo je okrog milijon delavcev. To je bila že četrta stavka v tem mesecu. V Turinu je bila istočasno s stavko kovinarjev tudi splošna stavka, ki je trajala 10 minut. Stavka kovinarjev, ki je trajala 48 ur je zelo velikega pomena in je imela velik odmev v vsej državi. Res je sicer, da se zveza italijanskih industrij cev upira zahtevam delavcev, ki terjajo novo delovno pogodbo, toda prav tako je res, da je prav kompaktna in tako veličastna stavka potrdila odločnost, ki bo nujno privedla do delavske zmage.
Tudi v Trstu in v drugih krajih dežele so stavkali kovinarski delavci. Tudi pri nas je stavka dobro uspela.
ločene pojave onemogočile in odpravile. Govornik je poudaril, da je zmotno čakati administrativne mere državnih organov kot edino zveličavna da pa je istočasno napačno negirati potrebo določenih administrativnih ukrepov, kadar je treba težave premagati ter preprečiti nastanek še večjih težav. Zato si je treba biti na jasnem glede razmejitve nalog komunistov, socialistične zveze in sindikatov in drugih družbenih organizacij. Komunisti se ne smejo izčrpavati v prakticističnem reševanju posameznih stvari, ki jih morajo reševati samoupravni organi ter pristojni državni organi. Večino svojih sil morajo komunisti posvetiti idejno-političnemu usposabljanju samih sebe, razvijanju socialistične zavesti v množiiah, uveljavljanju te samozavesti v samoupravnih organih in organizacijah.
Na koncu svojega referata je tov. Marinko poudaril, da se ne sme izgubiti izpred oči dejstva, da je bila naloga komunistov ostro in odkrito ugotoviti napake. Toda pri odkrivanju teh napak je treba imeti pred očmi celoto, sicer bi se znalo zgoditi, da bi z umazano vodo izlili tudi otroka. S pretiravanjem napak in s pozabljanjem doseženega napredka bi prišli do nasprotnega efekta, do izgubljanja perspektive ustvarjalnega poleta, do demobilizacije in pasivizacije, namesto do spopada in zmagovitega uveljavljenja socialističnih načel,
POLITIKI)
o?IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA> < ■ »
O « ac
S
>
ss
o £ ó < ee O
0
Ul
m
S
iA w
1
V AKRI, glavnem mestu mlade afriške države Gane, se je 21. junija začela mednarodna konferenca «za svet brez bombe». Pobudnik te konference je ganski predsednik Nkrumah. Ta je v svojem otvoritvenem nagovoru med drugim poudaril nujnost sklenitve sporazuma o tem, da bi se svet rešil nevarnosti vojne in jedrske katastrofe ter pozval vse narode - sveta, naj začno pozitivno kampanjo, da bi poglobili svetovno zavest, dosegli prepoved jedrskih poskusov, uničili vse orožje za množično uničevanje in zmanjšali konvencionalno oborožitev.
Na konferenci «za svet brez bombe» sodeluje 109 osebnosti iz raznih delov sveta, deset opa-zovavcev in osem izvedencev. Med udeleženci so tudi: Augusto Chespedas, ki je eden izmed ustanoviteljev bolivijskega nacionalnega gibanja, bivši argentinski podpredsednik Gomez, predsednik Akademije znanosti Kube Antonio Jimenez, ustanovitelj čilske Demokratske stranke Radomir Tomič, podtajnik Združene arabske republike Rahman, podpredsednik prezidL ja ZSSR Paleckij in dr. Med udeleženci sta tudi Jugoslovana Lazar Moj sev in Jože Smole.
Tov. Hruščov je poslal udeležencem konference svojo pozdravno poslanico, v kateri poudarja potrebo po ustvaritvi močne fronte borcev za mir in prizadevanje vseh miroljubnih narodov, da bi dosegli splošno in popolno razorožitev pod strogim mednarodnim nadzorstvom, kar je bistvenega pomena za o-hranitev trajnega miru v svetu.
Konferenca je v celoti sprejela predlog, ki ga je predložil jugoslovanski odposlanec Smo. le in se nanaša na prepoved jedrskega orožja in na brez-atomskega področja.
Konferenci sta poslala pozdravne poslanice tudi predsednik Tito in predsednik Demokratične nemške republike Ul-bricht.
PRETEKLI TEDEN je bil tov. Hruščov na uradnem obisku v LR Romuniji. Obiskal je razne kraje dežele. Imel vrsto razgovorov z voditelji romunske partije in z romunskimi državniki. Ob zaključku svojega obiska je imel v Bukarešti važen govor, v katerem je pozitivno ocenil romunsko stvarnost, daljši del svojega govora pa je posvetil raznim svetovnim problemom in predvsem problemu miru Med drugim je dejal:
«Mi ne potrebujemo vojne! Za nas je potrebna miroljubna koeksistenca. Politika miru in miroljubne koeksistence je danes edino pravilna politika. Razen te poti ni druge za ljudi, ki računajo s koristmi ljudstva. Mi imamo svoje glave, svoje roke in svojo prihodnost, zato ne potrebujemo vojne. Naše pozicije so pozicije miru in to smatramo edino pametno. Hočemo mir) in vztrajamo na njem, kdor pa noče miru, ta lahko vsak čas začne tudi vojno, če pa kdo začne vojno, naj ve že vnaprej, da je to tudi zanj samomorilno dejanje».
