List f A k * ' m \ . -ir. Tecaj XL spodarske ? obrtniške in V'O ^ \ ^^r, • Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ' -i . 1 i' • Lj ubij ani sredo marca 1882. Obseg: Posestnikom, oziroma občinskim zastopom in županstvom trnovsko-uremske doline v prevdarek. žiganje pašnikov in travnikov na Krasu. Ptujsko prašno polje in njega obdelovanje. zrak v kleti. (Dalje.) Gospodarske novice. Popotne črtice. (Dalje.) Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. (Dal.) Poziv slovenskim pisateljem! Naši dopisi. — Spomladno po-Kako se sčisti spriden Češki kralj Karol I. NoviČar. Gospodarske stvari pa kot nalašč tudi še za druge obrtnijske izdelke, oso- bito ilovnate Posestnikom, oziroma občinskim zastopom in Do župaiistvom trnovsko-uremske doline penci) edaj ste res v tej dolini dve opekarn (ko pre vdarek. kateri pa domačinom nobenega dobička ne do- nasate, akoravno je od ene domačin lastnik, od druge irreden- Vsi stanovi zahtevajo dandanes povsod Ijonal pa nek furlan; delavci so pa vsi iz kraljestva tarjev^ ki od tod vsako leto mnogo denarj >j v bi ženo dežel domačinom odnes6. Ali bi ne bilo nega predka; kdor s časom ne napreduje, ta zaostaja bolj pametno, da bi se domačini sami poprijeli tega tira očividno v pogubno brezdno sebe in svoje ter dela? vsaki vasi in v vsaki občini je mnogo takih lednj popolnoma propade. Takih žalostnih prikazen oseb, katere so brez vsega premoženj m brez akega imamo povsod preveč v nekaterih krajih več ) v drugih manj. Najbolje bilo bi pa za spi človeško, da bi se take razmere il^j da bi iz mile domovine za vselej popolnoma zginile družbo ne nahajale, ter To zaslužka, ter poleti in pozimi svoj prazni želodec dru adlego in sitnost prodajajo. Večina občin tr gim za r _ novsko - uremske doline nima od nobene strani kakih dohodkov; k večemu dobe kak krajcar v pozni jeseni v resnici in kar „na vrat na nos a s trdno m se pa takim neupoglj volj " zahtevati mogoče ni, za pašo po travnikih, pašnikih in polji od ovčarj ^^ ^ A A te - - A A m m m A I ter godam vendar-le nekaki jez postaviti pravo zavestjo more kateri izpod Snežnika tod skozi svoje ovce na paso v } Istrij katerim počasi ginejo in slednjič tudi zginiti morajo novati morejo preganjajo, če se ti krajcarji sploh dohodek ime rt^nröi'n I — Plačevati mora pa vsaka občina let< korist cele dežele in skupnega naroda. Vsak kraj za letom občinske davke, občinskega tajnika ima svoje posebnosti in zahteve ali po legi «.^luijc, ^icv ^^^^^^ ^^^^^ klimi in drugih okoliščinah , ali pa tudi po kakovosti strežaja, poljskega in gmajnskega čuvaj emlj po zemlj tem kraj a prvem mestu živinorej f goz leto stroške za šolske potrebščine, deloma tudi organista, občinskega več dru- de- in gih enakih plačil. Tužno je za vsakega občinskeg darstvo in poljedelstvo, v drugem poljedelstvo, živino- narničarj<», v>o xui* » j^«. djereja, a zopet v tretjem sadjereja, poljedel- stano le strupena kača s praznim želodcem leži ce mu v blagaj mesto denarja pa nepre reja m s£ stvo, trtoreja in po nekoliko vinorej itd njim prištevati sme se po vsi pravici uremska dolina. tudi tem zad- te potrebščine pa Vse davke nakladati tudi leto za letom trnovsko- ni mogoče; eni plačevali bi vse f dokler bi ne ubožali 9 V slovenskem ljudstvu počiva še neizmerna mno- pustaia ui uapuöieu öc vcua ucgu jc ocuaj, iw^i žica duševnih moči v spečem stanu; isto tako so tudi tistih par ljudi, ki pri sedanjih okoliščinah kak kraj a drugim bi pa s tem malo pomagano bilo 7 postal bi posled še veča nego sedaj le revščina ker bi še £e v poBebnih in posameznih krajih domovine naše v premoženja imajo, slednjič celo na beraškeg zemlji dragi zakladi in biseri blagostanja zakopani, ka- teri bi, Ko bi se vporaDijevati imeii, lu m tam iiacece spiosno ooij imoviu m preujoziui, uauunu v siromaštvo popolnoma izmed ljudstva streti zamogli. je splošno kmetijstvo se živinorejo in gozdarstvom prišlo ko bi se vporabljevati imeli, tu in tam tlačeče prišlo pi Vse drugače temu je po krajih bolj imoviti in premožni, osobito v krajih konj Ij^dj Pridobiti treba jih bode „ kolikor preje, toliko bolje. z uma svitlim mečem" 9 in to uže do pravega napredka. Tam davkoplačevalci enaka trdim f ako da se v celi domovini ravno ob primorski meji bremena nekako lože prenašajo f ker ima vsak iz česa Nikdo mi ne bode iz prepričanja ugovarjal razun od najubožneje prebivalstvo nahaja, osobito na južni strani. Tuje živinoreja le mala, poljedelstvo neznatno, gozda potrebnih novcev vzeti in izkupiti kajš sadji Še i > a v krajih časa tu do časa za malo dolini sličnih skoraj nikdar in nikjer denara skupiti moč ni. ekaj mi je omeniti. Le poglejte ga marljivega ia nič, sadjereje še nekoliko, a zanemarjene po nekod neugnanega Ribničana! Leto in dan kroži on sö svojo tudi popolnoma brez nje — obrtnije nobene , zaslužka raznovrstno suho robo po svetu polet rešeti in drugo nikakoršnega, občine brez premoženja in dohodkov, lesenino, pozimi pa sosebno se svojimi lončki in skle Ljudstvo je pa osobito za obrtnost — tako rekoč vseh dami. Za vsako vreme in vsaki čas preskrbi si on a strok — izredno nadarjeno. Le škoda neprecenljiva je, pravem času potrebnega materijala, katerega o nudeči "a. ter s tem ni imelo še nobenkrat prilike se zadostno izobraziti, se priliki varno in skrbno v denar spravlj Pletarstvo in rezlanje lesenih pipic (fajf) omenjal sem blagostan svoje doline marljivo pospešuje To pa uže lansko leto v „Novicah". Dolina ta vstvarjena je tudi gotovo pravi in edini povod temu 7 da se iz „Rib niske doline uitn kaj čuje, dasiravno tamošnj jajne niso. Sploh stemu krasu podob malokedaj o tožbah glede elementarnih opozoriti. Ako se mu posreči, da jo vsaj omeji, pridobil okoliščine nikakor svet z okolico vred je zel6 pu si bode za blagostanje Krasevcev veliko zaslugo. an. Pol pičlo rodi; nasprotno smuiu ivitiou puvAWMou. ^^ ^----- ----7 se pa drugi surovi prirodni produkti uvaževati uko ristiti vedo, kar se pa v dolini sploh pogreša M Ce se Ribničanu dobro splačuje voziti svoj kar lončke Ptujsko prašno polje in njega obdelovanje" Tako se imenuje knjižica, katero je spisal Miroslav in skledice s kljuseti v Trst in Reko , kar mu gotovo velik del pravega dobička poži bi se enako podvzetj gotov v jravtjga. uuuivje.» puiiii^, »v. v^uc^x^^^ dvojni in trojni meri splačevalo tukajšnjemu Müller sestnik f taj nik kr. štajarske kmetijske družbe Po Löwenstein daroval je namreč kmetijski družbi stajarski 300 gld. v ta namen > da dobi ta denar