UDK 82.081:886.3.081 Erika Kriišnik Filozofska fakulteta, Ljubljana TIPOLOGIJA FRAZEOLOŠKIH PRENOVITEV V CANKARJEVIH PROZNIH BESEDILIH Prenovitve so namerne in sobesedilno pogojene spremembe pomena in/ali oblike frazeologemov. Prikazana tipologija je izdelana na podlagi frazeološkega gradiva iz proznih besedil I. Cankarja. V njej so prenovitve razdeljene najprej glede na število posegov v izhodiščni frazeologem na enostopenjske in večstopenjske. V enostopenjskih prenovitvah so spremembe znotraj (sestavinske, skladenjske) ali zunaj frazeologema (povezovalnostne, sobesedilne). Merilo za ločevanje večstopenjskih prenovitev je razvidnost (sestavljene) oz. nerazvidnost (razstavljene) izpeljanih posegov. Križanjske prenovitve so sicer posledica več posegov, ker pa so hkrati tudi eden od temeljnih postopkov v večstopenjskih prenovitvah, so obravnavane kot poseben tip. Phraseological alterations (renovations) are intentional and contextually conditioned changes of the meaning and/or form of a set phrase (of a phraseologeme). Their typology in the present article is based on the material compiled from Ivan Cankar's prose texts. First, the alterations are divided, with respect to the number of changes performed on the original phrase, into single-stage and multistage ones. Single-stage alterations involve changes within (componential and syntactic alterations) or outside of a set phrase (collocational and contextual alterations). Multistage alterations are divided according to whether the changes are apparent (composite alterations) or not (disassembled alterations). Blended alterations are an outcome of several changes, but they are treated as a separate type because they are also one of the basic procedures in multistage alterations. 1 Frazeologija v umetnostnem besedilu. Vsaka jezikovna enota z lastnim pomenom ima dve osnovni sestavini pomena: denotativno (zaznamovalno) in konotativno (sozaznamovalno). V primerjavi z enotami v pravilnem jeziku1 (Čer-mâk 1985: 167, 175-177; prim, frazeologeme v razmerju do enobesednih ali prostobesednozveznih ustreznikov) so v frazeologemih mnogo izraziteje poudarjene sozaznamovalne pomenske sestavine. Zaradi tega je raba frazeologemov v vsakem besedilu, tudi v umetnostnem, stilno opazna. Zlasti za rabo frazeologemov v umetnostnem besedilu velja, da čeprav imamo višjo pogostnost frazeologemov lahko za znak bogatejšega in pomensko razplastenejšega jezika, njihova nizka pogostnost ne odraža izrazne revnosti; namesto frazeologemov pisec lahko izbere tvorbo lastnih metafor. Navedeno razmerje med pomenskimi sestavinami frazeologemov, ki se razlikuje od razmerja iste vrste pri nefrazeoloških poimenovanjih, omejuje preveliko rabo frazeologemov v besedilu. Čermdk (1985: 230) ugotavlja, 1 Pravilni jezik ali jezik po pravilih je definiran glede na povezovalnost prvin; v njem se prvine med seboj povezujejo po pravilih oblikovne in pomenske kolokabilnosti (slov. povezovalnost). Nasprotno je oblikovna in/ali pomenska povezovalnost sestavin v frazeologemih najpogosteje anomalna (nepravilna, tj. ne po pravilih): zanje je značilna enopovezovalnost (monokolokabilnost). Enopovezovalna prvina je od frazeologema neoddeljiva in se tudi pojavlja zgolj v njem oz. v natančno omejenem številu frazeologemov. Prim, sestavino kani, ki se povezuje samo s prili na v frazeologemu priti na kani. Tudi frazeologem kot celota ima svojo povezovalnost. Ta je lahko odprta, omejimo jo intenzionalno, tj. г opisom, ali pa je omejena ekstenzionalno, tj. na preštevne prvine. Prim, kaj (abstr) pade v vodo (ne: kdo/kaj konkr); pustiti na cedilu koga (+člov) (ne: kaj konkr/abstr); kdo skočiti si v lase (oseba, dve ali več; ne: ena); preliti kri za koga/kaj (pomenke v kaj abstr imajo vrednotenjsko pomensko sestavino omejeno na 'pozitivno': ideje, ideali, domovina...). Prim, tudi K rži šn i k - Ko I še k (1987 : 49-51). da je besedilo bogato s frazeologemi že, če v njem stoji en frazeologem na 80-120 besed (besedilo z enim frazeologemom na deset in manj besed pa ne obstaja). Povedi iz samih frazeologemov ne obstajajo, kot Moj drugi jaz je pustil na cedilu svojo boljšo polovico 'Moj zelo dobri prijatelj je zapustil (v nesreči) svojo ženo' ali Moja boljša polovica je naučila kozjih molitvic nočnega ptiča 'Moja žena je ozmerjala sina, ki ponoči ne spi'. Nepovezovalnost dveh ali več frazeologemov ni le posledica rabe ali praktičnostilističnih napotkov (že Aristotel /1982: 98-101/ svari pred kopičenjem »nenavadnih«, tj. ekspresivnih besed, metafor itd.), ampak so raba in praktičnostilistični napotki posledica preobloženosti takih izrazov (»nenavadnih besed«) s sozaznamovalnimi pomenskimi sestavinami. Raba frazeologemov v nespremenjeni obliki je v besedilu opazna zlasti s svojo pogostnostjo. Drugače je, kadar tvorec frazeologem uporablja v spremenjeni pomenski ali oblikovni podobi. Tedaj namreč dobiva poleg stbi lastnih pomenskih sestavin še druge, zaznamovalne in sozaznamovalne, včasih celo nasprotne prvotnim. Take spremembe so v besedilu stilno še opaznejše, temeljijo pa na dejstvu, da sta oblika in pomen frazeologema podrejena normi. Normativna raba frazeologemov je težje določljiva zaradi obstoja variant in pretvorb na'oblikovni ravni ter zaradi večjega deleža sozaznamovalnih pomenskih sestavin pa tudi zaradi napetega razmerja med pomeni sestavin in celovitim pomenom frazeologema (Molotkov 1977: 184, op. 1). Vse, kar otežuje normativnostno določanje frazeološke enote, povzroča napake v njeni rabi (napačna raba frazeologemov je pogostejša kot napačna raba besed), hkrati pa odpira možnosti za ustvarjalno poseganje vanjo. Ustvarjalni posegi v pomen in/ali obliko frazeologema so za razliko od napak v besedilu funkcionalni, kot stilni postopek pa so bili opaženi v frazeologijah2 in v literarni teoriji.3 Od frazeoloških napak in funkcionalnih posegov v frazeologeme je treba ločevati zgodovinskorazvojno pogojene spremembe, ki so odraz in posledica spremenljivosti jezikovne norme v času.4 V besedilu imajo lahko dvojno vlogo: vanj J Prim. npr. N. M. Sanskij (1963: 134-148), J. Mlacek (1977: 89-98). A. I. Molotkov (1977: 184-206), delno tudi F. fermé k (1985: 230). 5 Npr. M. Kmecl (1976: 112): Pri Robu beremo: Se krčma od prahu mrafi, I od krikov, vikov zrak ječi; / krčmar zaman zdihuje / zaman si... pleSo ruje. / Pogosto rabljeno, zato že predstavno mrtvo, shematizirano, izpraznjeno metonimijo »ruvati si lase* za pomen »obupovati« je pesnik popolnoma zaobrnil in poneumil: iz pleSe si navsezadnje človek nima česa več ruvati; toda prejSnji predstavno izsuSeni pomen je s tem presenetljivim preobratom predstavno oživel. Navsezadnje je najbrž že tudi pleSa nastala od samih obupnih skrbi ter nenehnega ruvanja las.