Po vrnitvi Hruščova v Moskvo je bilo objavljeno skupno sov-jetsko-romunsko poročillo o o-bisku v LR Romuniji. V tem poročilu je med drugim poudarjeno, da obe državi smatrata politiko miroljubne koeksistence kot edino pravilno in pametno politiko in da se bosta v bodoče vztrajno zavzemali za rešitev vseh mednarodnih problemov s pogajanji. Obe strani — tako je nadalje podčrtano v skupnem poročilu — potrjujeta svojo privrženost splošni in popolni razorožitvi, obsojata ameriške jedrske poskuse na Tihem oceanu, izražata potrebo po čimprejšnji ustanovitvi neatomskih področij v raznih delih sveta in želita, da bi čimprej prišlo do sklenitve nenapadalnega pakta med NATO in Varšavsko zvezo.
m
Z
DO
O
Z
z
"D
>
22
N
5
z
D
0
z
D
OJ
1
S
C/j
m
O
>
3
S
t/1
m
0 n
1
0
1
Ò
o
S
K
z
2
to
m
Z
DO
C
D
>
m
c/»
■H
*
>
s
to
to
O
>
>
m
m
so
>
Z
>
>
Z
*
>
30
>
DO
m
30
C
Ò
>
S
£
2
m
m
30
>
Z
ž
0 <
g
E
5
m
1
03
>
Z
O
X
o
2 ■H
O
3jj
O
to
m
C
3^
>
30
O
Z
to
k
>
0
1
m
*
-<
O
O
30
O
z
0 k
m
1
9
ž
>
<
>
z
>
čo
>
N
m
0 </>
>
1
to
70
P
DO m
O O
Z	1
?Vd-NNOa-NnH38-VAVZS)!VM-VOV!ld-VA>l!
29.-6-1962
- 2 • DELO
Tržaška komunistična mladina se pripravlja na svoj kongres
Pismo španskih političnih jetnikov
„u imenu CHnostiuasroumo:
Re zaposlile nas!"
Skupini španskih političnih jetnikov je uspelo iz zapora v Oviedu poslati pismo mednarodnemu združenju pravnikov, ki ima svoj sedež v Bruslju. Victor Bayon, Julio Gal-lardo, Vincente Ortega, Jesus Qui-nones in še dvajset podpisanih a-sturskih rudarjev prosi za pomoč. Podpisniki pisma, ki so bili aretirani zaradi sodelovanja v množični stavki španskih delavcev, navajajo podrobnosti o tem, kako nečloveško ravnajo z njimi v zaporu. Tako kot stotine drugih delavcev, so tudi njih brutalno «zasliševali» na policiji in ne človeško mučili. Hoteli so jih prisiliti, da bi dali določena priznanja, kar naj bi služilo kot razlog za to, da bi jih izročili vojaškim sodiščem kot zarotnike proti državni ureditvi. Kot se je izvedelo je državni tožilec zahteval za nekatere rudarje, ki so zaprti v Oviedu, do petnajst let ječe.
V omenjenem pismu je med drugim rečeno:
«Mi, ki smo žrtve tega ravnanja, smo najbolj poklicani, da pričamo o zločinskih metodah v ječah. Mnoge izmed nas zaslišujejo že več kot en mesec. Mnogi so izolirani v celicah in ne morejo priti v stik s svojimi družinami. Mnogi so prestali zverinsko mučenje še predno so bili pripeljani v Oviedo. Vsi smo spoznali, kaj pomenijo neskončne in različne metode mučenja, kaj pomeni klečati dolgo na grahu ali rižu, prestajati muke, ko nam potiskajo trske pod nohte, nas pretepajo, šibajo ali bijejo z mokrimi cunjami, kadar krvniki nočejo, da bi se poznali sledovi mučenja, teptajo po nas ali nas obešajo za lase ali roke.
Jetniki prihajajo v Oviedo, kot prave človeške razvaline. Mnogi po mučenju ne morejo več stati na nogah in jih policisti prineso z zapor. Toda s prihodom v zapor ni še konec mučenja. Pogostokrat se do-
gaja, da jetnike zopet kličejo na «zasliševanja», kjer se ponavljajo najbolj surove metode mučenja.
V imenu človečnosti —1 tako je nadalje rečeno v pismu — v imenu vseh španskih delavcev, tako tistih, ki so v tem majhnem provincijskem zaporu v Oviedu kot tistih, ki jih mučijo v veliki temnici, v katero se je spremenila vsa naša dežela, vas rotimo : Ne zapustite nas ! Okrepite vaš boj in ne pustite, da bi ti zločini ostali nekaznovani!»
Poziv
španske mladine
Glasilo KP Francije «Humanité» je pretekli teden objavilo skupno sporočilo osmih španskih mladinskih organizacij, ki opozarjajo na nujnost skupnega boja vseh antifašističnih sil za vzpostavitev demokracije v Španiji, za izpustitev političnih jetnikov, za boljše delavske mezde, pravico do stavke ter za sindikalne in politične svoboščine.
Po vesteh, ki so prišle iz Španije se nadaljujejo represalije proti pre-bivavstvu, ki terja svoje pravice, boljše življenjske pogoje in demokratične svoboščine.
Mladinska veselica v Podlonjerju
V nedeljo 1. julija od 17. do 23,30 bo na vrtu prosvetnega društva Zvezda» v Podlonjerju veselica na čast kongresa komunistične mladine. Na veselici bo sodelovala tudi domača folklorna skupina. V večernih urah bo ples. Vstopina 100 lir. Vljudno vabljeni !
Tržaška komunistična mladina se z živim zanimanjem pripravlja na svoj kongres. Ta se bo vršil v dneh 14. in 15. julija. V krožkih organizacije je sedaj v teku predkongresna diskusija, ki zajema razna področja mladinskega udejstvovanja. Mladina razpravlja o gospodarskih, sindikalnih, šolskih in drugih vprašanjih. Zlasti živahne in zanimive so debate dijaške mladine, ki z veliko zainteresiranostjo obravnava o šolski problematiki, tako na italijanskem kot na slovenskem -področju. Toda prav tako zanimive so debate delavske mladine, ki obravnava vprašanja s svojega področja.
Tudi o vprašanjih, ki so z zvezi z mednarodno solidarnostjo in z borbo za mir, razpravlja naša mia-dina. Te probleme je krepko podčrtal tudi federalni komite komunistične mladine na svoji zadnji sed. Na tej seji je bila še posebej podčrtana nujnost večje soudeležbe komunistične mladine v akcijah za pomoč narodom, ki se borijo' za svojo narodno osvoboditev in neodvisnost. Poudarjena je bila tudi potreba po najširših in enotnih solidarnostnih akcijah naše mladine. Danes je zlasti aktualna podpora borbi španskega ljudstva, ki se bori proti fašistični tiraniji.