prebivalstvu, katero ima Reko in Trst tako rekoč pred tisti, ki spiše najboljšo razpravo prašanja, na kak način nosom Po v hišah cele trnovsko-uremske doline naj bi se tako imenovano ptujsko prašno polj v navadi. Koliko denarja pa ta roba, te knj kuhajo gospodinja ribniških lončkih skledice splošno katera bi se mogla z tovljati, samo tukajšnjo dolino na leto stane, m ravno In ravno za toliko je tudi samo valo, da bi se od izvzemši kotliček za kuho jedil, v isto tako so tukaj tudi ribniške pridelek. Najboljšo razpravo obdelo njega dosegel veči in stanovitnej pisal M. Müller Iz jboljšim vspehom doma izgo dobrih 4111 hektarj posnamemo sledeče: Ptujska ravnina men in skoraj sama prodovina u; f težavno preracumti poraba je sedaj jako enostranska. Po enkratnem in zel6 pomanjkljivem oranji poseje tem obziru naša dolina leto za letom v gmotno-de- se njiva v narnem obziru na slabejem Pi dobre zemlj za peko ) lonce f sklede cene peči je dovolj v trnovsko-uremski dolini več lon-nego katera jako slabo žet pomladi s srakonobo (Panicum sanguinale) ) daj Seme uporabi se, enako psenu, za ali se pa svinje in krave ž njim pitaj človeško hrano , Ko se srako f> polaganje škoda, da se od domačega noba požanje, ostane njiva tri, štiri do pet let neobde prebivalstva v lastni prid ne ukoristuj Jj^OS JG f Vi« I* vzetja gmotno splošno preslabi da so posamezni posestniki za enaka pod lana ter služi za pašo Gosp. Müller je toraj teh misli, ker se ta ravnina a kar en sam načiniti ne da spremeniti niti v grade zaradi dela in kap in izvesti ne more, doseže se z zedinjenimi močmi tala, niti v (Konec prihodnjič.) Spoinladno požiganje pašnikov in travnikov njive, ker primanjkuje dobrega gnoja in ker tudi ni mogoče to suho ravnino umetno namakati, bilo bi najboljše, da se nasadi ubrani premočno suha. požigati na Krasu Letošnja zima je brez snega in dežja Zategadel so jeli po Krasa pašnike primerno drevje, katero naj Najboljša bi bila za to aka- Akacija je za tamošnji kraj prav rabljivo drevo dosti sence in izvrsten les za f toraj jako cija ker hitro raste ter daj kole v goricah. Ko daje drev > krat potreb senco, kar je v travnike dveh do treh letih mogoč f mora zemlja okrep K se drži stare svoje navade, požiga pašnike in travnike misle, da mu bodo potem donašali veči dobiček. čati, in sicer ne s hlevnim mešancem (kompostom). potem se gnojem, ampak edino z % « Ne rečem, da po požganih travnikih Poprej naj se pa iz njiv debelo kamenj pobere pašnikih in njiva izorje. Za prvo bi se lahko rž (žito) nasejala pomladi hitrej požiganje vsaj na Krasu škodlj lepše trava požene, vendar je pa to m v pogubonosno, kar uporabiti morale pomladi pa mešano travno seme , in sicer take trave, katerim ugai se iz sledečih vrstic razvidi: Ko zažgeš travo na tvo lišče, kakor na priliko, bela in navadna šobulj bi se suho sta- dišeča lem pašniku ali travniku, ogenj pri vrhu zemlj se na- trava, o veja trava, rudeča kostreba, navadni erman, pe Ihajajoče travne koreninice kolikor toliko prismodi f uze scena UVX^JCMl CLMlTtVj -- metelika in bela detelj tako prhka in to zemlj mlj se še bolj bij burj s koreninicami vred odnese öe prihrumi da ne Na ta način dosegel bi se travni obrastek, kateri bi se vseh in spomladi vidiš zeleno travico poprej na požga- šancem potrositi m z gnoj nih krajih, kakor po nepožganih. Ali če pazlj' tsx y ^J^^ lllOlf ÄOl kii A^CI* t^MI ---- -------- J- - dkejo travo, terih krajih lahko v pašnike spremenila pre nisi moral vsako drugo ali tretje leto čez zimo z me-____^ ^ poškropiti. Mi omenjamo to 1-azpravo posebno iz tega vzroka f iskuješ oni svet, kjer si požigal, m pa našel boš na požganem prostoru veliko Po enakih pašnikih se živina skozi celo leto, po trav ker bi se na ta način tudi ska prodov v neka Kramar nikih pa v jeseni pase, zrüuija ziupct ^iciuijv, > o^^r mladi zažgeš in tako boš polagoma svoj pašnik v Kras hI j zopet mlj ti v spo in svoj travnik v ne de, ce požari nastanej J kar se pašnik spremenil zarad tega požiganja tudi gozdni so pašniki Gospodarske izkušnje Kako se sBsti spridm zrak v kleti uze godilo, ker Najboljši pomoček je a p mleko, to je, voda > ia travniki blizo gozdov vse eno bodo Kraševci palili. v kateri se je apno razpustilo in pomešalo tem mle Tako si mnogi posestniki misle, da varčno gospodarij > > ker si na ta način Kras, sebi in drugim na škodo, razširjajo, kakor da bi kom naj se tla poškropijo ali naj se pa v plitvih poso kopljejo sami sebi grob siromaštva dah, skledah sem ter tj raztopljeno apno posrka vso o gl j po tleh razpostavi kisi i ga imeli še premalo se v kleti nad tlami vlači, ter na ta način prostor vodi katera po poded pr vrsti neumno gospodarstvo pa trma ta polnoma očisti tega strupa. V kletih, v katerih je do^ti greh pritirala sta Kraševca do današnje - - n • «v T Iv Vina, zgodi se lahko, da se pri nadaljšnem vrenju zopet revščine. Govori, kolikor ti je drago, in nič ne bodeš zrak spridi, to j pa pravil. Požigal je stari, požiga mladi, in to gre od mleko ogeljne kisline roda do oda Komur zdrava pamet ne pove, da j delo pogubonosno, kliče naj po božji pomoči to kolikor vselej zaamenje , da se je apne^io uže toliko navzelo, da je ne more nič več na-se vleči in je, kakor se pravi, z njo našitem slučaji je treba posode z novim apnenim hoče, priti mora na beraško palico teno mlekom napolnit I llliCiililJJ Udpv^iliiti y prej jt—'-J— rr—-- ^ drznem na to pogub- proč vliti. Na ta način je mogoče v vseh takih pro pa pokvarj apneno vode Gospoda popotnega učitelja navado požiganja pašnikov travnikov na Kraau štorih ohraniti zrak vedno čist in zdravju neškodlj 67 Gospodarske novice. Razstava perutnine in tiSev bo letos v Gradci od 25. do 29. marca. Razstavili se bodo: petelini, kokoši, kopuni, golobi, gosi, purani potični in tiči pevci, zaklana perutnina, pravo cerkveno šeglobokeje; odpravil je več praznikov; le nedelje smeli so praznovati in praznike: Rojstvo Kristovo; Vnebohod Kristov in Marijin, ter praznik „Vseh svetnikov". Novo leto praznovali da bi vir prave orodje spisi sprave, tičniki itd. Kdor hoče tje kaj poslati, naj se oglasi pod naslovom: „Geflügelzuchtverein. Graz." Razstava 'pitane živine na Dunaji bode trajala tri dni, 31. sušca, 1. in 2. malega travna tega leta; to naznanja se kmetovalcem, živinorejcem in živinotrgovcem s pristavkom, da se naznanilni listi pri družbi kmetijski v Ljubljani dobivajo. so le svetno, kot narodni praznik, časne in večne sreče prejo zatrl, ugladil je pot tudi prostozidarjem, ki so ustanovili v Ljubljani čana sve 1812. ložo pod imenom: ;^La R. (Respectable loge) Franco-Illyrienne, sous le litre distinctif des Amis du Roi o. Rome et de Napoleon it J5 Čestita franko ilirska loža se značivnim naslovom „prijatelji kralja rimskega (to je Nap. sinu, ki se je porodil 20. marcija . 