« 4 Pri frazeoloSkih napakah bi lahko ločevali med napako kot posledico nepoznavanja norme (npr. ločili zrno od plevela nam. ločiti zrnje od plev) in napačno (neučinkovito) prenovitvijo. Prva je nenamerna sprememba, druga namerna. Verjetno pa je veliko neučinkovitih prenovitev posledica nepoznavanja izhodiščne oblike frazeologema. Prim. npr. prenovitev: Zagotavljam vam, da ne ho nikomur skrivljen las z glave zaradi tistega, kar je govoril tukaj (Mladina, 18. april I486, 18), ki je neuspeSno križanje frazeologemov ne skriviti lasu (komu) in niti las ne pade z glave (komu). Tudi v Cankarjevih besedilih (zlasti zgodnejših) je mogoče najti taka križanja, npr. seči na srce (komu kaj) ( 12/225) <— leči na srce in seči v srce Pri nekaterih frazeoloSkih napakah je pri Cankarju treba videti vpliv oblike sopomenskega nemSkega frazeologema, npr. zaporedje dan in noč nam. noč in dan 'nenehoma, neprestano'. - Zgodovinskorazvojno pogojena je npr. sprememba vleči čez zobe (15/49) za vlačiti po zobeh 'ogovarjati' ali raba frazeologema (svoj) iiv(i) dan v nezanikanih povedih. Npr. In če Hog da, jih boste nosili svoj tiv dan. (22/248). vnašajo jezikovnozgodovinski odtenek (označujejo npr. govor literarnega lika) ali pa so le odraz jezikovnega stanja v času, ko je besedilo nastalo. Znotraj besedila ne nastopajo kot odklon, niso odraz tvorčevega hotenega spreminjanja frazeologemov in torej tudi v primeru, ko gre za hoteno iluzijo časovne razdalje, take rabe ne smemo enačiti z avtorskimi posegi v frazeologeme. Zgodovinskorazvojno pogojene spremembe so z vidika sprejemanja drugočasnega bralca v besedilu opazne. Možne so torej tri vrste odklonov od norme: napake (posledica nepoznavanja norme), zgodovinskorazvojno pogojene spremembe (posledica spreminjanja norme) in ustvarjalne spremembe frazeologemov. Kot stilno opazni postopek so v umetnostnem besedilu učinkovite le zadnje. Te spremembe so hotene in namerne, niso sistemske in so zato enkratne, ostajajo na besedilni ravni, ne jezikovni. Take spremembe frazeologemov imenujem prenovitve.5 Omejene niso le na umetnostna besedila, pogoste so tudi v publicističnih (Korošec 1978: 147-160). 2 Prenovitvena raba frazeologemov v Cankarjevih besedilih. Prenovitve so inovacijske spremembe frazeologemov: spremenijo njihovo obliko in/ali modificirajo njihov pomen. Da je prenovitev učinkovita, mora vzpostavljati razvidno razmerje do pomena izhodiščnega frazeologema, hkrati pa prinašati nove pomenske razsežnosti. V takih prenovitvah nastaja določena napetost med izhodiščnim in novim pomenom, novi izraz pa je večfunkcijski. Če je sestavina frazeologema beseda (besedna oblika), ki je v večji ali manjši meri izgubila svojo predmetnopomensko vrednost,6 je prenovitev v prvi vrsti usmerjena v ponovno aktualizacijo sestavin(e) kot (samostojne) polnopomenske besede s slovarsko določljivimi pomenskimi sestavinami. Za izpolnjevanje pogojev, ki so v definiciji postavljeni za učinkovito prenovitev, je najprej potrebno, da je za ta postopek izbran tak izhodiščni frazeologem, katerega pomenska zgradba v razmerju do oblikovne podobe (tj. sestavinske zapolnitve) dopušča vsaj minimalno prepoznavanje pomenskih premikov, ki so bili izpeljani pri frazeologizaciji, oz. mora vsaj ena sestavina razkrivati svojo udeleženost v pomenski zgradbi frazeologema. Od pomenskih tipov frazeologemov, skupov, sklopov, zraslekov,7 imajo za tako razkrivanje najbolj nazorno pomensko zgradbo sklopi. Pomen istozvočne proste besedne zveze* ni sestavni del pomena frazeologema, ampak je samostojen ' Pojasnilo o izbiri izraza gl. K r ž i S n i k - Kol 5e k (1987: 529, op. 5); Toporišič, Korošec rabita »obnovitev«. " Prim. Žukov (1978: 6) in druge v op. 2 navedene frazeologije. 7 Poimenovanja in delitev pomenskih tipov prim. Toporišič (1973/74: 275, 276). Tip sestave gre po naši teoriji med neprave frazeologeme, zato tukaj ni upoštevan. Nepravi frazeologemi so stalne besedne zveze, ki so na prehodu v pravilni jezik. Manjka jim lastnost ekspresivnosti, ki jo imamo za kategorialno lastnost frazeologemov. (Prim. Č e r m à k 1985: 205.) " Istozvočne proste besedne zveze nimajo frazeologemi z nedružljivimi sestavinami, najsi gre pri tem za resnično logično nemožnost (sliiati travo rast, hčere noči) ali le za skrajno nenavadnost (vzeti noge pod pazduho). Frazeologemi z družljivimi sestavinami imajo svoje istozvočne proste besedne zveze (oviti okrog prsta, nositi na rokah, pustiti na cedilu). Istozvočnost izraza je porušena navadno že v minimalnem sobesedilu: ( 1 ) različna je paradigma povezovalnih prvin, vezljivost, npr. pustiti na cedilu koga (+člov), ne kaj (-člov; npr. makarone); (2) omejena sta skladenjska vloga in pomen, npr. nemožnost nastopanja v položaju osebka s pomenom vršilca dejanja ali nosilca stanja, npr. nočni ptič (To ti je nočni ptič: Nočni ptič lovi ponoči). Lahko pa je istozvočnost odstranjena šele v širšem sobesedilu, npr. imeti maslo na glavi. in ga lahko označimo kot etimološki pomen.9 Čeprav etimološki pomen ni del frazeološkega pomena, obstaja vzporedno z njim in je lahko na novo odkrit s prenovitvijo. Pomenski premiki med etimološkim in frazeološkim pomenom so v frazeologe-mih, ki imajo istozvočne proste besedne zveze, različni. Tako npr. frazeologem nositi srce na dlani 'odkrito kazati svoja čustva, misli' zlahka razkriva metaforo, sestavine ohranjajo razvidno udeležensko vlogo v celovitem pomenu frazeologema. Nasprotno se v frazeologemu vezati otrobe in njegovem pomenu 'vsebinsko prazno govoriti' taka neposredna pomenska razkritost ne kaže, pomensko oporna sestavina v njem je le otrobi kot 'nekaj, kar je odvečno, prazno svoje bistvene vsebine (semena)'. V frazeologemu iti rakom žvižgat s pomenom 'umreti, (pokončati se' razmerja, ki bi opravičevalo sklep o metaforičnih pomenskih premikih, ni mogoče razkriti v nobeni od sestavin, čeprav istozvočna prosta besedna zveza obstaja in ni v ničemer nenavadna (npr. z nelogičnim pomenom, kot je v primeru jemati besede z jezika). Zato take proste besedne zveze ne moremo imeti za etimološki pomen frazeologema.10 Sestavino, ki ima v pomenski zgradbi frazeologema pome'notvorno vlogo, tj. sestavino, ki je s svojim pomenom razkrito udeležena v celovitem pomenu (pomenski zgradbi) frazeologema, imenujem pomenotvorna sestavina frazeologema.11 To je hkrati sestavina, s katere pomenskim prenosom je bistveno vzpostavljen preneseni pomen celotnega frazeologema. Primer: imeti dolge prste 'krasti = jemati nedovoljeno', prsti so orodje za prijemanje, tj. 'seganje in jemanje', dolgi prsti segajo predaleč in jemljejo preveč (več kot smejo). Sestavini dolgi prsti sta torej v frazeologemu imeti dolge prste pomenotvorno jedro za pomen 'krasti'. Kakor nima vsak frazeologem istozvočne proste besedne zveze, tako tudi nima vsak frazeologem, ki tako prostobesednozvezno ustreznico ima, pomenotvorne sestavine (prim, razliko med zgoraj navedenimi frazeologemi).12 Izbor frazeologema za prenovitev je torej dvakratno omejen. Stopnja razkritosti besednih pomenov sestavin je v prenovitvi različna in odvisna od tipa in vrste prenovitve, razmerij med pomenom frazeologema in pomeni njegovih sestavin ter od sobesedila, v katerem je prenovljeni frazeologem izrabljen. V svoji skrajni stopnji prenovitev hkrati razkriva zaznamovalne in * Nekateri frazeologi ga imenujejo notranja oblika frazeologema (prim. Žukov 1478: 6), tudi motivacijski pomen (prim. M rše v ič-R ado vi č 1487: 34). 