Pa še nekaj besed o problemih, ki še posebej zanimajo slovensko mladino na Tržaškem. Zveza komunistične mladine in njen kongres se bosta še posebej zavzela za slovensko mladino. Zveza komunistične mladine predlaga slovenski mladini katere koli politične ali nazorske opredelitve, naj nastopi povsem enotno v borbah za zaščito slovenskih narodnostnih pravic. Komunistična mladina bo vsestransko podprla tako borbo slovenske mladine.
Povsem naravno je, da spada v okvir predkongresne diskusije komunistične mladine tudi vprašanje včlanjevanja v organizacijo. V vrste komunistične mladine mora vstopi-
Kongres bo 14. in 15. julija
ti še mnogo mladincev in mladink, Italijanov in Slovencev, v mestu in na podeželju. Tudi akcije za vpis novih tovarišev, ki so bile izvedene v zadnjih dneh so pokazale, da je možna razširitev vrst organizacije komunistične mladine. Kot vzgled naj služi primer na Greti, kjer so v akciji, ki je trajala le nekaj dni vpisali v organizacijo 30 novih mladincev in mladink. Prav tako vzpodbudni so tudi rezultati akcij za včlanjevanje v Podlonjerju, kjer je v organizacijo pristopilo 12 novih članov, v Skednju 20, v Ricmanjih 3, na Proseku-Kontovelu prav tako 8 in v Saležu 3.
Tržaška federacija komunistične mladine je sklenila, da bo še bolj okrepila kampanjo za vpis novih članov, da bo v počastitev svojega drugega kongresa pomnožila svoje vrste ter da bo kot politična sila na strani KP z vso vnemo posegla tudi v prihodnjo volivno bitko za obnovo tržaškega občinskega sveta.
Enoten nastop
protifašistične opozicije
Na Portugalskem so vse politične skupine, ki so v opoziciji podpisale j enoten apel, ki zahteva amnistijo za | portugalske politične jetnike.
V apelu je med drugim izražena ) tudi želja, naj bi se predstavniki demokratičnih sil vsega sveta zbrali na mednarodni konferenci ter pri- | silili diktatorja Salazarja, da bi spre-jel zahtevo po amnistili.
Med podpisniki apela so tudi zelo ' vidne osebnosti portugalskega poli- I ličnega in kulturnega življenja.
Ta apel je imel zelo velik odmev na Portugalskem. Tokrat se je namreč prvič zgodilo, da so med podpis- i niki pripadniki vseh političnih struj j ali strank, od komunistov pa do katoličanov.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Dr. K. Šiškovič
Vloga UPI v življenju
VI.
Prizadevanja za pridobitev enakopravnega položaja slovenske manjšine v Italiji morajo zapopasti perspektivo razvoja skupnosti kot celote, njen kvalitetni in številčni razvoj. Enakopravnost mora pomeniti dosego takšnega položaja, da bo slovenska skupnost s svojim živim razvojem onemogočila kakršno koli narodnostno periferno odpadanje in da bo celo postala sila, ki bo ponovno pridobivala mlačne elemente. Slovenska skupnost mora torej v perspektivi zaživeti v položaju, ko bo vsako, tudi zavestno raznarodovanje nemogoče, ker bo imela v sebi toliko centripetalne moči, da bodo molekularni pobegi le redka in izredna izjema,
Za realizacijo teh ciljev si KPI zamišlja več sredstev borbe. Tu gre v prvi vrsti za enotnost slovenskih množic proti raznarodovanju, za e-nakopravnost, za dosego formalno že zajamčenih pravic. Ta enotnost je lahko različnih oblik, a mora i-meti le eno vsebino, t.j. nastop v smeri zagotovitve obstoja in razvoja slovenske manjšine brez kakršnih koli strumentalnih posegov, ki so brez dvoma le kvarni.
Kot drugo sredstvo za dosego za-
stavljenih si ciljev je mobilizacija | italijanskih množic v okviru splošne borbe za demokracijo in svobodo v Italiji. Italijanske množice so lahko odločilen faktor za dosego narodnoobrambnih ciljev slovenske skupnosti. Brez njihove udeležbe v tej borbi si je težko zamisliti uspehov. Borba italijanskih množic za enakopravnost Slovencev je tudi v njihovem lastnem interesu, ker je vsaka razširitev področja demokracije v Italiji korak dalje k izboljšanju vsesplošnih pogojev v državi. V okviru teh prizadevanj je na mestu, da še enkrat poudarimo nujnost boja proti obema nacionalizmoma. Italijanski nacionalizem je prav gotovo nevarnejši in glavni sovražnik demokratičnih sil, ker izhaja iz vladajočega naroda, a slovenski nacionalizem predstavlja veliko nevarnost za slovensko skupnost, ker lahko privede do njene izolacije, kar je zelo nevarno in škodljivo.
Stiki med Slovenci in Italijani morajo temeljiti na vzajemnem spoštovanju, na prijateljstvu, na enakosti, na bratskem čustvu. In to ne sme izhajati iz kakršnih koli idealističnih ali idealiziranih koncepcij, pač pa iz sedanje stvarnosti, ki ve-
leva, da se Slovenci vključijo v borbe italijanskega naroda za demokracijo, svobodo in napredek, ker je vsakršno izboljšanje položaja v Italiji na gospodarskem, družbenem m političnem področju istočasno izboljšanje položaja Slovencev. Biti pasivni v sedanji borbi italijanskih množic bi pomenilo objektivno postati nazadnjaški činitelj v Italiji.
Slovenska narodna skupnost v Italiji mora biti, če noče postati nekaj v zraku visečega, tesno povezana z matičnim narodom, razvijati mora vezi s svojimi brati onstran meje in to ne samo v znamenju «mostu» med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom, pač pa predvsem v znamenju krepitve narodne zavesti in narodnega življenja. KPI si istočasno zastavlja cilj, da razvije v svojih partijskih organizacijah zdrav natodni čut med slovenskimi člani in da daje pobudo za takšen postopek tudi v množičnih demokratičnih organizacijah.