1811.) in Napoleona". Li zlobna družba izvrševala je nalogo svojo tem lajše, ker se je uže prej razširila kužna bolezen Jozefizma in Janzenizma. Ali Novo drevo sreči zazvoni mrtvaški zvon francoski vladi 2. oktobra 1813 cesar L vlada zopet pokraj sestavil je g. Remškar, župan na Brezovici. Drevo je in stvar obrača se vidoma na boljše. Cerl slovenske in državi leseno in z železom okovano. Glavna stvar pri tem dre- sovražna družba razpade , in rane, katere je vsekala francoska sila cerkvi, se cele; a začele se še le pod itiral zmote vretenčasto zavita, kakor pri že vesu je, da je deska leznih drevesih. Ljudje to drevo zelö hvalijo, ker zemljo Anton Alojzijem, ki je neumoi popolnoma obrača; zraven tega pa tudi živina veliko osobito Janzenizma in priboril katoliški cerkvi v škofiji manj trpi. Število velikih posestnikov na Štajarskem je vsled nove uravnave gruntnega davka pomnoženo za 37, na Koroškem za > med tero ) ko se na Kranjskem za 1 skrčilo. Kaj je vzrok rakove kuge i <2 Ko smo v štev. Novic" o tej bolezni pisali, iz- razili smo tudi željo, da bi nas veselilo , ako bi nam kedo kakega okuženega raka poslal. Dobili smo kmalu mrtve rake iz Kostanjevice, katere smo natančno preiskali. Našli smo v repu veliko malih pičic, katere niso druzega, ako jih z drobnogledom gledamo, kakor mali črvički, prej ko ne kaka „Distoma". Želodci bili je 80 kakor mehurji z zrakom napihnjeni. Mislimo, da vzrok tej bolezni ravno tisti, kakor na Nemškem. Kako se ta bolezen ozdravila, tega sedaj le nihče ne vč. Životopisne trtice. Anton Alojzij Wolf ) knezoškof ljubljanski Spisal Ivan Lavreneie. (Dalje.) II. prvi vrsti posvetil je Anton Alojzij življenj svoje sveti cerkvi, ki je osobito za časa njega potrebo vala voditeljev neumornih, neustrašljivih. Ees je pač da so potihnili viharni dno vi francoske prekucije ^ e uže krila črna zemlja ostanke francoskih enciklo pedisto druzih sovražnikov vere prave duh njihov živel je še in razširjal se daleko okrog pridobil mnogo čestilcev tudi v pokrajinah naših - a ter In potem mogočni Napoleon! Koliko ran je vsekal on katoliški cerkvi tudi v Iliriji (obsezala je skoro vse slovenske pokrajine) in posebej v škofiji ljubljanski! Pregnal je po svojem namestniku Marmontu 14. junija leta 1810. iz Ljubljane oo. kapucii J ter kmalu potem 8. marcija 1. 1811. usmilj brat dasiravno je mesto in dežela za-nje prosila. Odpravil je tudi k a pit el j novomeški in postavil na njegovo mesto župnika z letno plačo 1000 frankov. Segal je v svoji moč in boljšo prihodnost Dobro vedoč, da so dobri duhovniki glavn teber cerkvi in njenemu blagostanju, pomnožil je šte to svrho naprosil je vlado, da vzdržuje vilo njihovo verski za muč 80 bogoslovcev lila d v semenišči ljubljanskem ne le 50, te- ; in v to privoliti je morala vlada tem prej, ker so se meje škofijske razširile. Odvzel je namreč Pij VIII. s pismom: ,,in supereminenti apostolicae dignitatis specula" 16. julija 1. 1830. škofiji tržaški de- kaniji postojnsko in bistriško, goriški pa vi- pavsko in sklenil jih z ljubljansko; tri leta pozneje dobila je faro otniško v kamniški dekanij tako J da so bile odslej meje deželne tudi škofijske. Ali prevzvišeni knez ni hrepenel le po mnogih duhovnih pastirjih, temuč želel je tudi, da bi bili vsi dobro izurjeni in temeljito izobraženi. Zato preskrbel je mladim bogoslovcem dobrih učiteljskih moči, ki so se čistim studencem čed- napajali srce in dušo njihovo se nosti in ved. Da bi pa imeli vedno le domače učitelje J poslal je, če ne vsako leto, vsaj vsako drugo ali tretje leto enega ali dva najboljših bogoslovcev (po dovršenih bogoslovskih študijah v semenišču ljubljanskem) nž a j v Avgustineji, da bi učili se tam višjega bog slovja napravili izpit za profesorje bogoslovske In še drugače je skrbel, da so se temeljito izobra žili duhovni gojenci. Priporočal jim je gorko niško knjižico in podaril 1856 5000 gold me- V to svrho 5 da nakupi knjižničar iz obresti, glavnice najbolj ših in najnovejših bogoslovskih knjig. Ker se pa mora duhovnik, bogoslovske šole dovršivši ) v se vedno učiti izobraževati, ustanovil je 1. 1854. glavnico 8000 gold, da nakupi semeniško vodstvo iz obresti vsako leto bo goslovskih knjig, ter jih razdeli med uboge novoposve čene mašnike četrtega leta ) Da bi pa uže v duhovensko semenišče dohajali vrli mladeniči zdravi na duši telu ) sklenil je kmalu po ko je nastopil stolico škofije ljubljanske, prej ko tem mogoče ustanoviti mladeniško menišč želja izpolnila se je vikšemu pastirju leta 1846 > Ta kder osnuje zavod prav tako, kakor zapoveduj priporoča katoliška cerkev v 23. seji vesoljnega Tri dentin kega zbora. Dotični ukaz se glasi: „Ker je mladost, ako se varno ne vodi, zelo nag njena k posvetnemu veselju, in ker ne ohrani nikedar brez pomoči vsemogočnega Boga pravega vernega duha, osobito pa, ako se ne vadi od mladih let v pobožnosti Odstotki znižali so se o dunajskem borsneni „trahu" zdatno. in sveti veri; zato veleva sveti zbor, da nadško Mnogi politični idealisti so Karolu takovo mišljenje in škofije in druge veče cerkve svojemu premoženju velikosti škofije primerno število mladeničev iz mesta za zelo vzeli svoj no on se ni zmenil \J y y I-iV/ J KJLX JL»4 JLJLUWUAft ^ M D J 6 ^ v&WAMA J previdnosti in po svojih skušnjah, zato se je mu delal po iz škofije, ali, ako jih onda ne dobe ? iz dežele v seme- tudi posrečilo rimski polazek nenavadno srečno izvesti niščih — ki naj se zidajo blizu škofijskih cerkva ali malim spremstvom mirno došel v Mantovo } če škof določi, na kakem drugem pripravnem kraji delj časa ostal. Le-sem so prihajala poslanstva z vseh hranijo, pobožno izrede in v duhovskih vednostih izuče. kraj in ga pozdravljala kot svojega gospodarj semenišče pa sprejemajo naj se mladenči ? ki so vsaj todi še le je pisal na Nemško Češko } Od da mu pošljejo 12 let stari in zakonski; da znajo dovoljno brati in pi sati, ter nado goje, da se bodo za vselej posvetili cerk dobro oroženih vojnih oddelfeov kot navadno spremstvo j v Rim. Med velikaši italijanskimi, kateri so mu drag službi. Sveti zbor hoče, da se izvole zlasti otroci volje se poklonili, bili so tudi močni bratje Visconti > ubogih a vendar ne odreka tudi