10 Zgodovinska leksikonska razlaga, da je iti rakom tvitgal »evfemizem za utoniti (prvotno pri onih, ki so bili za kazen potopljeni)« (Glonar 1436: 326; geslo rak), pri razkrivanju udclcženskih vlog ne pomaga. 11 Žukov (1978) ločuje med pomenotvorno in frazeologemotvorno sestavino, in sicer tako, da mu je tukaj obravnavana sestavina pomenotvorno srediSče frazeologema in ima pomenotvorno vlogo (smysloobrazujuSčaja funkcija - s. 91), medtem ko je frazeologemotvorna sestavina prav nasprotno »taka polnopomenska sestavina frazeologema, katere pomen se niti potencialno ne kaže v sodobnem ruskem jeziku« (s. 93). Vendar sam Žukov pri tem zaide v protislovje, ko v frazeologemih, oblikovanih iz zveze nepolnopomenske besede s polnomensko (npr. ne za norami) brez dodatnega pojasnila istoveti pomenotvorno in frazeologemotvorno srediSče (s. 95), rekoč, da »nepolnopomenska beseda ne morebiti ne pomenotvorno ne frazeologemotvorno srediSče«. 12 Žukov (1978: 94-96) navaja pomenska in zgradbeno-slovnična znamenja, ki kažejo na prisotnost pomenskega središča, vendar tudi tu protislovno; prim, točko 1 (s. 94) in odstavek 61 (s. 96). sozaznamovalne pomene izhodiščnega frazeologema ter zaznamovalne pomene njegovih sestavin kot samostojnih besed. V tem primeru deluje prenovitev kot demetaforizacija metafore. Ker pa so frazeologemi leksikalizirane (stalne, otrdele) metafore, pomeni prav njihova demetaforizacija ponovno vzpostavljanje metaforičnih premikov. V tem se postopek prenovitve približuje postopku ustvarjalne metaforizacije. 3 Tipologija prenovitev V literaturi, ki obravnava prenovitve frazeologemov, obstajata v temelju dve vrsti tipologij: zgradbeno-oblikovna in pomensko-funkcionalna. Prva prenovitve razvršča glede na to, kako prenovitveni postopek posega v oblikovno zgradbo frazeologema: tako loči take, katerih zgradba frazeologema je spremenjena, in take brez oblikovnih sprememb (to so sobesedilne prenovitve). Prve pa nato dalje deli v oblikoslovne, besedne, skladenjske in sestavljene prenovitve (križanja) (Mlacek 1977: 89-98).13 Pomensko-funkcionalna tipologija izhaja iz pomenskih premikov, ki jih v frazeologemu povzroča prenovitveni postopek (ne glede na to, kateri del frazeologema in kako je spremenjen), in iz vloge, ki jo imajo prenovljeni frazeologemi v konkretnem besedilu: tako loči stilistično-ekspresivne spremembe frazeologema, besedno-slovnične ob ohranjenem pomenu in ohranjenih osnovnih potezah zgradbe, učinkovanje določene besedne zveze v besedilu hkrati kot frazeologema in proste besedne zveze (t. i. dvojna denotacija; Šanskij 1963, Molotkov 1977). Tipologija, ki jo v svoji razpravi daje T. Korošec,14 je oblikovno-pomenska. Oblikovna je delitev na obnovitve, v katerih je zgradba frazeologema spremenjena, in na ponovitve brez sprememb. Znotraj te delitve pa obravnava tudi pomenske (ne)spremembe in modifikacije. 3.1 V svoji tipologiji izhajam iz predpostavke, da je za neokrnjeno zaznamovanje pomena frazeologema potrebno, da je frazeologem predstavljen v neokrnjeni podobi. Ta zahteva 1. dano sestavinsko zapolnitev (vključno z vsemi danimi variantami); 2. dano skladenjsko zgradbo (s predvidenimi možnimi pretvorbami); 3. dano (zunanjo) strukturno-pomensko povezovalnost (kolokabilnost) in 4. predvideno vključevanje frazeologema v družljivo (kompatibilno) okolje, tj. v sobese-dilo, ki omogoča prepoznavo frazeologema kot frazeologema. Če je katera teh štirih zahtev neizpolnjena, gre za prenovitev. Prizadeta je oblika frazeologema in v večji ali manjši meri načet njegov pomen, spremenjene so njegove zaznamovalne in/ali sozaznamovalne pomenske sestavine. Predpogoj je ustrezna vključenost prenovljenega frazeologema v besedilo, tj. njegova funkcija. 13 Po njem prevzeta tipologija prenovitev je uporabljena na gradivu prenovitev iz Kosmačevih novel; prim. K rži S n i k - K o Iše k (1987: 519-525). 14 V slovenskem jezikoslovju je o prenovitvenh spremembah frazeologemov prvi pisal J. Toporišič (1964: npr. 253, 261). Navaja predvsem sobesedilne prenovitve in jih imenuje obnovitve, vendar tega izraza ne omejuje le na spremembe frazeologemov. Obširneje je to problematiko obdelal T. Korošec (1978). V razpravi obravnava prenovitve, ki sodijo v tukaj obravnavani tip I (izpust in zamenjava sestavine) in tip IV (sobesedilne prenovitve). Glede na postavljene zahteve razlikujem najprej enostopenjske prenovitve, v njih ni izpolnjena ena od zahtev: sestavinske, skladenjske, povezovalnostne in sobese-dilne; v naslednjih dveh tipih pa so zajete prenovitve, v katerih gre za hkratno neizpolnjevanje več zahtev. 3.1.1 Tip I: Sestavinske prenovitve. V tem tipu je prizadeta sestavinska zapolnitev. Ker so v gradivu tako prenovljeni frazeologemi po svojih razmerjih med pomeni sestavin in celovitim pomenom frazeologema v veliki večini sklopi, delno pa skupi, je v njih mogoče določiti t.i. pomenotvorno sestavino. Glede na to, kateri del frazeologema se prenavlja, ločim dva podtipa: pri A je spremenjena nepomenotvorna, pri B pa pomenotvorna sestavina. Pri tem pride ali do izpusta te sestavine (a), njene modifikacije (b) ali zamenjave (c). 3.1.1.1 Podtip A: Prenovitve Izhodiščni frazeologem Г a 0 b prevleči v lase čez zobe c kobacati za petami ■ skočiti si .v lase vleči čez zobe biti za petami Primer za Aa .»Kaj, vraga, pa ste začeli? Zdaj pa še politiko sem, še politiko! Kar v lase ! (...)« ( 15/244)*— skočiti si v lase 'spreti, stepsti se'. V lase z nosilnim pomenom 'cilj napada' (prim, lasati ali variantni frazeologem biti si v laseh) se ohranja kot bistveni razpoznavni znak za celoten frazeologem, nebistveni pa je izpuščen. Le s pomenotvorno sestavino je razkrit pomen celotnega frazeologema. Ta podtip uvrščam k tipu brez skladenjskih sprememb, čeprav je skladenjska jedrna sestavina skočiti opučena. Opustitev skladenjske jedrne sestavine je le površinska, saj je skladenjski vzorec ohranjen s tem, da ohranjena sestavina frazeologema ohranja svoje z vzorcem dane skladenjske vloge in pomene. Drugačna je sprememba imeti dolge prste —> dolgi prsti (Negodnike zaklepajte tja, v ubotno stajo, pijance, ki so bajto zapili in tatove, ki so jim na starost d o Ig i p rs t i odpovedali! (16/25), kjer pomenotvorna sestavina dolgi prsti z opuščenostjo skladenjsko jedrnega glagola dobi drugačno skladenjsko vlogo in pomen (prehod 15 Tipologija temelji na izpisih iz Cankarjevih proznih besedil (Cankar 1968-1985). Zaradi gospodarnosti označujem navajano mesto kot alb, pri čemer je a Številka knjige v Zbranem delu, b pa stran v njej. glagolskega frazeologema v samostalniško besedno zvezo prenovitve). Prim, še: kakor ukopani (10/199); kakor čep (15/223). Ab: na-nesti na ušesa (6/258), u-sesti se na limanice (10/62), pri-nesti srce na dlani (12/271). Ac: uničiti (<— pojesti) s kožo in kostmi (6/203), krasti (<— jemati) besede z jezika ( 14/261), obup, top in velik, (<— kamen) se odvali od srca (12/222), poriniti/riniti (<— pognati) čez prag ( 19/98; 19/167), prikleniti se (*— obesiti se, prilepiti se) za pete (20/234). 