Na splošno so to misli, ki prevevajo KPI v akciji za slovensko narodno manjšino. Zgodovina je že večkrat zabeležila vse, kar so komunisti znali napraviti in kar so s svojim bojem znali doseči v korist slovenske narodnostne manjšine. V se-
danjem trenutku, ko smo pred no- : vo nastalim položajem v Italiji in ; ko gre za podesetorenje prizadevanj za razširitev možnosti demokratičnega razvoja v državi, se odpirajo tudi za slovensko manjšino večje, svetlejše perspektive. Komunisti se zavedamo, da je tudi slovenska skupnost deljena na različne razrede, stranke, ideologije in politične smeri. Vemo pa, da ni za dosego splošnih demokratičnih pravic ta delitev nobena ovira, oz. dobro bi bi lo, da ne bi predstavljala oviro-Glavno je, da se najde pot rešitve vprašanj, ki že toliko časa tarejo slovensko ljudstvo v Italiji. Ta pot pa je v enotnosti, v okviru borbe italijanskega ljudstva za napredek v državi, je pot tesne povezave z demokratičnimi in antifašističnim' množicami v Italiji. In prav zaradi sedanjega položaja lahko brez no-benpga pretiravanja trdimo, da je moč ta vprašanja rešiti, ne da b' morali čakati desetletja. V Italiji obstajajo sile, ki lahko pospešijo danes, in ne jutri, dolgo pričakova' no dosego enakopravnosti slovenske narodne manjšine. To je pa tudi od le-te odvisno; od tega kako se bo znala v ta boj aktivno vključiti. \ KONEC
DELO • 3-
29.-6-1962
So/ske razstave
in prireditve na Tržaškem
Številne slovenske osnovne in strokovne šole so tudi letos imele uspele kulturne prireditve in razstave ročnih del ob zaključku šolskega leta. O nekaterih smo že poročali, a drugih pa objavljamo slike.
Razstava na Industrijski strokovni Razstava na osnovni šoli v Dolini
šoli v Nabrežini
Nabrežina: Prizor «Mlada Breda»
Razstava na Industrijski strokovni šoli v Dolini
1#
Živo srebro v Benečiji
Hribi okrog Čedada so manj revni kot se je mislilo do sedaj. Tega se je zavedla tudi monopolska družba «Montecatini», ki je finansirala če-dadskega podjetnika Lucchetta, ki je pred kratkim odkril lego živega vsrebra na raznih krajih čedadskega področja.
Družba «Montecatini» je podprla čedadskega podjetnika tudi zato, ker so napravili geologi padovanske, milanske in neapeljske univerze zanimivo študijo o sledovih dragocenega minerala, ki so ga našli na tem področju.
Površina, na kateri bi bilo možno odkriti živo srebro se razprostira na področjih od hriba Poloneta do Gradu. Raziskavanja okrog Spesse, v Nadiških dolinah, v Kraverju in na Matajurju so še v teku.
Zanimanje za živo srebro v Benečiji izhaja že iz starih časov. Znani furlanski geolog Gerardia piše v knjigi «Storia fisica del Friuli», da so že leta 1577 dovolili nekemu Gerolamu Raimondu izkoriščanje rudnika živega srebra v Či-šnjem nad Kraverjem. Drugi znani furlanski geolog Taramelli je leta 1881 zapisal, da se nahajajo ležišča živega srebra v okolici Kraverja.
Benečani upajo, da bodo napravili v tem pogledu resna raziskavanja ter začeli že v bližnji bodočnosti pridobivati to dragoceno rudo.
Odkritje živega srebra v Benečiji bi moralo privesti do preobrazbe celotnega gospodarstva. Koliko domačinov, ki so sedaj prisiljeni iskati zaposlitev in kruh v tujini, bi lahko delalo na domači grudi ! Toda izkoriščanje rudnikov bi moralo preiti pod državno ali deželno upravo. Deželni svet, ki bo, kot kaže, kmalu postal stvarnost, bo imel možnost, da sprejme zadevne zakone. Le tako bi imelo domače prebivavstvo kaj od tega. Vsekakor pa v nobenem primeru ne bi smeli rudnikov izkoriščati kapitalistični monopoli, ki že itak tako močno zavirajo napredek gospodarstva v Italiji!
i. p.
Svetovni festival mladine v Helsinških
14.000 mladincev in mladink iz 117 držav se bo udeležilo svetovnega festivala mladine, ki bo v Helsinkih. Mladina se že vneto pripravlja na to veliko svetovno manifestacijo miru in prijateljstva med narodi. Festivalski odbori so bili u-stanovljeni že v 74 državah. Doslej je prijavilo svojo udeležbo na festivalu Ì.400 organizacij.
Festivalskemu odboru so poslali svoje poslanice tudi številni državniki, med katerimi so predsedniki republik: Indije, Brazilije, češkoslovaške, Nepala, Kube in Liberije.
Ministrska predsednica Ceylona Bandaramajke je v svoji poslanici med drugim poudarila, da sedanja mednarodna napetost zahteva ne le od državnikov marveč tudi od mladine vsega sveta, da sodeluje v bojih za mir in mirno sožitje.
/z Slovenije
Albert Jakopič novi predsednik SZDL Slovenije
V okviru reorganizacije javne u-prave v Sloveniji je prišlo do nekaterih sprememb tudi v političnih organizacijah. Dosedanja predsednica Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vida Tomšič je bila izvoljena za predsednico ljudske
skupščine LRS novega predsednika Socialistične zveze Slovenije je bil izvoljen Albert Jakopič-Kajtimir iz Kopra.
Na zasedanju glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije, ki se je vršilo prejšnji petek, so razpravljali tudi o ukrepih za dosego povečanja proizvajalnosti v deželi, o sedanjih nalogah Socialistične zveze in sindikatov pri razvijanju gospodarstva in socialističnih odnosov ter o kadrih, ki naj svojo družbeno zavest in politično pripadnost dopolnjujejo s čedalje večjim strokovnim znanjem in sposobnostjo.