otrokom imovitih re- diteljev sprejema v mladenišnico, da se le sami pre- ter z lepo nravnostjo svedočijo, da hočejo služiti žive, Bogu cerkvi (Dalj prih.) Zgodovmi^ke stvari. Ceski kralj Karol Spisal Fr. Jaroslav. (Dalje.) Leta 1353. je umrla kralj Ana Karolova druga žena. Karol se je še teqra leta vnovič oženil in vzel Ano, sorodnico kneza Bolka svidnickega in javorskega, kateri edini na Šlezkem do sedaj ni hotel priznati nad-visosti kralja češkega. No sedaj, ker je bil brez dece imenoval je ženo Karolovo za dedičinjo. Ana je bila okronana najprej v Pragi kot češka kraljica, in pozneje v Ahenu kot nemška ) Falci je nakupil v tem času Karol več mest in gradov kroni češki, tako da so potem njene meje rezale skoro do Norimberka. je povišal Karol rodno svojo grofijo jo svojemu bratu Vaclavu Leta 1354 Luksenburg na vojvodin tem času je tudi na Nemškem prav mnogo izročil zadev vredil, vzlasti je skrbel o tem, da poravna ondotne svaje hodnj okronati in to tem bolj, ker je bil sklenil pri leto na Italijansko iti in se v Rimu za cesarji meseca To pot je nastopil Karol proti koncu septembra 'z malo peščico 1354 vojni ko v , in to iz Norimberka pa tem bila vsa zategadel, ker je namera njegova pri o imeli do sedaj njegovi druga, kakor so predniki, kateri so hodili po krono cesarsko. Pred njim so VSI cesarji ) kateri so šli v Rim se okronat, na vso moc ki p tiščali na to, da obnove svoje gospostvo nad Italijo bila razdrobljena na več malih kneževin in ljudo vladic. Vse te so pač po imenu priznavale cesarja za svojega gospodarja , dokler je z vojsko ki eboj peljal, na Spouarja , UOK.ier jc z» vujoivu, jv- o^^wrv Italijanskem stal. Kakor hitro pa je jel po kazovati kakor si bodi dejansko moč nad njimi so se upirati, in zato noben tak polazek cesarja ni minul brez mnogih bojev z upornimi fevdniki itali začeli v Rim janskimi In posled, ko je cesar obrnil hrbet Italij } ginila je poslednja senca njegove važnosti, m bedna Italij je koj postala pozorišče nepretrganih boj za- jenih mest ) pa mlj ple Ijnih vladarčkov Karol je iz lastne skušnje poznal Italijo, dobro je vedel kako malo onih } morejo trpeti tujce Italijani, zato ni poslušal kateri so ga kot osvoboditelj bili sila iJ lU^ liKJM, A »J O ^ Vse do sedaj je Nemška najbolj v Italij va- svojo moč tro v Italij brez slehrnega dobička. Modri Karol pa ni hotel ljudi klati in denarja zapravljati za ljubi nič Zadovoljen j bil z naslovom cesarskim in s priznanjem nadvisokosti svoje. Zato je pisal papežu, da bode po dovršenem kronanji se tistega dne iz Rima šel Sprejemajo se pri nas sedaj giinnazijci pričenši s tretješolci kateri so vladali v Milanu nad velikim kosom Lombar nad Bononijo in Geno dije, prosili jim je vae to drag in kateri so samo tega tu. OUllUUlJU lU VJICUUVU, lAJ. rvckb^^i. I a\J da bi jih imenoval svoje vikarje v Milanu. Karol storil, in na to je dne H.j^ I nuarj okroi podal 1355. imel slovesen vhod v Milan f je bil z železao krono lombardsko. Od todi se v Pizo kardinali, da ga v Rimu okronaj so ga pričakovali od papeža poslani Med tem so dohajali k njemu vojniški oddelki iz Nemškega in Ceakega, in ž njimi je prišla tudi kralj Ana, Karolova žena, da bode ž njim ob enem okronana Ijavniših Vzlasti pa je iz Češkega došlo mnogo najve likašev, med njimi tudi praški nadškof Ernest, pa škofa olomuški in litomišeljski vsak s svojim oroženim oddelkom in z lastno zastavo. Razen teh so bili v spremstvu Karolovem trije patrijarhi, množica tujih nadškofov škofov, knezov in druge odlične gospode. Tudi Itali tem sijaj iz Pize } pridružilo do 10.000 konjiko janov se ^ nim spremstvom je odrinil Karol dne 10. marca in dne 1. ^aprila je dospel pred Rim t njegova všotori obleki je skrivaj šel v gl in je , kjer se je vojna Karol z dvorhiki svojimi v romarski mesto vsega kristijanstva slednje dni opravil nepoznan svojo pobožnost svetih krajih. Na veliko soboto pa se je pokazal sla) v Vatikanu in kronanje na prihodnji dan odločil. Na velikonočno nedeljo se je vzdignil s spremno vojno in svojo peljal v mesto na slovesno kronanje. Po kronanji je poldrug tiso^ svojih spremlj valcev na viteze upaaai. o iviuuu uc» ^loivi, « ^^ državnim jabelkom v roki je stopal s cesarico iz Vati ' ä. Stregli so državni knezi na Konjih. Potem je odšel še tistega kakor je bil obljubil, z vso svojo vojno iz mesta. Ker se Karolu ni bilo bojevati z nobenim neprija pasal krono na z žezlom in kana v Lateran, kjer je bilo sijajno gostovanj dne teljem pustil je sedaj večino vojne domii. Obdržal je dne maj se v samo 1200 konjikov, s katerimi Pizo vrnil. Tu je pa vendar skus^il to, da ni bilo še nobenemu cesarju dano priti brez boja in prelivanj krvi iz Italij Kakor v vsakem večem mestu talij skem ; tako ste bili tudi v Pizi dve stranki, kateri ste po nadvladi sezali: Bergoli ------- in Raspantovci. Stranki ste v svoj razpor zapletli tudi cesarja, da bi se tako okoristili. Dobro sporazumljenje cesarjevo s Florenčani, glavnimi prijatelji pizanskimi neprijateiji pizansKimi, dalo je puvuu ^uvunv^i, da bi cesar zelo nakanjal tej stranki, in nasledek temu povod govorici kakor je bil Ponoči v kateri da je nastala v Pizi silna razkačenost Je nenadoma se pokazal ogenj v svetovalnici, je cesar s cesarico stanoval, in se je tako brzo razširjal da sta se komai rešila v sosedno hišo. Svetovalnica je ..... ' - • - To ne- f gorela in ž njo vred tudi orožarnica mestna priliko so vpotrebili neprijateiji cesarjevi, in jeli Ijud- da so potla- stvu trditi, da je bilo na ukaz cesarjev zažgano Pizanci prišli ob orožje in bodo tako tem laglj čeni od o jih prijatelj Florenčanov. Ta nakana jim je dobro obnesla, kajti koj naslednjega dne je bilo vse meato pokonci, Bergol vsi en mož. in Raspantovci so bili Po ulicah so' delali zagraje, vrata so za- stavili in razkačena druhal je tulila: „Pobijmo cesarja ll ;t Vitezi cesarjevi ki so bili po mestu nastanj začeli Kmalu sem zopet na veliki cesti. Pusta in dolgo- go se cesarjevi J ».l OU um J^U ujcotu. uaatAujcui^ x^lucdiu avj^T^a uc« v^iitvi v^cobi« i uoi;£» lu nemudoma zbirati s svojimi oroženimi ljudmi ia časna je morda vsakemu drugemu, a meni ne; vsaj je 80 hiteli gospodu svojemu na pomoč Nastala krvava povsod kaj videti, bodi si lepega ali grdega, veselega praska ulicah, pobitih j moz Še večo zgubo so utrpeli ustajniki bilo do 150 čeških in nemških ali žalostnega; razen tega so pa na cesti zmiraj ljudje } BO se vitezi hrabro preklestili do cesarje«., jo b ovu- luui kuu uc unu, voaj lau^L» picxmeijujca