3.1.1.2 Podtip B: Prenovitve \ & vbijati mlatiti b isto slamo ne biti vreden - - gnilega kvarglja a <2 Izhodiščni frazeologem • vbijati v glavo ■ mlatiti prazno slamo • ne biti vreden piSkavega oreha Ba: Izpust celotne pomenotvorne sestavine je problematičen. Gre za primere vtepsti/vtepati v glavo (komu kaj), vbiti/vbijati v glavo 'dopoved/ov/ati k.k.' in zadnja ura odbije (komu) 'umreti', prenovljene kot vtepati/vtepsti; vbiti/vbijati; odbiti. Primer: Sedaj se več ne navdušujem, temveč v bijam smrkavcem matematiko; ti nisi več umetnik, temveč, boš vbijal smrkavcem risanje; I...I (17/27). Prim, tudi 18/83, 22/23, 22/36, 18/132. Če je možen izpust pomenotvorne sestavine v celoti, potem lahko predpostavljamo, da seje frazeologem poenobesedil, tj. daje ena sestavina sprejela pomen celotnega frazeologema, ali pa je glagol nekoč imel pomen, ki se je kasneje prenesel na celotno besedno zvezo. Zadnjo razlago bi lahko sprejeli za primer vtepati (prim, vtepati s palico, šibo)\ za vbijati lažje prvo (kolikor ne gre tudi za analogijo po variantnem frazeologemu vtepati/vbijati v glavo). Gradivo za SSKJ ima pod vtepati/vtepsti od 185 primerov v pomenu 'dopovedovati (komu kaj), vsiljevati vedenje, znanje (komu o čem)' 21-krat rabljen samo glagol; izpisi so poleg nekaj prevodov v glavnem iz piscev 2. polovice 19. stol. (Trdina, Mencinger, Tavčar), en izpis je iz Cankarja, po en primer iz J. Vidmarja in M. Borštnik. Pod vbijatilvbiti je 41 izpisov frazeologema in le trije izpisi, kjer ima glagol sam isti pomen kot frazeologem; dva od teh sta prevodna, eden je iz Vidmarja (niso jim vibjali nikakršnih načet). Za primer zadnja ura odbije (komu) '(kdo) umreti' predvideva SSKJ ta pomen le za celotno zvezo, ne pa tudi za sam glagol. Od doma poznam odkienkalo je (komu), in sicer ne za pomen 'umreti = končati življenje', ampak le 'končati se', npr. njegovemu poleiavanju bo zdaj odkienkalo, ker gre v sluibo. Bb: letati od Poncija do Heroda (<— Pilata) (6/144; gl. dalje op. 18), pojesti z lasmi in kostmi (*— kozo in kostmi) (6/328),17 izpodmakniti zemljo (<— tla) pod nogami (21/275). Bc: ne biti vreden orehove lupine (*— piškavega oreha) (7/187), ob glasnem (<— belem) dnevu (7/10), iti v grob (<— smrt) (17/9). 3.1.1.3 Poleg teh enosmernih in za razkrivanje postopka razmeroma preprostih prenovitev sodijo v tip I tudi kombinacije obeh podtipov. Teoretično bi bile mogoče vse povezave b in c med vzorci obeh podtipov (Ab - Bb, Ac - Bb, Ab - Bc, Ac - Bc), ni pa nujno, da tudi praktično obstajajo. V gradivu sta izpeljani naslednji dve: Ac-Bb: kazati svojo ljubezen na dlani <— nositi srce na dlani (19/223); za l es t i se v kri in nrav *— preiti v meso in kri (9/278). Za vzorec Ac-Bc je delitev na dela A in B le shematična in jo uvajam zaradi poenotenja tipa I. Pri njem ni več pomembna delitev na pomenotvorno in nepome-notvorno sestavino, saj sta zamenjani obe. Ohranjeni skladenjski vzorec frazeologema in njegov pomen omogočata kljub v celoti prenovljeni sestavinski zapolnitvi konotacijo izhodiščnega frazeologema. Primer: odpreti srce 'izpovedati svoja čustva, misli' —» odpeti suknjo (9, 36): »Vi torej mislite: - kar culo na ramo!« »E, tako ne mislim! Ne smete vzeti besede, kakor je; obrnite jo malo! To sem hotel reči, da ni nič čudnega in krivičnega, če morate prenaSati ... življenja boj ...« Okrenil se je na stolu; začutil je pač na tihem, da si je bil odpel suknjo malo pregloboko. Dostavil je s previdnim, ne zelo prijaznim glasom: »Jaz sem vam naposled rad na uslugo.« In nato je nadaljeval hitro: »Toda moje zveze, veste, niso take, da bi mogel storiti kaj posebnega. Ali ste že bili pri gospodu Koprivniku?« Prenovljene sestavine ohranjajo razvidno razmerje do izhodiščnih sestavin: srce kot 'središče človekovega čustvovanja', odpreti SSKJ: 1. 'dati kaj v tak položaj, b) da postane notranjost dostopna'. Odpreti srce 'narediti, da postanejo človekova čustva dostopna, razkrita'. V tej zvezi je suknja 'nekaj, kar pokriva', odpeti 'narediti kaj odprto'. Poleg tega je očitna površinska glasovna podobnost med odpreti in odpeti. - Taka prenovitev se v strokovni literaturi običajno imenuje frazeološki vzorec. 3.1.1.4 Razmerje med nadomeščeno sestavino in nadomestno aktualno besedo je večinoma pomensko (npr. roka - podplat), včasih še dodatno oblikovno (prim, zgoraj navedeni primer odpreti - odpeti). Izhodiščna sestavina in aktualna 17 Enaka prenovitev je v noveli Življenje in delo Venca PoviSkaja (zb. Sreča in kruh, Ljubljana 1946, 133) C. Kosmača. V razpravi (KržiSnik-Kolšek 1987: 522) o prenovitvah v teh besedilih dajem primer med besedne prenovitve: »Izjema glede na razmerje med ustaljeno sestavino in besedo je primer, kjer je prenovitev manj učinkovita na pomenski ravnini, bolj pa na ravnini izrazne podobe. Z zamenjavo je doseženo ritmiziranje, glasovno ujemanje obeh prirejenih členov: da le bom poirla Z lasmi in kostmi / .../.« Dejstvo, da je enako prenovitev mogoče najti pri dveh raznočasnih piscih postavlja vpraSanje o tem, ali je to res prenovitev ali le kaka (narečna?) varianta izhodiščnega frazeologema. beseda imata skupno pomensko polje; delita nekatere pomenske sestavine, del pomenskih sestavin je razlikovalen. Primer: ne umazati si rok (s čim) 'ne storiti nečastnega dejanja': Držal sem za ušesa častivredne neobrite glave in capljale so poleg mene v dolgih frakih in svetlih cilindrih, oškropljene do vrh nosu. Jaz si nisem omazal niti podplatov. (8, 12) Razmerje med izhodiščnim frazeologemom in prenovitvijo je vzpostavljeno prek razmerja roka - podplat. Skupna pomenska sestavina: 'del (človeškega) telesa'. Razločevalne pomenske sestavine: 'zgornja okončina': 'spodnja okončina'; različna hierarhična stopnja: 'okončina': 'del okončine'; razločevalne pragmatične (konotativne) pomenske sestavine: podplat je del telesa, ki se (pri hoji) dotika tal in je od njih (lahko) umazan: roka je del telesa, ločen od tal in od njih ni (ne more biti) umazan. V tem razmerju učinkuje roka kot sestavina frazeologema z znotraj-frazeološkim pomenom 'orodje za opravljanje (nečastnih) dejanj' in hkrati zaradi opisanega pomenskega razmerja do nadomestne, aktualne besede podplat s svojim zunajfrazeološkim, tj. besednim pomenom. Posledično so zaradi tega razmerja razkriti tudi besedni pomeni vseh sestavin frazeologema. Pomenske sestavine med frazeološko sestavino in nadomestno besedo so v različnih medsebojnih razmerjih. Tako lahko ugotovimo oženje pomena: nositi srce na dlani —> nositi ljubezen na dlani 'čustvo' proti 'določene vrste čustvo'; leči/ legati na srce (komu kaj) -*■ kaniti, zvrniti se /padati na srce 'namestiti/ nameščati se na