Osebni dohodki na Postojnskem
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva postojnske občine je padel od 25.866 v januarja na 24.943 din v aprilu ali za 3,6%. Kljub padcu pa so zlasti razveseljive strukturalne spremembe po skupinah, kjer je število delavcev z do 20.000 osebnimi dohodki padlo od 1.434 v januarju na 1.280 v aprilu. Zaposlenih oseb, ki so prejele do 10.000 din, je bilo v januarju 70, v aprilu pa samo 48. V istem času je število zaposlenih s prejemki od 20 do 25 000 poraslo od 1.163 ha 1.373.
V negospodarskih dejavnostih posto] s ke občine je znašal povprečni dohodek v januarju 29.551, v aprilu pa 33.560 din. (13,5% porast). V šolstvu se je dvignil od 28.883 na 32.216, v občinski upravi od 26.742 na 32.210, v zdravstvu od 36.479 na 43.085, v socialnem zavarovanju od 23.071 na 26. 307, v veterinarstvu od 42.250 in v gospodarskih ustanovah od 26.712 na 32.524 din.
(Povzeto iz koprskega lista «Slovenski Jadran»)
Reorganizacija gostinstva na Krasu
Po daljših posvetovanjih je bil izoblikovan predlog o reorganizaciji gostinstva v občini Sežana. Osnovni namen za te ukrepe je ta, da zago-tovijo gostom boljšo in cenejšo postrežbo.
Konkurenca, v katero so mnogo upali, se je popolnoma izjalovila. Nekatera gostinska podjetja ne presegajo devet do enajst milijonov dinarjev letnega prometa, kljub temu pa ima vsako podjetje svojo u-pravo. Vse to seveda vpliva na cene.
Po novem predlogu, ki bo še ta mesec predložen obema zboroma občinskega ljudskega odbora, bodo v sežanski.občini le tri gostinska podjetja: Hotel «Triglav» v Sežani, h kateremu bodo pridružili restavraci. jo v Divači, gostinsko podjetje «Malalan» v Sežani, v katerega sklop bo prišla kavarna «Šport» ter gostinsko podjetje «Mahorčič» v Sežani, ki ima že svoj obrat tudi v Komnu.
Razen tega namerava kmetijska zadruga odpreti v Sežani vinotoč, v katerem bodo potrošniki lahko kupovali vino za dom, podjetje «Preskrba» pa bo moralo omejiti točenje alkoholnih pijač v svoji Delikatesi sredi Sežane. Sprejet je bil tudi predlog, naj bi podjetje «Vino-Sežana» odkupovalo vino neposredno od proizvajavcev in ne več preko zadruge kot doslej. Računajo, da bodo ti in še drugi interni ukrepi v podjetjih znižali cene vinu v gostilnah za povprečno 100 dinarjev pri litru. Temu bo delno pripomoglo tudi znižanje občinskega prometnega davka. Doslej so gostilne znižale ceno terana za 50 din. pri litru.
(Povzeto po listf «Primorske novice», ki izhaja v Novi Gorici)
3ALET-PETJE-FOLKLORA.KNJIGE-REVJIE-KINO
UJ
2
o
2
*
<
o
£
o
2
UJ
UJ
2
OÈ
UJ
S
H-
«i
(O
«/>
<
O
m
<
j/j
<
g
O
Ó
z
S
UJ
UJ
2
O
*
<
oc
O
£
o
uu
UJ
£
CL
iž
<
CD
2
<
UJ
5
ca
t/>
<
O
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
UJ
LU
2
o
*
<
oc
O
£
o
2
UJ
u
<
ca
£
<
UJ
<
ca
«/»
<
O
w
<
N
<
a
g
O
Ó
Z
£
UJ
jn!
LU
2
o
*
<
oc
O
*
O
2
£
a.
£
<
ca
2
<
LU
'<
ca
t/>
<
O
lu
<
£
N
<
OC
g
O
Ó
Z
£
UJ
lóuttuia
SOVJETSKA TELEVIZIJA zajema danes podroòjè kakih 80 milijonov ljudi. V zadnjih petih letih se je razširila na ozemlje 64-krat večje od poprejšnjega, Moskva je danes povezana tudi s televizijskim omrežjem vzhodnoevropskih ljudskih republik ter z angleškim in švedskim televizijskim omrežjem.. Te podatke je pred kratkim objavil sovjetski državni komite za radio in televizijo.
KARLOVIH VARIH na Češkoslovaškem se je pretekli teden zaključil mednarodni filmski festival. Letos sta se na tem festivalu predstavili tudi republiki Vietman in Kuba. Vietnam je predvajal skrbno izdelana filma «Prvi jesenski dan», ki o-bravnava dogodke iz časov neposredno po osvoboditvi izpod francoskega gospostva in «Dva vojaka», ki prikazuje zgodbe o mladem vietnamskem vojaku in o francoskem ujetniku, o njunem zbliževanju in - o humanizmu mladega revoluciomarja. Kuba se je zlasti krepko uveljavila s filmoma «Pravijjo mi učitelj» in «Pedro gre v hribe» Oba filma sta tematsko zrasla neposredno iz kubanske revolucije
V MURSKI SOBOTI se nahaja naj mlajša slovenska študijska knjižnica. Ustanovljena je bila šele 1955. leta. Knjižnica ima veliko število slovenskih literarnih del in del drugih jugo-siovenskih narodov. Še posebej se zanima za dela, ki kakor koli obravnavajo problematiko Pomurja. Toda ker se Murska Sobota nahaja na narodnostno mešanem ozemlju posveča veliko pažnjo tudi madžarski književnosti. Zato, da bi bolje opravljala svoje poslanstvo je že pred več leti navezala tesne stike s knjižnico Széchényi v Budimpešti. Pred kratkim je murskosoboška knjižnica dobila prenovljene in ustreznejše prostore ter sodobno opremljeno čitalnico.
NOVA GORICA in KANAL ob Soči sta se dostojno oddolžila spominu domačega slikarja Ivana Čarge. V Novi Gorici so odprli razstavo čargovih slik. Razstavljenih je 70 del. V Kanalu pa so postavili Čargu umetniško izdelen spomenik.