j jimi uže tudi zasedel konja, da bi z mečem preklestil to in ono. Zdehati ti toraj ni treba nikdar. skozi katere katere srečaš, doideš ali kateri tebe doidejo in ce bi ki ACAbV^A W VJ UH y \jL\J d» A I. A I^V^ILTO \X\J IKJL J \J y XII KJ^ t>J i. B svo- tudi teh ne bilo, vsaj lahko premišljuješ in ogleduješ pot iz mesta zmagujejo, Ko so Raspantovci opazi ^«A . ^ m ^ t# pritisnili so tudi oni krivdo na svoje nasprotnike Bergoli popolnem premagali, «« bergolinske stranke pod meč deli da cesarski zvalivši vso Cesarski so ustanek zadušili in tri načelnike niim f Jaz imam pa še to posebno srečo, da se mi rado kaj primeri na poti, čeravno ne vselej kaj neprijetnega. Tako je bilo tudi zdaj malo pred Prevojem. Ko se namreč vstavim ter vžigam novo „viržinko", pride memo Po tem neljubem naključku se cesar ni hotel v se mene stara ženica s krosajico na hrbtu dalj muditi na italijanskem, in se je ognil vsem mo- navadi Hvalj bodi (6 me pozdravi po lep stari goČnim slavnostim kakor tudi razporom D 1. julija • 9 bil uže v Reznem, in dne 15. avgusta se je povrnil so ga vsi z velikim kam Amen rečem v svoje prestolno mesto Prago J mati, tako hitro? jaz in poprimem }} kam pa, f Hitro ? se obrne ona in mi pogleda v obraz da so Ijem sprejeli in pozdravili, kajti bilo je to prvi pot, menda pa moji bradi ne upa prav, kajti brž me praša: „Od kod so pa, da znajo kranjski? No, to je pa prav m spiojcii lu Čehi pozdravili svojega domačega vladarj kot rimsko-nemskega cesarja, najvišega gospodarja kristi lanskega sveta (Dalj prih.) lepo J ker taki bradači po oemški tolčej ) da naj ne zamerijo f pri nas brič, pa tudi tisti novi z rudečo kap količkaj znajo. Tako naš ki davke iztir Zabavne stvari juje, pa ima tako čudno ime, da si ga jaz nisem mogla zamerkati. Morebiti ga Oni ved6?" Popotne črtice. Spisiije političen sitnež. „Aha, Tako bo to je taj erekseku t n a }} ) kaj ga noben človek ni vesel.*' taj er s k eg uze zraven ; pa ,, Verjamem, „Oh, ne (Dalje.) Vendar je to pasje lajanj y mati! Ali se ga tudi vi bojite?" meni ne bo nič vzel. Tiste krajcarčke od bajt sem hvala Bogu plačala; par gro na Viru zbudilo v meni ekaj } češ, da namreč želodec, ki je tudi začel lajati, dobil nekaj pijače, al nič gorkega, posebno ko je pac UUUll uca-aj pijauc, «J. xiiv^ ^vAÄV^jjs«, sila ne, katerega bi moral uže davno v sebi imeti. Res, ura je uže skoro tri, prav ima malin, ki vso mašino mojega telesa goni, toraj tudi noge. Pa ta dan se mu slaba godila; ob vsi poti v nobeni gostilnici ni bilo šev je, nič več kakšen od sodnij gredo na komisijon? Pa So naj ne zamerijo. Oni so gotovo nemara it tukaj kog ubili 7 da Ne, mati, jaz grem kar tako, da kam pridem ) • v nic druzeg u „No, za to, kaj pa da nič v nekaterih prav mu pa ponujali cel6 samo nj kislo vino, v nekaterih šnopsa". so se ve, da so pl uže svoja pota. Gospodj okoli po kmetih. Kam so pa namenjeni? Imaj ne hodij nikoli zastonj tu ii pred katerim se je Teg pa stresel siišaj uže ime Pa da ne uidem sam sebi naprej I Pomikaj se vam pa zdaj še ne morem povedati, mati. Le to vara rečem, da mi pota nihče plačal ne bo, ker nisem tistih gospodov kdo, katerim vi pravite „cesarski'^ polagoma po cesti, zagledam nekoliko v stran na desni Dob, — kaj zalo vas s posebno ponosno cerkvijo. Spomnim se, da mi tam v kaplaniji živi drag prijatelj šolskih let in cel6 „klostermuc-kolega^^ iz Kamnika. Pač „No, saj sem mislila uže, ker taki se vozijo in go sobota, ako grem toraj k njemu, ne grem nič ko po gledat če je še ŽIV m zdrav; razen tega lahko tudi pogledam v cerkev, v kateri še nisem nikdar bil. Vkre-nem toraj na desno stran in predno pridem v Dob, me vor^ nemški, pa se s takimi ženskami, kakor sem jaz, tudi ne pomenkovajo, k večemu, če me za pot prašajo, kedar so kam zašli." Tako sva se nadalje pogovarjala in jaz sem zvedel, da ženica pozna dobro vse tiste kraje, kamor sem se bil jaz namenil. Slednjič jo pa prašam 7) Vi ste bili na poti, mati, vsaj se mi tako zdi." zmoti apnenica tik poti, katero so ravno ljudje s pravo izurjeno s tj zakladali z okroglim kamenjem. Spodej je Bila To sem stal možak, nekoliko više vrhu pa zopet možki ve da nad njim ženska, na gel kamen — precej težak, se ženski v roko, ta ga je vjela in pognala više, Pr žal. potožila, sinu sem dgo tužna „pa mi je skoro žalostno. Gospodu fajmoštru bom koj jutri no možkemu v oko } ki ga je zopet vrgel na kup med vplotnico. To je šlo tako naglo, da sem komaj videl, a vendar ni nikdar nič spodletelo , čeravno sem četrt ure gledal. Reči moram, da sem se taki izurjenosti in v i> } bila I a pa saj tudi Njim lahko povem Pri Kaj pa Ali voj ak ? it ga niso vzeli. Somašter f šomašter" Se reče učitelj No ? dobro, saj učitelji niso več na tako slabem, kakor so bili prej „Ce bi to bilo! Ali on se je oženil, in telesni moči čudil čisto na vrhu posebno, ker so delali uže kopič na pol gosposko frajlico. Na „ofcet' ( r • Dobu sem si ogledal najprej cerkev, ki mi je je precej vila daleč zdaj sem se na pot k njemu pogledat, kako in kaj vzel neko jaz nisem šla, ker vendar enkrat spra- — pa v v vsec bila dobro skrbno opravlj znotraj in zunaj; znotraj je lep znotraj je lepo in imam dosti, v^na ne zua ue uiruii.c* puviti uo uii^^^m^ai ________ Potem sem potrkal skuhati, samo gosposki klobuk ima in še^dva ali pa še in^ ko sediva ob živahnem več. Mene je pa gledala kakor beračico. Ce bi bila jaz Ona ne zna ne otroka poviti ne močnika ) zunaj postavna > pojö zvonovi nedelj na vrata svojega prijatelj pogovoru pri kozarcu vina vbrano zvonenje, včliki zvon krepek y Ckllv/ dd V Vi/J «-.WW—» —- w ^ ^ — ^ - ------- - kratek čas, pa grem, poslušaje prijetno pritrkovanj Lep kaj prinesla, bi bilo morda kaj drugače Pa kaj bom Mudim se Pa reva zdaj, ko sem vse, kar sem imela, uže prej tudi to dobro znajo dobski fantje; meni gre taka kar v noge, da vse drugo pozabim. » godba ( izdala ki me tudi več noče poznati. Zdaj se moram pa tako4e po svetu goniti, da kaj komu prinesem in kak krajcar zaslužim.