podlago' proti 'način potekanja dejanja nameščanja na podlago'; iti v smrt (za koga) —* iti v grob 'abstraktno' proti 'konkretno' (razmerje, vzpostavljeno z metonimijo); enako: spodmakniti tla pod nogami —> izpodmakniti zemljo pod nogami. Širjenje pomena imamo v primeru pojesti s kožo in kostmi —> uničiti s koto in kostmi 'na določen način narediti (uničenje z žvečenjem, trganjem z zobmi), da se kaj spremeni na način destrukcije' proti 'narediti, da se kaj spremeni na način destrukcije'. Pomensko nasprotje pa imamo v primerih kot: iz dneva v dan —> iz noči v noč 'svetli del dneva (24 ur)' proti 'temni del dneva (24 ur)'. Delno pomensko nasprotje je tudi v primeru ob belem dnevu —» ob glasnem dnevu, kjer gre za zamenjavo vidne zaznave s slušno; vzpostavljeno pomensko razmerje med nadomeščeno sestavino in nadomestno besedo povzroča sinestezijo. Če nadomestna aktualna beseda ne vzpostavlja razmerja do nadomeščene sestavine ali celovitega pomena frazeologema, je prenovitev brez učinka in jo imamo za napačno.18 Prim. npr. prenovitev frazeologema letati od Poncija do Pilata '(zaman) poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri odgovornih ljudeh'—»letati od Poncija do Heroda (6/144). Izhodiščni frazeologem je nelogičen: Poncij in Pilat sta ena oseba z dvojnim imenom, zato se med njima ni mogoče premikati (letati). Cankar je za prenovitev izrabil zgodbo iz Svetega pisma nove zaveze: Poncij Pilat je Jezusa poslal k Herodu (kralju po »rimski« milosti), ta pa ga je poslal nazaj k Ponciju Pilatu z naročilom, naj kar sam opravi z njim. Brez te zgodbe je prenovitev nesmiselna in neučinkovita, kajti opore zanjo ni niti v razmerju med sestavino frazeologema in nadomestno novo besedo (Pilat-Herod) niti v sobesedilu. Za bralca, ki te zgodbe, ki nekako razvozlava »etimologijo« frazeologema, ne pozna, ostaja prenovitev brez učinka. 3.1.2 Tip II: Skladenjske prenovitve obsegajo spremembe besednega reda sestavin, skladenjske razširitve sestavin/e/ z aktualnimi besednimi prvinami iz sobesedila, aktualizacijske spremembe časa, naklona, osebe in spremembe skladenjskih vlog in pomenov sestavin frazeologem. 3.1.2.1 Besednoredne prenovitve ne prizadevajo skladenjskih razmerij med sestavinami frazeologema. Tako se prenavljajo predvsem dvobesedne frazeološke zveze, pri katerih je zaporedje sestavin toliko trdno, da se zamenjava opazi (Weinreich 1969: 51). Prim, razliko med nefrazeološkim binomom jesti in piti /piti in jesti in frazeološkim tri dni in tri noči / tri noči in tri dni 'zelo dolgo'. Besednoredne prenovitve ne povzročajo razpada frazeološkega pomena, prenovitev razkriva le pomen frazeologema, je pa taka raba zaznamovana: Brez počitka je romal tri noči in tri dni, tako spočite in lahke so bile njegove noge in tako je bilo poti, iskanja, nemira željno njegovo srce. ( 13/82)14 <— tri dni in tri noči. Prim, še: križi in težave —» težave in križi (21/122); leto in dan 'zelo dolgo'-» dan in leto (17/138). Neke vrste dvodelna zveza je tudi frazeologem, sestavljen'iz jedra in pridevniškega ali samostalniškega določila. Pridevniško določilo je lahko ustaljeno na levi ali na desni strani (zunaj frazeoloških zvez je nezaznamovan le levi pridevniški prilastek, v frazeologemu to ni nujno). Primeri: poljubi Judeževi (11/85), božja šiba (14/162), do duše dna (22/159)/v duše dno (22/169) «- Judežev poljub, šiba božja, do dna duše/v dno duše. K besednorednim prenovitvam sodijo tudi primeri, v katerih je dvodelno zgrajen le del frazeologema. Če tudi tukaj določimo del A in B, velja, da se besednoredno prenavlja del B. Npr.: viti lovorove vence 'slaviti koga' —> viti vence lovorove (7/61). 3.1.2.2 Skladenjske razširitve Med sestavine frazeologema se pogosto vrivajo druge besede iz povedi (kot najmanjšega sobesedila), vendar se take besede praviloma nanašajo na celoten frazeologem, tako da le-ta ohranja svojo leksikalno in slovnično celovitost. Prim, razliko med neprestano metati polena pod noge t_I I_I neprestano metati polena pod noge 'ovirati pri delu, prizadevanjih'. I_-1 Kakor hitro pa se katera od sestavnin frazeologema razširja z drugimi polnopo-menskimi besedami iz sobesedila, je pomen sestavine razkrit kot pomen njene 14 Opomba v ZD 13/255 opozarja ob tej povedi na zvezo z ljudsko pripovedko o kralju Matjažu. Frazeologem je vezan na pravljice in pripovedke. istozvočne besedne ustreznice. Prek razkritega slovarskega pomena sestavine je razkrit tudi pomen frazeologema kot pomen proste besedne zveze. Pri tem razširjajoči del ne posega v temeljno skladenjsko zgradbo frazeologema, sestavine ohranjajo svoje izhodiščne skladenjske vloge in pomen, vstavljeni del je levi ali desni prilastek:20 Bilo je vse kaj drugega in vse kaj več kakor da je vsaki med njimi nosil na dlani svoje živo, trepetajoče srce. (23/78) <—nositi srce na dlani 'odkrito kazati čustva'. Razkriti so slovarski pomeni besed, ki so sestavine frazeologema: srce kot predmet, ki se (lahko) nosi na dlani. Pomen frazeologema je le še asociiran. Prim, še: priti iz svojega navadnega tira (6/252); nositi na teh rokah (9/87);21 iti svojo trdno in mračno pot (23/135); vreči čez prag družbe (8/162); biti si na votla prsa (20/252). Vsi primeri v gradivu kažejo, da se z aktualnimi besedami iz sobesedila razširja pomenotvorna sestavina frazeologema. Čeprav zaradi omejenosti gradiva ni mogoče postaviti izključnega pravila, je mogoče opaziti dve težnji: razširjajoči del je polnopomenska beseda in prizadeva pomenotvorno sestavino frazeologema. 3.1.2.3 Besedilna aktualizacija časa ali osebe, ki sta v izhodiščnem frazeolo-gemu neaktualizirana splošna oseba ali čas. Te prenovitve zadevajo pregovore in reke (po zgradbi rečenice), pri kateri sta splošnočasovnost in splošnoosebnost ena od lastnosti, npr.: visoko si letal, zato boš nizko padel^kdor visoko leta, nizko pade (13/189); kadar bo mene skrbelo, se bom že sam praskal*—ne praskaj se, kjer te ne srbi (14/135). Sem sodi tudi primer (v gradivu en sam), kjer je nezanikani frazeologem aktualiziran z zanikanjem: pamet je boljša kot žamet-^pamet n i žamet. V tem primeru gre tudi za premik: primera kot žamet je izpeljana v metaforo (žamet 'bogastvo'). Posamezne sestavine torej ohranjajo pomene, ki jih imajo znotraj frazeologema, zato je besedilo brez upoštevanja frazeološkega pomena nesmiselno: »Že poprej sem ti rekel, nevernik, da se nikar ne delaj norca, in da bi bilo nespodobno, če si prišel zgolj s tem neblagim namenom dramit ljudi iz poštenega spanja! Saj res ni posebno pametna Frčajeva Hana, ampak pamet ni iamet in Bogu dopadljiva je tudi res; /.../.