Ivan Cargo zasluži, da dobi primernejše mesto v slovenski likovni umetnosti, saj je s svojimi deli globoko izpričal odnos do družbe. Kot mlad, napreden umetnik se je otresel verovanja v «stare resnice» tudi na likovnem področju ter se znašel na isti ravni kot Veno Pilon, Avgust Černigoj in Špacapan.
V SOPOTU, malem poljskem letoviškem mestecu ob Baltiku, bo od 6. do 8. julija mednarodni festival popevk. Na njem bo nastopilo 20 evropskih in ameriških pevcev. Vsak pevec bo nastopil z dvema popevkama, od katerih bo ena iz svoje dežele in ena poljska, katero pa bo pevec lahko zapel v svojem jeziku.
>
K
?
£
o
?
tn
m
>
>
m
n
>
m
-o
m
m
Tl
O
s
dl
o
jr
«i
ZALOŽBA «BOREC» v Ljubljani bo letos izdala tudi knjigo «Ukradeni otroci». To je dokumentirano delo, ki obravnava nasilna preseljevanja Slovencev s Štajerske in Gorenjske ter ropanje otrok, za kar so skrbele razne nacistične organizacije, ki so hotele uresničiti hitlerjevski program za obnovo nemške krvi. Knjiga je napisana po dokumentih, ki so jih nacisti pustili v Sloveniji. Delo je zbral in uredil Stane Terčak.
^•V!lO1>nOJ-3ri3d-i31V9-il31VH--VaSV10-3').
IX-VROl)n03-3rX3<l-l3lVa-R3lV3l-VSSVl9-3AVXSZV)l'l!ia0-ONI>|-3irA3!|-30irNX-V>IOl>riO3-3ri3d-l3lV9-)l3XV3f-VaSV19-3AVXSZV)|-Uia0-ONO|-3irA3R-39irN)|-V)IO1>nO3-3na<l-l31VB-a3JLV3l-VaSV1O-3AVlSZV)|-|aaO-ONI>|-3irA3]|-30irNX'V)IOi:
•4
29.-6-1962
DELO • 4
Iz Trsta
Predlog župana
je pogorel
/Z GORICE
Tudi danes smo prisiljeni pisati o zadevi beguncev. O tej zadevi je razpravljal tudi tržaški občinski svet na svoji zadnji seji.
Kot je znano ju kupila mednarodna ustanova za begunce neko zemljišče v bližini Padrič. Na njem je nameravala zgraditi novo zbirno središče za balkanske begunce. Dosedanje središče pri Sv. Soboti v Trstu ne odgovarja higienskim zahtevam. Toda ta načrt je povzročil veliko nezadovoljstva. Proti njemu so najprej odločno protestirali prizadeti kmetje iz Padrič. Ti se boje, da bi s prihodom beguncev v njihovo neposredno bližino bilo prizade; to zlasti kmetijstvo. Toda proti temu načrtu so protestirali tudi številni meščani, ki zelo radi zahaja jo ob nedeljah na sprehode po kra-ški planoti. Ti so bili zlasti zaskrb Ijeni zaradi varnosti. Znana stvai je namreč, da mnogi begunci nimajo v najboljšem redu svojih kazenskih listov, kar zelo zgovorno potrjujejo tudi razprave na tržaškem sodišču in kronike tržaških dnevnikov. Proti nameravani gradnji be gunskega naselja pri Padričah so nadalje protestirale tudi razne u-stanove, ki se zanimajo za zaščito kraške favme in flore ter ustanove, ki skrbe za pospeševanje razvoja tu-rizma. Tudi kmečke organizacije so dvignile svoj glas proti temu načrtu. In proti njemu so se izrekli tudi izvoljeni predstavniki v tržaškem občinskem svetu. Tako je bil načrt zaenkrat opuščen.
Pred nedavnim se je izvedelo, da ima demokristjanska občinska u-prava namen nakazati drugo zemljišče za begunsko naselje. Za to je izbrala kraj Kozjak, ki se nahaja med Barkovljami in Kontove-lom, t. j. kraj, ki je znan kot najzanimivejši na tržaški rivieri. Povsem razumljivo, da so se proti temu načrtu takoj odločno postavili zlasti Barkovljanit Na pobudo tamkajšnje sekcije KPI «Matjašič» je bilo zbranih 502 podpisa domačinov proti temu načrtu občinske uprave, Te podpise so predstavniki Barkov-Ijanov že pretekli teden izročili na tržaškem županstvu. Že to bi bilo moralo zadostovati za umik demo-kristjanskega načrta. Toda do tega ni prišlo. Zato je zadeva prišla na dnevni red na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. Župan Franzil je v podkrepitev svojega predloga imel pred občinskimi svetovavci daljši govor. S podkrepljeno retoriko je skušal vplivati na svetovavce, sklicujoč se na humanost do «nesrečnih ljudi, ki zapustili svoje domove in izbrali svobodo». Toda zaman. Večina občinskega sveta se ni pustila vplivati. V pomanjkanju otipljivih argumentov je župan Franzil začel razglabljati tudi probleme, ki se njega prav nič ne tičejo. Med drugim se je dotaknil tudi znane zadeve devinsko - nabrežinskega občinskega sveta in župana tovariša Škerka. Povsem jasno je, da je to povzročilo hudo reakcijo zlasti pri naših svetovavcih. V imenu naše skupine je županu odgovoril svetovavec To-nel.
Naši svetovavci so se tudi tokrat odločno izrekli proti gradnji novega begunskega naselja na Kozjaku. Svetovavec Gombač je predlagal, naj bi begunce preselili v kak kraj izven Tržaškega ozemlja.