^^ zd-nj 1 Iv M i ! f I • f h i t > J 1 f t t I I i i' ( jevec? Stojte, mati! Pa ne ) da bi bil vaš sin Pirkar- Pisatelji, kateri veče slovstvene proizvode ,,Kaj, krompirjevec, Če sem prav pripravljajo in namerjajo ponuditi jih Matici Slovenski slišala? Jaz naj jih takoj naznanijo in, kader bodo gotovi, pošljejo uze vec tako dobro, ker sem stara. Pa neka v presojo odboru, ki bode pa sploh v poštev jemal ne slisini tacega sem slišala, da na nekega visokega gospoda v rokopise, kateri so glede jezika popolnem godni za tisek. Ljubljani veliko drži. (i (Dal. prih.) Matičin odbor pričaKuje, da oodo vsi rodoljubni pisatelji slovenski složni podpirali najimenitnejši naš slov- MnogovrstDe novice. stveni zavod narodu našemu na radost in korist, svo V Število /Slovencev po ljudskem stenji 1879, leta, Monatschr.ft^^ razglaša jemu imenu na čast in slavo! Ljubljani 23. februarija 1882. Prihodnji zvevek „Statistische Za odbor Matice slovenske: številke ljudskega štenja po narodnosti. Slovenci bodo žalibože duš odvzelo po Peter Grasselli ) iz teh številk razvideli, da se jim je mnogo prvoseclnikov namestnik. komisarjih , ki so iz njih delali tu Nemce, tam Italijane. Slovencev se je naštelo na Kranjskem 447.366 zraven 29.392 Nemcev , na Stajar- skem 388.419 (Nemcev 794.841), na Koroškem 102.252 (Nemcev 241 585), v Trstu 26.263, na Goriškem 129.867, v Istri 43.004, na Nižje Avstrijskem 1611, na Gornje- Avstrijskem 20, na Solnograškem 17^, tedaj skupaj 1 milijon in 140.304 Slovencev. Na Štajarskem se je število Slovencev od leta 1869. do 1879. zmanjšalo od 37-557o na 32-74%, v Trstu od 53-79% na 2i-797 povišalo pa na Kranjskem od 93*67% na 93 727 vseh cis- Odbor Matice Slovenske je sklenil, da je letos z nova pogajati se o tiskanji društveaih knjig ) in da delo dobode tista tiskarna, ki stavi najugodnejše pogoje Ponudbe bodi si samo za lö82. leto, ali pa za 01 o in na Koroškem (!) od 28-60% na 29-72 lajtanskih deželah je po računih Fikerjevih bilo 1869. leta pa ö'837o Slovencev 5-237o. od vsega prebivalstva, 1879. leta knjige stavila z več let zaporedoma — se morajo izročiti društvenemu prvosedstvu v zapečatenih pismih z napisom „Ponudba o tiskanji Matičicih knjig^^ vsaj do 15, dne prihodnjega meseca marca. Na kasnejše ponudbe se odbor ne bode oziral. Tiskarna se mora zavezati, da bode vse Matičine «.^aj.^v^ oK«yiia, ^ lepimi, novimi, in prvo korekturo preskrbela sama. Knjig za družab- neobrabljenimi črkami Za razstavo v Trstu se je oglasilo okolo 500 du- nike se bode zdaj tiskalo po 1500 iztisov, število druzih najskih obrtnikov, tržaških pa le okolo 200, ker tukaj knjig se bode odločalo v posameznem slučaju. Zato je je prav malo obrtnije. Slišimo, da se je zadnjim obrok v ponudbah izračunati cena tiskane pole za 500 do 2000 zta oglašanje podaljšal. Pogodba z gosp. Obliegth-om za- iztisov (od 100 do 100 več) in sicer papir za-se, stav- sran razstavne loterije je uže podpisana. Zadnji je po- Ijenje in tiskanje pa za-se; isto tako gled6 zavitkov. ložil 100.000 gold, kavcije. Nekdo pa je sprožil dobro f naj bi se v spomin 500Ietnice v Trstu postavil ena pola za izgled. Od vsake vrste papirja mora ponudbi priložena biti misel velik obelisk iz kraškega marmorja na prostoru pri železnici. Kdor želi pojasnila o kaki stvari, naj se oglasi v Poziv slovenskim pisateljem! Matica Slovenska bode po odborovem sklepu s 13 društveni pisarni na Bregu štev. 8 med 10. in 12. uro dopoludne. Pisma s ponudbami se bodo odpečatila 16. marca v pričo gospodarskega odseka Matičinega. Odbor Matice Slovenske m v posebni knjigi na svetlo dala obširen dne v otopi s pokojnega svojega prvosednika dr wei v Ljubljani 27. februarij BI 1882. Grassell 9 viteza Trsteniškega. Pisatelji, kateri hote prevzeti to delo ali vsaj sodelovati pri njem, naj se do 15. dne prihodnjega meseca marca oglase društvenemu prvosedstvu. Uredovanje „Letopisa'' za 1882. leto je Matičin odbor izročil podpisanemu prvosednikovemu namestniku, ki se torej usoja uljudno vabiti slovenske pisatelje, naj mu čim preje, vsakako pa do koncaavgust prvosednikov namestnik dopisi. Šenturske gore 23. svečana. — Danes imam pa zopet polno košarico novih cvetic, koje se poleg onih p me --------------, XX v« X.. v, V, w vv v, , Q -----^^ seca blagovolijo poslati rokopise namenjene za letošnji uže v prejšnjih „Novicah*' imenovanih, veselo razcvetajo na naši gori; in te eo: kurja črevca (Stellaria me- ^^jLv^jj^vy T v/ijjv I^v/oxtvwj. XV/XJ-V^XK^V »a, xx, xxj ^ xx -------J^ dia) , JJUriVČl pUL cuixiyy Letopis. Sprejemali se bodo vanj kakor dosle krajši grenkuljica (Glechoma hederacea), lapuh (Tussi- rudeča mrtva kopriva (Lamium purpureum) nanst m poučno b članki. Da Le topiš kolikor moči ustreza različnim zahtevam Matičinih lago Farfara), regrat (Leontodon Taraxacum) mladni žefran ali nunka (Crocus vernus) , spo- lopa- ^^^^^ XXV/XXXXV/X XXXVV/X KA.KJXIM.'^tJKA, X M^XJ ^ X XX X XXX x^ «^ , -----------------------LUlttUUi Ii KS L L ü LI (111 U U U VClUU.oy, A V^ ^ družabnikov, je želeti, daje njegova vsebina mnogo- ti ca (Ranunculus Picaria), volčja jagoda (Daphne vrstna, v obče zanimljiva in vsacemu izobraženemu Slovencu umevna; zaradi tega spisi za Letopis z jedne strani ne mejo biti preobširni ? z druge ni trogo učenjaški. Izvirnim člankom se bode da Mezereum); leska (Corylus Avellana) tudi uže praši in iva (Salix caprea) prav pridno nastavlja macre po svojih vitkih šibah. Njive, obsejane z ozimino. katera se je. hvala Bogu, dobro J v; IL^OV^J MlUlW dj \J 4J A MJLA ^ J ohranila, prav lepo zelene in jala se ve da prednost; med prevodi bi v prvi vrsti travniki tudi uže zgubliaio svoio rujavo obleko. Ce se ugajali oni iz slovanskih jezikov, to je, iz češčine, polj ščine in ruščine. Pisateljska nagrada je različna in se po vzajemnem porazumljenji naprej ustanovi, če treba sprehaja človek po kaki solnčnati livadi in ima oko in srce za prirodo, kako razveseliven, kako razvedriven in blaživen mu je tak sprehod! Povsod, kamor le se ozre, v obče po določilih odborovega opravilnika znaša na- smehljajo se mu nasproti raznobarvane cvetice v svoji grada izvirnim delom 25 do 40, prevodom 12 do 18 gld. ^ivni krasoti. In kako dobrodeino done človeku na uh6 At« * J ^ glasovi rumenokljunca kosa, ki z jutranjo zanjo zbu-divši se ves božji dan tako veličastno popeva v bližnji za tiskano polo in se vselej še le izplačuje, kader je spis natisnen k Z noöjo utihne; in kako mikavno goščavi io še opazovati ščinkovce , kako se pipljejo za mesta , nameravajo njih drage gojezditi. Ako se priklati JÖ kjer kak 200 in bilo bi jih še več, pa niso mogli veö v sobo. Da se je J toliko ljudstva zbralo, zahvaliti se moramo v prvi vrsti velečastitemu in občespostovanemu g. župniku drugi njegove vrste ter bliža njegovemu uže izvoljenemu Janezu Potočniku in za blagor svoje občine vnetemu mestu, takoj zakadi se va-nj ia ga odpodi; potem pa županu g. Remskarju. Velike zasluge za ta shod si ie nekako ponosno zažvrgoli, stoječ na kaki drevesa: ,živ! živ! živ! ne bos me ti učil!'' vejici vrh Vse pridobil gosp. Kogej, učitelj in posestnik f ki je za ta se budi, vse se oživlja; Bog daj, da bi pozneje kaj hudega ne pritisnilo! Grosupljega 26. febr. 34. listu ,,Novic (t 24. namen šolsko sobo primerno priredil» ObČno zanimanje za kmetijski napredek razvidi se tudi iz tega, da je mnogo borovniških posestnikov udeležilo se shoda, tako na primer gg. Verbič, Borštnik itd. Pri kupici dobrega dne avgusta p. L piše dopisnik o novi volitvi grosupelj- vina v gostilni g. Telbana razgovarjalo se je še mnogo skega občinskega starešinstva, to, da volitev ni bila nova. . temu mi je opomniti kajti vlekla se je uže od Bušca do 21. avgusta, ker je bila ovržena, toraj dosti dolga za občinsko volitev; dopisnik naznanja, da je bil o kmetijstvu in ločili smo se z nadejo, da se v ta namen zopet kmalu snidemo.