« (14/209) 3.1.2.4 Prenovitve skladenjske strukture s spremenjenimi skladenjskimi vlogami in pomeni sestavin. Primer: odpreti srce srce se odpre/srce je odprto —»odprto srce: Pametna in uvaževanja vredna je ta misel, toda če ti rečem ob tej žalostni uri, ko je moje srce na stežaj odprto, da sem bil umetnik in da sem slutil Boga, boš spoznal resnico in dvoma te bo sram. (21/ 147) Frazeologem odpreti srce s slovarsko določenim pomenom 'odkrito izpovedati svoja čustva, misli' obsega glagol in samostalnik v tožilniku, ki imata skladenjski pomen dejanja in cilja, in zahteva prisotnost dveh dopolnil: kdo in komu. Prvega s skladenjskim pomenom vršilca dejanja in pomensko sestavino +člov, drugega 211 En sam primer je, kjer sestavina površinsko zamenja skladenjsko vlogo: nositi bledo malo-d it š nos t srca na dlani*—nositi bledo maloduino srce na dlani*—nositi srce na dlani. !1 To je edini primer, v katerem razširjajoči del ni polnopomenska beseda. s skladenjskim pomenom prejemnika in pomensko sestavino +člov. Njuni skladenjski vlogi sta osebek in dajalniški predmet. V postopku prenovitve sestavina srce zavzame mesto nosilca stanja, skladenjsko osebka, glagolska sestavina odpreti pa namesto pomena dejanja pomen stanja, izražen z deležnikom na -n/-t ali povratno obliko (odprt, odpreti se). Kot posledica te pretvorbe sta opuščeni obe dopolnili, tako da nastaja napetost v položaju osebka: ta je sicer ubeseden, vendar z nepričakovanim skladenjskim pomenom (nosilec stanja nasproti pričakovanemu vršilcu dejanja). Napetost nastane najprej zaradi navzkrižja pričakovnih in uresničenih skladenjskih pomenov, pa tudi zaradi navzkrižja med pomenskimi sestavinami besed, ki zapolnjujeta pričakovani (izhodiščni): kaj (srce) = -člov, in uresničeni skladenjski pomen: kdo = -fčlov. Tretjo razsežnost napetosti daje nasprotje med nefrazeološkim pomenom besede srce, ki je + konkr (predmet, organ) in njenim izhodiščnim frazeološkim pomenom -konkr +abstr (čustva, misli). Da ima srce res vrednost +konkr, dokazujeta prenovitveni možnosti srca se odpro in srca so odprta, kjer je besedi srce dana lastnost števnosti, ki je srce kot sestavina frazeologema nima: C Mnogokdaj se primeri, da se v enem samem trenotku odpro vsa srca in skozi široka vrata prikipi duša v lica (...). (23/97) Kmalu so si bili podobni v lica in celo po govorici in hoji; ker srca so bda odprta in so bila eno ter so ustvarila le eno podobo. (23/98) Take prenovitve ne razkrivajo pomena frazeologema, ampak pomene njegovih sestavin kot samostojnih besednih enot, pomen frazeologema je le še prizvan, a je za pravilno razumevanje besedila nujno prisoten. Prim, še: kdo (nosilec lastnosti) od/?rf//i ro/c'radodaren'(=lastnost)—»kdo (vršilecdejanja) odpretiroko(= dejanje + cilj dejanja). (10/114) 3.1.3 Tip III: Po ve zo v a 1 nos t n e prenovitve . Skladenjska struktura in sestavinska zapolnitev frazeologema sta ohranjeni, frazeologem nastopa v svoji slovarski obliki, spremenjena pa je njegova zunanja sintagmatika. Primerov za spremenjeno strukturno povezovalnost (vezljivost) v gradivu ni. Na tem mestu bi lahko obravnavali pod tip II uvrščene primere kot odpreti srce komu—*srce se odpre, vendar je sprememba vezljivosti tam le posledica spremenjenih notranjih razmerij. 3.1.3.1 Na kateri hierarhični stopnji pomena se zgodi prenovitev, je odvisno od povezovalnost i, ki jo predpostavlja frazeologem kot določena besedno-pomen-ska enota. Pomenska povezovalnost frazeologema je lahko bolj ali manj omejena (prim. op. 1). Npr.: Ni vedel tega, ker je čutil pod srcem, pod zavestjo, da mu je bila pogledala resnica v o b r a z in da je povesil oči pod njenim pogledom. (15/226) Frazeologem pogledati v obraz s pomenom zavestno sprejeti' oz. 'spoznati' zahteva površinsko osebek in predmet (Sanii in Sami) s skladenjskim pomenom vršilca dejanja in cilja; pomenska povezovalnost frazeologema zahteva v vršilcu dejanja pomenko s pomensko sestavino -t-člov (kdo), na mestu cilja pa s pomensko sestavino -t-abstr (čemu).22 Zato je sprememba pomenske povezovalno- 22 V primeru, da je na tem mestu pomenka s pomensko sestavino +člov kdo (lahko) pogledati v obraz komu 'ne biti kriv pred kom', gre za istozvočni frazeologem z različnim pomenom. sti prenovitev: kaj (-fabstr) pogledati v obraz komu (-fčlov). Prim, še: kaj priti na misel komu (—»čemu: -fčlov—»-člov -fkonkr = soncu) (6/329); kdo (—»kaj: -fčlov—» -člov -fabstr = glasovi) držati na konopcu koga (—»kaj: -fčlov —» -člov + abstr = m/s/i/metonimija/) (9/110); kdo (—»kaj : + člov-»-člov +abstr = življenje) vreči preko praga koga (10/96, 153). 3.1.3.2 Frazeologemi, katerih pomenska povezovalnost je ožje omejena, so prav tako lahko izhodišče za prenovitev tega tipa: Jaz ne glodam spominov, po tebi se rajši ravnam, kanalja, ki nikoli ne boš krvi prelival za jetične teorije, temveč boš ob polnem loncu solze pretakal nad dekletom, ki si ga osleparil. (17/30) <— kdo prelivati kri za kaj/koga. Frazeologem ima na ravnini predstavitve pomenskih sestavin, kakor smo jih opazovali pred tem, celo širšo povezovalnost, za skladenjski pomen cilj/namen (za koga/kaj) +člov in -fabstr. Omejene so sozaznamovalne pomenske sestavine te pomenke, in sicer vrednotenjske na lestvici pozitivno - negativno. Pričakovane besede s to vlogo in pomenom, če se omejimo le na pomensko sestavino -l-abstr, so domovina, ideja, ideal in vse imajo vrednotenjsko pomensko sestavino 'pozitivno'. Zato je primer prelivati kri za jetične teorije prenovitev. 3.1.4 Tip IV: Sobesedilne prenovitve. Frazeologem ohranja svojo notranjo zgradbo in zunanjo povezovalnost, je pa uporabljen v takem besedilnem okolju, ki povzroča njegovo dvojno denotacijo. Lahko ga razumemo kot frazeologem ali kot istozvočno prosto besedno zvezo. Sobesedila, ki to omogočajo, so treh vrst: v prvi vrsti je z besedno ali prostobesednozvezno sopomenko podan pomen frazeologema; v drugi vrsti nastopa sestavina frazeologema tudi kot beseda v svojem slovarskem pomenu in v tretji je celotna besedna zveza enkrat frazeologem, drugič prosta besedna zveza. 3.1.4.1 Povezovanje frazeologema in njegove besedne ali prostobesedno-zvezne sopomenke v besedilu deluje kot figura; to je vrsta dvojne formule.23 Npr.: Tiho gre smrt, tiho gre dekla božja (22/28) <— dekla božja 'smrt': dekla božja = dekla 'ženska, najeta za pomoč pri delu', božja 'ki izhaja od boga, ki služi pri bogu'. Prim še: polagoma, korak za korakom (20/238); čisto blizu, popolnoma pred mojim nosom (13/326). 3.1.4.2 V sobesedilu nastopa beseda, ki je tudi sestavina frazeologema. Te vrste sobesedilna aktualizacija sestavin frazeologema je lahko površinsko razkrita, tj. se v sobesedilu pojavlja ista beseda (a), lahko pa je le globinska, in sicer tako, da prvina iz sobesedila vzpostavlja pomensko razmerje do sestavine frazeologema kot samostojne, ne na frazeologem vezane besede (b). a) : Petošolska obljuba je bila! V ogenj poj dem zate - v kateri ogenj, in čemu? S teboj do konca sveta - kje je tisti konec in kaj bo tam posebnega? (20/40) <— iti v ogenj za koga 'boriti se namesto koga': ogenj. Prim, še: V govoru 23 Kot značilnost Cankarjevega stavka jo opisuje B. Pogorelec (1969; 1976: 37, 39). Emericijevem ni bilo nobene rdeče niti, pač pa je bilo rdeče vse do najmanjše pičice, vsaj meni se je tako zdelo. (7/136). b): Pomenska razmerja so različna. Del proti celota: Komaj je shodil, ves še majhen in šibek je bil, paso ga pognali na ces t o in so zaloputnili duri za njim; za zmerom. (11/279) pognati na cesto (koga) 'dati koga iz stanovanja': duri 'meja med notranjostjo in zunanjostjo prostora, začetek oz. konec stanovanja'. Dejanje proti orodje za opravljanje dejanja: Petošolska obljuba je bila! (...) Zvezde bi klatil- kje boš kupil natič? (20/40) zvezde klatiti (z neba) 'delati vse za koga': natič 'priprava, orodje za klatenje'. Protipomensko razmerje: »črno gledaš, belo misliš (...).