Demokristjanska občinška uprava je vztrajala pri svojem predlogu. Ker ni prišlo do rešitve, so naši svetovavci skupno z nekaterimi drugimi opozicijskimi skupinami predlagali, naj bi o vprašanju razpravljala posebna komisija. Predlog je bil postavljen na glasovanje, a ni prodrl. Večina se je namreč izrekla proti njemu. Tako se je moral svet izreči o novem načrtu. Stališče do tega načrta so svetovavci izrekli s tajnim glasovanjem. In prav pri tem glasovanju je prišlo do velikega
Večina občinskih svetovav-cev se je izrekla proti zgraditvi begunskega naselja pri Barkovljah
presenečenja. Predlog občinske u-prave, ki ga je s tako vnemo zagovarjal župan Franzil je pogorel. 28 svetovavcev se je izreklo proti načrtu in le 15 jih je ostalo na strani občinske uprave in župana, 2 sve-tovavca pa sta oddala beli glasovnici.
Kaj namerava sedaj ukreniti demokristjanska občinska uprava še ni znano. Ali bo zopet proti volji tako številnih občanov skušala dati gradbeno dovoljenje za naselje pri Padričah? Ali bodo za begunce našli kako drugo rešitev? Zaenkrat ne vemo še nič o tem. Na vsak način pa moramo še enkrat poudariti dejstvo, da je občinska uprava dolžna upoštevati voljo občanov. In prizadeti občani so se izrekli tako proti begunskemu naselju pri Pa-Iričah kot na Kozjaku pri Barkovljah. V Italiji je mnogo prostora za namestitev beguncev, na Tržaškem pa tega prostora ni. Tega se mora zavedati tudi občinska u-prava, ki ji načeluje župan Franzil!
zo-nrna Ma a pramiatt v Padgan la Makah
Delavci v predilnicah v Podgori in Ronkah nadaljujejo agitacijo za dosego proizvodne nagrade, za novo delovno pogodbo in za priznanje pravice do tridnevne plače v primeru obolelosti ali poškodbe pri delu, 22. junija je bila v obeh omenjenih tovarnah 24-urna stavka delavcev. V Podgori je stavkalo 96% od 3000 delavcev, v Ronkah pa je bila tovarna popolnoma paralizirana. Direkcija tovarn do sedaj ni popustila. Še vedno izjavlja, da je pripravljena podeliti delavcem po 16 tisoč lir letne proizvodne nagrade. Ker trmasto vztraja na svojem stališču, je predvidevati, da se bo sindikalna borba v bodočih dneh še bolj poostrila.
Obmejni blok v ul. Sv. Gabrijela
Na pobudo občinskih svetovavcev KPI, katerim so se pridružili tudi svetovavci PSI je bila te dni ponovno predložena zahteva, naj bi odprli še en obmejni prehod v Gorici in sicer v ul. Sv. Gabrijela. Novi obmejni blok bi bil velikega pomena za maloobmejni promet med Gorico in Novo Gorico, saj bi bila pot med
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Iz Doberdoba
Šolska
prireditev
V nedeljo 24. junija, so imeli učenci slovenske osnovne šole v Doberdobu zaključno šolsko prireditev. V občinski dvorani se je zbralo za to priliko veliko število vaščanov. Prisotni so bili tudi ravnatelj slovenskih šol na gori-škem dr. Milan Brešan in občinske oblasti. Učitelj Šuligoj je pozdravil prisotne in se zahvalil za udeležbo. Prosil je prisotne, da ne bi preostro obsojali nastopajače, kajti so še os-snovošolski otroci, ki prvič nastopajo. Zahvalil se je tudi za prostovoljne prispevke, ki gredo v korist šolskega patronata. Tudi dr. Brešan je imel kratek nagovor, v katerem se je zahvalil učiteljem za trud, ki so ga vložili pri vzgoji otrok in poudaril vzgojni pomen te zaključne šolske prireditve.
Program je bil, lahko rečemo zelo lep, če pogledamo vzgojni pomen recitacij in prizorčkov, ki so sledili. Kol začetna točka je bila deklamacija pesmi «MAMI». Nato je sledil prizorček «Zadnji dan», ki so ga odigrale tri deklice in en deček. Pomen je bil, da kdor se ne uči med letom, ne more pričakovati, da bo imel lepo spričevalo.
Tretja točka je bila v italijanščini. Učenka Franka je deklamirala pesem «La cicala e la formica». Sledile so štiri pesmice, nato pa prizor v dvogovoru: «Ciciban posluša očetovo uro». Igra «Sestrin varuh» je žela med občinstvom veliko odobravanje.
Tudi ostale točke sporeda kot: «Mehurčki», deklamacija «Deček in cvet», rajanje. «Delajmo, delajmo zlata kolesca» ter prizor «Matteo finto sordo» v italijanščini, so zvabile iskreno ploskanje.
Učenca Boris in Anica sta nekaj zapela, medtem ko so se ostali pripravljali na zaključni prizor o volku in lisici. Ko so najmlajši zagledali na odru volka in lisico, jim je zamrl glas. V tem prizoru je bila Marta Lavrenčič volk, Andreina Lakovič pa lisica. Jožko, ki je tudi v prejšnjih točkah nastopal je prav lepo odigral vlogo kmeta. Marij Ferletič pa je bil lovec.
Predstava se je zaključila s pesmijo o lisički, kjer so nastopili vsi učenci.
Praznik «Dela» in «Unifà» na Poljanah pri Doberdobu
29. in 30. junija ter 1. julija
Spored :
29.	junija: ob 10. uri otvoritev kioskov, ob 15. uri nagradno tekmovanje v «bri-školi», ob 20. uri ples na prostem.
30.	junija: ob 16. uri otvoritev kioskov, od 20. do 24, ure kulturni spored. Sodelujeta pevski zbor iz Doberdoba in folklorna skupina iz Podlo-njerja pri Trstu.
1. julija: ob 10. uri otvoritev kioskov, od 15. ure dalje zabavno popoldne, ob 19,30 pozdrav udeležencem in od 20. ure dalje ples.
Pridite polnoštevilno v prijetne Poljane!
Udeležite se tridnevnega praznika «Dela» in «Unità», ki ga organizira doberdobska sekcija KPI.
V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnji teden.
5 edilo je dolgo odobravanje prisotnih.