^) Ljubljane. {Oklic odbora za zidanje ^jNarodnega doma^^) ) za župana izvoljen ,,veliki posestnik*' France Kosak omenili, se po celem glasi tako: (Koščak) iz Stranske katerega smo v zadnjem listu uže ob kratkem vasi; a „veliki'^ posestnik tega ,Ni ga z lepo naroda, ki bi živel v tako neugodnih imena v Stranski vasi je čisto neznan. Pa to naj bo okoliščinah, ko narod nas. Razdeljen na več upravnih teles in dotikajoč se narodov, kateri so bili od nekdaj najhujši sovražniki njegovemu raavitku, mora se z vsemi uze kakorkoli, ker" to je le nekako poveličanje Franceta , pa nikomur nič ne škoduje, k veČemu ve- Koščaka ki nikomur likim posestnikona, ki bi pri volitvah en nemčurski glas svojimi močmi in sicer mnogokrat neuspešno boriti za vec imeli, a koristilo morebiti tudi njemu samemu f kajti po včlikem posestniku dosegel bi znabiti tudi vi- brez ugovora težki stan , katerega želi kakor nek bogati mesar na one naravne pravice, katere srečnejši narodi uživajo Dunaji. onega dopisa In vendar v tem vednem boji narod naš ni omagal Spodtikati pa se moramo nad daljnimi stavki in tudi omagal ne bode. Porok zato nam je okoliščina , v katerih dopisnik^trdi, da je izvoljena petonca vsa narodna. Kako to! Ce je to res, potlej je > množe, in Pa začnimo pri zu da se vrste naših boriteljev od leta do leta da si naša narodna ideja pridobiva vedno več taL Da-si se z ozirom na to moremo nekako ozirati v pa boštajnski grof tudi narodnjak, panu Koščaku ali Koschaku. Ali ste uže kedaj slišali prihodnost, vendar je dolžnost naša skrbeti za to, da o njegovi narodnosti? Ali more kdo reci, da je ta mož bode ta napredek trajen in da se vzbudi in utrdi pri le enkrat narodno volil? Mar ne veste, kako mu vsaka nas narodna stvar smrdi? Kdor se mu hoče prikupiti, mu čedalje več narodnega ponosa mora reči ,,Herr purgermajster" , ker beseda ,,župan*' dišči To pa se more doseči s tem ) v beli Ljubljani da se v našem sre ustanovi zavod 7 mu ušesa trga. „Brencelj** ga uže bolj pozna, ker on iz katerega bi s e ve, kako je o Bleiweiaovi svečanosti okna zapiral sveže narodno življenje } da možnarjev ni slišal; če bi druzega ne bilo, ga uže razširjalo po vseh krajih mile naše domo- vine. poka to spravi v pravi svit, pa je še tacega gradiva na kupe. Kaki narodnjaki so njegovi svetovalci, ki si takega moža „Narodni dom^^ ter si postavili za nalog sezidati in In v ta namen ustanovili smo podpisani društvo za načelnika postavijo, si lahko vsak torej še vsakega posebej na rešeto Odbor, kateremu načelnik je tak misli, ni mi treba vzdrževati poslopje, v katerem bi imela vsa narodna narodnosti devati. društva ljubljanska stalno in dostojno bivališče. znan zagrizen nem- Poslopje to preiti ima v nekoliko letih v lastnino „Slovenske Matice", postane torej lastnina vsega sloven-toraj mora dopisnik čudne pojme o narodnosti imeti, skega naroda, kateri bo razen druzih imel od njega tudi skutar. paČ ne more biti naroden, vsaj po večini ne Kosčak pa dopisniku gotovo ne bode hvale pel za to > te koristi, da se bode polovica njegovih dohodkov da ga je obrekoval ugaja, kakor zaušnica, on narodnjaka, ker po- to njemu tako malo rabila za literarne svrhe, polovica pa za ustanove slo- } se mu bodo možgani zmešali; da bo postal narodnjak, kedar venskim pisateljem, umetnikom in dijakom. se bilo pa to uže Zidanje narodnega doma nima tedaj lokalnega, tem zdaj zgodilo, o tem vsaj tukaj še ni nič znano. To več splošno slovensk pomen, zato se obračamo do vam je naš narodni (?) srenjski odbor. Zadostuje naj vsega slovenskega naroda, da nas pri našem domoljub-to za ta pot, pozneje utegnemo o koristi župana in nje- nem podvzetji podpira > da nam pomaga postaviti ta si-gove četvorice kaj več govoriti. Prem 22. sveč. Dne 16. t. m. bila je tukaj vo- litev novega občinskega starešinstva; izvoljeni so: za župana g. Andrej Frank, za prvega svetovalca Ivan Eenko, za druzega svetovalca iz Prema. Živeli! jajm spominek domoljubja, zavednosti in požrtzovalnosti svoje. „Narodni dom^*, ki se bode v Ljubljani mogočno pa elosip Dekleva vsi Brezovice 27. febr. nedeljo 26. t. m. imel gosp. deželni učitelj poljedelstva E. Kramar pri nas kmetijsko predavanje. Govoril je prav dobro in razum- drevja, o napravi Ijivo in sicer o oskrbovanji sadnega umnih gnojišč in jam za gnojnico. virnatega sveta z valjarjem, o semenu in kako se seme dvigal v zrak in vavdajal s ponosom vsacega Slovenca naj bode vidni dokaz celokupnosti našega naroda. amo toraj vse domoljube po domovini slovenski, naj našo namero podpirajo s tem, da začno nabirati prostovoljne doneske za zidanje narodnega doma. Naj ne bode na celem Slovenskem hiše, katera ne bi po svoji mogočnosti pospeševala tega vzvišenega namena: naj ne bode Slovenca, ki ne bi svojega dani po- obdelovanji moč- lozü na žrtvenik domovine. spozna ako ima še vso kalilno moČ v sebi. Tudi je Povsod pa naj se osnujejo družbe, katerih členi se gosp. E. Kramar občinstvo navduševal, da bi osnovalo bodo obvezali vsak mesec darovati gotov znesek, prostovoljen davek pač ne bode nikogar Tak kako kmetijsko zadrugo, da bi potem skupno nakupo- narodno podjetje pa bode znamenito pospeševal, vali dobro kmetijsko orodje ia neobhodno potrebne kmetijske težil, splošno stroje, v prvi vrsti stroj za čistenje mlatilnico, tudi O tem shodu nam je došel še drug dopis, katerega o živinoreji se je razgovarjalo. smo pa odložili, ker je to uže bilo postavljeno, dopis pa ob- semena, po- tem pa Poslušalcev zbralo se je ob 3. uri popoludne v šoli nad ravnava ravno to reč. Vredn. I <» I Na delo toraj, rojaci! Pokažimo, da smo napreden narod; pokažimo, da nam ni tuja požrtvovalnost lajmo, zbirajmo, dokler ne bode stalo poslopj bode na pročelu imelo ponosni napis: '^T A -M . ^ m-ft « DB ^ ( 4 De katero — {Slovenska predstava) bo to nedeljo v ljubljanskem gledišči, igrala se bo „Županova Micika". — (Učenec), 13 do 16 let star, ki zna slovenski in morda tudi vsaj nekaj nemški, se sprejme v pošteno L j ubij Uprai Narodni Dom kupčijsko hišo kam 9 ) februarij 1882 odbor društva ..Narodni Dom^ ( Dr. Alfo Mosche, odvetnik predsednik ^ ■ ■ ■ % y W ^ W ^ A t/ W v ^^ ^ ^^ v w w se zve pri opravništvu „Novic" Seme ruskaga laiiii je v Ljubljani. Kdor ga je naroČil, naj nemudoma pride po-nj. Cena mu je gold, za stari mernik. Dr. Karol Bleiweis Trsteniski } podpredsednik Novičar iz tujih in domačih dežel. Franc Fortuna, županov namestnik in veletržec selli f ---------— -- J ^ deželnega glavarja namestnik in hišni posestnik Peter Gras Ivan Dunaja, Po hudih govorniških borbah splošne glavni topnik banke ,,Slavij dr. Anton Jarc marca Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije'*; dr. Anton Jarc, ravnavo nujna postava, po kateri se ima od 1. marca inf. prošt; Josip Kušar, predsednik trgovinsko-obrtnijske zbor- ^ naprej za tri mesece zabraniti uvažanje večih budgetne obravnave prišla je v državnem zboru v ob ravnavo nujna postava, po kateri se ima od hišni posestnik 7 Murnik, imetnik Franc Josipo- množin kave vega Pape reda tajnik trgovinsko-obrtnijske zbornice dr. Franc caja, rozin in šampanjca, ^ namerava na uvažanje teh reči vpeljati viši davek (col) zato ker se Starfe odvetnik; Vaso Petričič, mestni odbornik, hišm po- kakor je sedaj. Ta postava sprejela se je samo z ve- glasov, ker je mnogo poslancev desnice nezado- ßestnik in trgovec Ferdinand Souvan, veletržec; dr. Josip I1X l/l^UVCV^ J Jl' \jL\JikllCkLl\A K^vriA T -------j C. k. finančne prokurature koncipist in hišni posestnik čino voljnih, da vlada lutftx^, —„ ----------- . , v.^ —se zmiraj odlaša, dejansko in odločno dr. Valentin Zamik, odvetnik, deželni poslanec in mestni izvršiti posebno gled6 tega, kar spada v področje na- učnega ministra, svoja v prestolnem govoru izrečena odbornik odborniki uri zvečer v gostilni „pri Maliču ob svoj redni o b malo wwMvxuin., — xxiAiaioticv, Dvuj« V prebiuiuem govoru izreceuit (Eibarsko društvo kranjsko) imelo je 27. t. m. načela. Gotova je ena, da bi vlada uže zdai ne bila nadstropje zadobila večine b ako pomislimo Zbralo se je 19 udov, gotovo da ima društvo okoli 130 udov. vega cola 9 ako 9 m a ko Pre Namen tega društva je, da se naše in potoki in naša jezera z žlahnimi ribami oživ6 moženja je imelo društvo v preteklem letu 588 gold 20 kr. V povzdigo ribarstva izdalo je 381 gold. 99 kr pričala pri meritorični bilo šlo za stalno vpeljavo nose nič ne spremeni, se bo tega pre- bistre kranjske reke vršiti krog velike noči. obravnavi čolne tarife, katera se Tudi v gosposki zbor- nici gre trdo s to postavo, njen finančni odsek predlaga vendar jo bo zbornica pred ko ne sprejela JO zavreči nov odbor so bili olj sledeči gospodj Kastelic Karinger, Valenta, Dornik, Regoršek, pl. Kapus, Bregar, Pavlin, Lasnik, Tomek in dr. Kapi (Franke-tovo izvirno podobo dr Državni zbor ima trajati le še kratek čas, k večemu še par tednov po veliki noči — tako žele vsi merodajni krogi. Bleiweisa) je budgeta oglasil Minister Conrad se je k obravnavi naučnega Bosna bolnega! ^ ^^ vv,^^ v^^v— ^^^....... -- - , ^ Hercegovina in Krivosija ima zmeraj se kupila gospa vdova, da si obdrži original, ker je rajnci močne čete upornikov. Pretekli teden so jih od štirih popolnem do Jivega zadet. Po nji je, kakor uže ome- strani prejeli močni oddelki naše vojske in jih nekaj razgnali, toda iz vseh poročil se vidi, da žalibog zadušen še ne bo kmalu upor, in če dalje se ustaja vleče, tem nevarneje je, da bi ne nastal iz malega ognja veliki evropejski požar. Nasprotnikov in podpihovalcev njeno, gosp. izdal tudi gosp bo 63 cm., visoka ZilVCga .Ca iXKXKi Ij, M, \J iljl Jt» , xvmewv/J. Kajzelj dal delati oljno-barvene podobe. Bleiweisa vit, TrsteniŠkega podobo) bo Kollmann na mestnem trgu cm. m Ijala gold na široka platno napeta s pozlačenim okvirjem 6 gld. 50 kr., manjša pa gold. „Narodnemu dooin", polovico pa cerkvi Jezusovega Polovico čistega dohodka je izdajatelj namenil je dosti. — Archiv für Heimatkunde.^^) Prišel jv. ^y^^j pozvai je rusKi car nagioma nazaj na Kusko , m dobil zvezek na svitlo, ki prinaša prav mikavno starozgodo- je baje ukaz, ne ganiti se od svoje grajščine brez vinsko blago. Ta list izhaja v nemškem^ jeziku in to carovega dovoljenja zato, ' iz una zdaj Rusija, — Generala Skobelev-a, ki je zopet v Parizu uže hudo pihal zoper Nemško in Avstrijsko, pozval je ruski car nagioma nazaj na Rusko . in dobil ker njegov izdajatelj gosp. Šumi dobiva gradivo jih arhivov, to gradivo je pa v ih jezikih največ v nemškem, listine pa morajo izhajati^v izvirnem jeziku; s politiko nima ne list, ne gosp. Sumi nič opraviti. Telegram „Novicam". Dunaj marca* Državni zbor obravnava finančni budget, nauČni je Amerike) nam je došla listnica (Korrespon- preskočen, ker je Conrad bolan. Za bohinjsko cerkev je denzkarte) in to s čisto slo v en s k im napisom in brez med poslanci nabranih do zdaj okolo 300 gold. vsake zamude. Pri nas na Slovenskem se pa god 9 da listi s slovenskimi napisi potujejo križem sveta, predno pri dej na svoj kraj. Pisal jo je gosp ki je šel Žitna cena lansko leto v Ameriko, iz Lake Lindena v Michig skem. Konec je vreden, da ga priobčimo se 79 9 dobil sem dobro službo , a samo u Tu v Meni se dobro godi po protekciji nekega gospoda iz Kranjskeg Ameriki je za prosti svet jako jako slabo mučijo ko živina in hranijo vsaki cent (sold) v Ljubljani 2o- februarja 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr. Ljudj 9 da se ko 10 gold 20 kr. 3 kr turšice 6 gold. 20 kr banaška soršice 7 gold rži 6 gold kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 5 gold. 4 kr ajde 5 gold. 4 kr ovsa 3 gold doma tako delali in hranili, ne bi nobenemu treba 41 kr Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov bilo iti iz mile domovine. Letos lep zima, a mrzlej ko I dem jhujša na Kranjskem. Prosim Vas , svetujte } da naj ne hodijo v to tužno Ameriko f ker je vsakemu tu žal cent strašno ? da je a v njo j več jih šel za ta revni brez službe Današnjemu listu je priložen de^ želnega odbora za darove za stavbo mu- žejnega poslopja. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba BlaznikoYi nasledniki v Ljublj \ I« 11