« (17/31) črno gledati 'biti pesimistično razpoložen'; sestavina črno s splošnim prenesenim pomenom 'negativno za človeka' je kot samostojna beseda izločena iz frazeologema s protipomenko belo, ki ima zaradi protistave s črno (znotrajfrazeološki pomen 'pesimistično') preneseni pomen 'optimistično' v okviru splošnega prenesenega pomena belo 'pozitivno za človeka'. 3.1.4.3 V sobesedilu nastopa s frazeologemom istozvočna prosta besedna zveza: Umil si je roke in je bežal dalje. »Umil sem si roke kakor Pilatu ž!« si je mislil. » Pila t už si je umil roke, greha pa ni izmil in ga ne bo na vse večne čase.« (18/23) Popolno istozvočnost med sobesedilno prosto besedno zvezo in frazeologemom preprečuje sestavina kakor Pilatuž, ki pa hkrati ni obvezna sestavina frazeologema umiti si roke 'ne sprejeti odgovornosti za storjeno negativno dejanje'. Poleg tega se Pilatuž v nadaljnjem sobe'sedilu pojavi kot istovetenjska, nefrazeološka sestavina. V tem gre ta primer lahko tudi v drugo vrsto prenovitev (a). Ker je ta primer v gradivu osamljen, sobesedilnih prenovitev te vrste ne bi bilo treba izdvajati, vendar obstajajo (prim. Kržišnik-Kolšek 1987: 522). 3.1.5 Tip V: Frazeološka križanja. Križanjske prenovitve so posledica križanja dveh (le izjemoma tudi več) frazeologemov oz. križanja frazeologema s stalno ali prosto besedno zvezo. Z vidika za dano tipologijo uvedenih štirih postavk, na osnovi katerih sem prenovitve razvrstila v prve štiri tipe, je ta prenovitveni tip problematičen in presega temeljne štiri tipe. V križanjih je prizadeta sestavinska zapolnitev frazeologema in njegova skladenjska zgradba, lahko tudi zunanja povezovalnost katerega od frazeologemov, ki vstopajo v postopek križanja. S tega stališča bi bilo te prenovitve mogoče vključiti v naslednji tip med sestavljene prenovitve. Ker pa je križanje hkrati tudi eden izmed delnih postopkov v sestavljenih prenovitvah in je torej s tega vidika osnovni postopek, ga navajam kot poseben tip.24 Križanja druži tudi to, da so izpeljana iz že danih frazeologemov in stalnih besednih zvez (česar pri nobenem drugem prenovitvenem postopku ni). Prim, npr.: Znanec mi je pravil, kdaj in kako je bil spoznal svojega očeta. Ob mrtvaški postelji. Oče je leial sam I.. .1. Sklonil se je sin k očetu in v tistem trenutku je bil v lica prav tako trd in bled. Napol odprtega očesa pogled mu je rekel mirno in ljubeznivo: »Poglej me zvesto, ki me te nikoli nisi videl!» In sin je spoznal, da se je prelita gorka kri očetova do zadnje kaplje na brezčuten kamen. (22/42) - Gre za križanje frazeologemov preliti kri (za koga) 'umreti- in (kaj = + abstr, prazno mesto, ki mora biti zasedeno, npr. beseda, nasvet, nauk) pade na kamen 'kaj (nasvet) nima zaželenega V frazeološki teoriji, ki obravnava prenovitve, so sodbe o vrednotenju frazeoloških križanj različne. Nekateri frazeologi jih upoštevajo kot drugim prenovitvam enakovredni postopek (Šanski 1963: 14, Mlacek 1977: 94, Babkin 1970: 43), le s pripombo o nevarnosti ponesrečenih križanj (Mlacek). Drugi (zlasti Molotkov 1977: 202) jih preprosto štejejo k tipičnim napakam (od tod tudi starejše poimenovanje za ta postopek - katahreza; prim. Mlacek 1977: 94). 3.1.5.1 V obravnavanem gradivu je križanj razmeroma malo in niso najbolj učinkovita, nekatera pa so celo nasilna, npr. ne biti sposoben za nobeno rabo (7/130) ne biti sposoben za kaj (prosta besedna zveza) in ne biti za nobeno rabo 'biti nesposoben' (frazeologem), tako da jih je treba uvrstiti med napačne prenovitve. Delitev frazeologemov na pomenotvorni in nepomenotvorni del je za prikaz križanjskih prenovitev primerna in razkriva dve vrsti postopkov, pa naj gre za križanje dveh frazeologemov ali križanje frazeologema s prosto ali stalno besedno zvezo. Tu imamo tipa a) in b). a) A,-B, A,-B2 oz. A2-B,25 A2-B2 Prenovitev je lahko sestavljena iz nepomenotvornega dela enega frazeologema in pomenotvornega dela drugega: vreči v kot 'prenehati se ukvarjati s čim, opustiti kaj' in poteptati v prah 'uničiti, izničiti' —» vreči v prah (7/134). Dvostopenjsko je npr. križanje: ugrizniti v jabolko spoznanja *— ugrizniti v kislo jabolko / jabolko spoznanja jabolko spora / drevo spoznanja. b) A,-B, A,-(B,+B2) A2-B2. Ta prenovitev je sestavljena iz nepomenotvornega dela enega frazeologema in pomenotvornih delov obeh frazeologemov, npr. pretipati obisti 's temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti negativne lastnosti, ravnanje' in poznati do jeter 'poznati vse lastnosti koga, zlasti slabe' —* pretipati jetra in obisti (7/184). Ta križanjski postopek je redkejši, v gradivu izpeljan le dvakrat. 3.1.5.2 Številčno skromno gradivo frazeoloških križanj kaže, da prenovitveni postopek tega tipa zahteva, da imata izhodiščna frazeologema ali frazeologem in besedna zveza del skupnih pomenskih sestavin, lahko pa imata tudi skupno besedno sestavino. Primer za skupno sestavino in skupne pomenske sestavine: pretipati obisti / poznati do jeter z varianto poznati do obisti; skupne pomenske sestavine 'razkritje negativnih lastnosti koga'. Primer za skupne pomenske sestavine: glas poči (o čem) '(kaj) razvedeti se' / priti na dan 'razkriti, razvedeti se'; uspeha', od katerih je vsak že prenovljen (prvi s skladenjsko razširitvijo preliti gorko kri in nato spremembo skladenjskih vlog in pomenov preliti kri-*/gorka/ kri se prelije; drugi z razširitvijo /kaj/ pade na brezčuten kamen). 25 Določitev zaporedja frazeologemov je poljubna. 'vezati otrobe 1 "drlati pfïdigo - skupne pomenslce sestavine: 'dejanje govorjenja, ki je negativno vrednoteno'. Teoretično so križanjske prenovitve pomensko najbolj zgoščene tvorbe. V primeru križanja dveh frazeologemov razkrivajo vsaj tri pomenske plasti: pomen prvega in drugega frazeologema ter pomen na novo nastale proste besedne zveze, kjer ima vsaka »bivša« sestavina svoj besedni pomen. V gradivu dani primeri to teoretično možnost vendar problematizirajo in potrjujejo navedene pomisleke o križanjih kot uspešnem postopku. Potrjujejo jih s svojo maloštevilnostjo in z razmeroma veliko neuspešnimi križanji. Predvsem zaradi maloštevilnosti se zato zdi mikavna možnost, da bi križanja priključili navedenim štirim temeljnim tipom prenovitev, in sicer križanja pod a) tipu I, križanja pod b) pa k skladenjskim razširitvam (tip II). Razlikovalna je le značilnost, da so nadomestne oz. razširje-valne prvine v temeljnih tipih del aktualnega sobesedila, medtem ko gre pri križanjih za izhodiščno drugačen položaj: vstop dveh frazeologemov oz. frazeologema in stalne ali proste besedne zveze. Izločen tip križanjskih prenovitev zahtevajo predvsem križanja dveh frazeologemov. » 3.1.6 Tip VI: Večstopenjske ponovitve Štirje temeljni tipi prenovitev (sestavinske, skladenjske, povezovalnostne in sobesedilne) so razvrščeni po predpostavkah o zahtevani podobi izhodiščnih frazeologemov, ki je v postopku prenovitve spremenjena, peti tip (križanja) pa na osnovi od prvih štirih različne in v sebi enotne izpeljavnosti iz danih stalnih tvorb. Prenovitve, ki ostajajo zunaj teh tipov, niso razložljive s katerim teh postopkov, ampak so posledica hkratnega delovanja postopkov pri več tipih (zato jih imenujem večstopenjske). Te prenovitve, glede na spreminjevalne postopke raznovrstne, so dveh podtipov. Merilo za ločevanje je razvidnost oz. nerazvidnost izpeljanih postopkov. Prenovitve, ki te postopke še razkrivajo, imenujem sestavljene, one druge pa razstavitve. 3.1.6.1 Sestavljene prenovitve. Kombinacije izrabljenih postopkov so od primera do primera različne. Ena sama izpeljava je skupna več sestavljenim prenovitvam v Cankarjevih besedilih: to so prenovitve, kjer sta izhodiščni frazeologem in prenovitev v neke vrste konverzivnem razmerju, temelječem na konverziv-nem razmerju glagolske sestavine frazeologema in prenovitve.26 Primer: /kaj/ pasti v vodo /komu/ '/kaj/ propasti, ne uresničiti se' —* /kdo/ vreči v vodo /kaj/ '/kdo/ povzročiti, da kaj propade, se ne uresniči'. »Kako je zdaj vse drugače, nego je bilo nekoč! Spominjaj se, Hanca, kako sva sedela tedaj prav na tem mestu! Jaz sem bil vrgel v vodo vse svoje mlado, neumno upanje, ti pa si me tolažila ... O Hanca, otroka sva bila tedaj!« (12/148) 26 Prim. Apresjan 1974: 256-283, 5. poglavje: Leksičeskie konversivy. Prim, tudi Vasil'ev (1981: 29): Pomeni (sememi) z enako količinsko in kakovostno sestavo zgradbenih sestavin se lahko razlikujejo po svoji hierarhiji, svoji funkcionalni perspektivi. Npr. glagola imeli/pripadati sta po svoji logični vsebini sopomenki. Funkcionalna perspektiva zgradbe njunih pomenov pa je neenaka: v pomenu glagola imeti je poudarjena pomenska sestavina 'posedovati', v pomenu glagola pripadati pa sestavina 'objekt posedovanja'. Te razlike so lastne glagolskim parom ljubiti/biti vSef, prodajati/kupovati ipd. Glagoli s takimi pomeni se običajno imenujejo konverzivi. Ta postopek bi v primeru, če v zgradbi frazeologema ne bi zahteval drugih sprememb, lahko uvrstili v tip I/Ac (zamenjava pasti - vreči). Razmerje med pasti (nekavzativ), ki je glagol dogajanja, in vreči (kavzativ), ki je glagol dejanja, zahteva tudi spremembo skladenjskih pomenov povezovalnih prvin (tip III): vreči zahteva v položaju osebka vršilca dejanja, mesto je v prenovitvi zasedeno s pomenko, ki ima pomensko sestavino +člov (Jaz), isti položaj je s skladenjskim pomenom nosilca dogajanja v izhodiščnem frazeologemu zaseden s pomenko, ki ima pomenske lastnosti -člov -živo -konkr 4-abstr (npr. upanje, načrti...). Prenovitev povzroči razpad frazeološkega pomena in denotacijo besednih pomenov posameznih sestavin, pomen izhodiščnega frazeologema je pri tem le konotiran: skušenjska (pragmatična) nemožnost in nelogičnost besedne zveze vreči v vodo upanje ohranja pomen metaforičnega prenosa, ki se ujema z metaforičnimi prenosi pomenov sestavin v izhodiščnem frazeologemu. Kombinaciji tipov I in III je pri tem primeru potrebno dodati še postopek IV. tipa, tj. sobesedilne prenovitve. Ustrezno sobesedilo je približno trideset strani pred tem (12/120): »Glej, Hanca, tam doli je svetnik. Spustil sem ga bil v vodo, ali utoniti neče. (...)« Slika svetnika je torej sobesedilna razvezava metafore vse svoje mlado, neumno upanje. Ker pa je slika le simbol, njegov padec v vodo konotira frazeološki pomen 'propasti, ne uresničiti se' in je tudi zato na s. 148 z zamenjavo pomenske sestavine +konkr (slika svetnika) v -konkr -l-abstr (upanje) vzpostavljeno razvidnejše razmerje z izhodiščnim frazeologemom. Za druge vrste kombinacij v sestavljenih prenovitvah prim.: Tip II, IV: kdor stoji pod kapom, je moker (17/334) <— kdox (vršilec dejanja) postaviti pod kap koga (cilj) 's silo spraviti ven' —» kdo2 (nosilec stanja) stati pod kapom (tip II); sobesedilo je moker (tip IV) razkriva slovarski pomen sestavine kap 'voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa'. Tip I, II in IV: »Bog te blagoslovi, če me ubiješ; če bom le mogla, ti umi jem še rdeči mezinec, ki je bil tako bel!« (22/ 230) umiti si roke 'ne sprejeti odgovornosti za storjeno negativno dejanje' —» umiti rdeči mezinec komu 'odvzeti komu odgovornost za storjeno negativno dejanje'; negativno dejanje = umor = rdeči mezinec (rdeča kri). Vse sestavljene prenovitve imajo dvojno denotacijo, pomenski prenosi znotraj novo nastale metafore so izpeljani iz pomenskih prenosov sestavin v frazeologemu, tem so lahko dodani novi, izpeljani iz sobesedila ali pa ne (prim, vreči v vodo *— pasti v vodo in umiti rdeči mezinec komu <— umiti si roke). Skupna lastnost sestavljenih prenovitev, ki jih hkrati ločuje od naslednjih (razstavitev), je, da vsebujejo toliko opornih oblikovnih prvin izhodiščnih frazeologemov, da je postopke prenavljanja mogoče natančno rekonstuirati. 3.1.6.2 Razstavitve (razstavljene prenovitve). Postopek izpelje-vanja prenovitve iz izhodiščnega frazeologema ni razviden, ker je večina oblikovnih lastnosti frazeologema odstranjena (skladenjska zgradba, povezovalnost). Pomen frazeologema - bolje bi bilo v tej zvezi govoriti o smislu - je vzpostavljen prek besed(e), ki je (so) hkrati tudi sestavina(e) izhodiščnega frazeologema, in prek za pomen (smisel) frazeologema družljivega sobesedila, v katerem nastopa(jo) ta(e) beseda(e) v svojem slovarskem pomenu in v pomenu, s katerim je (so) kot sestavina(e) frazeologema udeležena(e) v njegovem celovitem pomenu.27 Delček oblike frazeologema je torej ohranjen, namreč kaka njegova sestavina. Pomembno je, da se v tem primeru ohranja pomenotvorna sestavina. Tudi to kaže, da je treba pri razvrščanju prenovitev upoštevati sestavljenost izhodiščnega frazeologema iz dveh delov (A in B). Pri vseh pomenskih tipih frazeologemov to ni mogoče, tako npr. pri zraslekih v glavnem ne; vendar je pomembno, da se v splošnem prenavljajo taki frazeologemi, v katerih je to mogoče.28 Brez upoštevanja frazeološkega pomena ohranjene besede, tj. pomena, s katerim je kot sestavina udeležena v zgradbi celovitega pomena frazeologema, in prek pomena besede tudi celovitega pomena frazeologema besedilo oz. ta del besedila ni v celoti razumljiv. Npr.: Jakob se ni vdal v prvem trenutku. Ko je spoznal svoje stanje, se je branil, grizel je v vajeti, da so se penila usta. I...I Izgubljen za zmerom, priklenjen na življenje, na vedomca... Ali grizel je v vajeti in usta so se penila. (11/229, 230) imeti na vajetih (koga) 'popolnoma obvladovati koga; imeti popolno oblast (nad kom); odvzeti svobodo (komu)'. P