Vsi so dobro razpoloženi zapustili vročo dvorano, znak da je šolska predstava dobro uspela:
LEDA JARC
obema mestnima središčema mnogo krajša. Oprtje novega bloka bi pozdravili tudi trgovci v severnih predelih goriškega mesta, ki so svoj-čas podpisali posebno tozadevno peticijo. Upamo, da bo goriška mestna uprava naredila potrebne korake na pristojnih mestih.
Problem slovenskih šolnikov
Poslanec Franco je po sestanku, ki ga je imel s predstavnikom slovenskih šolnikov v Gorici, stopil v stik z drugimi parlamentarci z namenom, da bi skupno zahtevali izvajanja določil zakona za slovenske šole. O zadevi se je že razgo-varjal s poslancema Marangonejem (PSI) in s posl Roffijem, ki je član parlamentarne komisije za javno šolstvo. Izvedelo se je, da je bilo vprašanje slovenskih šolnikov predano ministru za birokratsko reformo.
BarUovlje
«1	TJ • J	V« V
lov. Zmdarcic 85-letnik
2(5. junija je slavil 85-letnico svojega rojstva tov. Friderik Žnidarčič — po domače Riko Sardo — iz Barkovelj.
Slavljenec je bil že od svoje mlado sti v vrstah borcev za delavske pravica. Ko je bil star 18 let je vstopil v socia listično gibanje, v katerem je sodeloval s lov. Regentom. Bil je tudi med ustanovitelji Delavskih zadrug.
Deloval je neumorno tudi ko je'fašizem besnel po naši zemlji. Njegova skromna hiše je postala pravo zaveti šče za tiste, ki so jih fašisti preganjali. Tudi tov. Vidah je našel pri njem varno zavetišče. Zaradi aktivnega delovanja v antifašističnih vrstah je moral mnogo pretrpeti. Kot železničar je bil nasilno premeščen na Sicilijo. Toda položaj se tudi tam ni izboljšal. Zaradi tega ja tov. Žnidarčič predčasno pustil službo in se vrnit v svoj rodni kraj. Toda vse to ga ni odvrnilo od delovanja. Seveda je bilo to delovanje strogo ilegalno. Fašisti so še vedno pre žali nanj in okrog leta 1932 so ga na padli pri barkovljanskem mostu ter mu dali piti ricinusovo olje. A vse zaman. Tov. Žnidarčič je ostal to kar je bil že od mladih let; ostal je vztrajen borec za pravice zatiranih in arati fašizmu. Za časa osvobodilne borbe je bit neumoren aktivist, po osvoboditvi pa se je z vso vnemo posvetil obnovi. Kot predsednik barkovljanskega go spodarske komisije je veliko pripomogel, k temu, da so bili r~iedovi uničevalne vojne v Barkovljah tako hitro odpravljeni.
Ob priliki lepega jubileja mu komunisti iz Barkovelj iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi «Delo».
oooooooooooooooooooooooooooo
Pogled na doberdobsko jezero
Enoten nastop goriških antifašistov
V Gorici se nadaljuje polemika zaradi udeležbe župana na filofa-šistični manifestaciji ob priliki pogreba telesnih ostankov fašista, ki je padel v bojih proti partizanom-Kot je znano so goriški misovci zahtevali, naj bi dve mestni ulici; imenovali po dveh pripadnikih «X MAS». Ta zahteva je zadela na takojšen odločen odpor goriških antifašistov, ki so objavili tudi sku-J pen lepak, v katerem zahtevajo zavrnitev misovske zahteve. Omenjeni lepak nosi podpise ANPI API ANPPIA in Zveze bivših deportirancev.
Razstava vin v Sesljanu
Občina Devin-Nabrežina priredi s sodelovanjem drugih ustanov I. raz stavo domačih vin s pokušnjo. Razstava bo dne 29. in 30. junija tel 1. julija v Sesljanu.
Domače vino bodo razstavljali ifl prodajali sledeči vinogradniki: Ra' detič iz Medjevasj 10, Legiša iz Devina l/a, Terčon iz Mavhinj 42, Legiša iz Mavhinj 15, Terčon iz Slivne-ga 22, Marussi iz Slivnega 20, še-mec iz Prečnika 5, Lupine iz Praprota 11, Zidarič iz Praprota 24, Legiša iz šempolaja 48, Kosmina # Šempolaja 30, štubelj iz Šempolaja 28, Radovič iz Nabrežine 16, -Radovič iz Nabrežine 67, Pertot iz Nabrežine 88 in Pertot iz Nabrežine^ Kamnolomi 65.
Koristno pobudo devinsko-nabre-: žinske občine tudi mi toplo pozdraj vi j amo............
Razstavljavci vin bodo prejeli nagrade, ki jih bodo podelile številne ustanove.
Obvestila
uredništva in uprave „Dela“
Kot smo že prejšnji teden sporočil': nudimo tistim naročnikom, ki bodo P0'] ravnali naročnino do konca meseca pb sebno ugodnost. Vseh dosedanjih šK' vilk jim ne bomo šteli. Naročnina b0 torej veljala od prve julijske številk1 dalje. Ker pa prejšnji teden nismo imeli poštnih položnic — in ker te pfl' lagamo šele danes — smo podaljšal rok za poravnavo naročnine do vključi no PETEGA JULIJA.
Ponovno opozarjamo dopisnike N1 ustanove, naj dopise in obvestila sp0' roče najkasneje do srede zvečer. D0' pisov in obvestil, ki pridejo kasneje ' roke uredniku, ni mogoče vselej up0, štev ati.
Nekateri bravci so se zanimali, kak šna je procedura za naročitev na lisi Naš odgovor: procedura je zelo eb° stavna. Dovolj, da je zainteresirani F1 kakršen .koli način to sporočijo uredb' štvu, odnosno upravi, ki sta v ul. C°' pitolina 3 v Trstu. To lahko store W di po telefonu št. 44-046 ali 44-047. A11' ročnino lahko plačate v katerem ko' poštnem uradu. Nakazila pošljite b naš poštni čekovni račun št. 11/70$'
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3< telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru