Gradbeni vestnik • letnik 66 • maj 2017130 1•UVOD 2•RAZPRAVA KORISTNOST KORISTNE OBTEŽBE doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. miso.kuhta@um.si Univerza v Mariboru, FGPA, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Ana Brunčič, mag. inž. grad., univ. dipl. nov. ana.bruncic1@um.si, koning@siol.net Univerza v Mariboru, FGPA, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Koning, d. o. o, Mestni trg 7, 3210 Slovenske Konjice ZNANSTVENI ČLANEK UDK UDK 519.876.5:691.328.1 Povzetek l V Terminološkem kotičku je obravnavan pojav (srbo)hrvatizmov v gradbeniškem strokovnem jeziku. Pridevnik têrmina koristna obtežba je enakozvočnica, beseda, ki v slovenščini in hrvaščini zveni enako, vendar njuna pomena v obeh jezikih ni- sta enaka. Ker je koristen v hrvaščini uporabljen prav v tistem pomenu, ki ga v slovenščini nima, je uporaba tega pridevnika v slovenščini nesmiselna. Nujen je strokovni premislek in določitev ustreznejšega izraza. Ključne besede: gradbeništvo, terminologija, koristna obtežba, hrvatizem Če kje, potem je spomin na »dobre stare čase« bratstva in enotnosti zelo živ pri Slo- vencih. Če se nam ne skomina po nel- egalnem uvažanju kave, kavbojk, pralnega praška in banan ali parnih in neparnih registrskih številkah, pa se zelo goreče oklepamo hrvatizmov in srbizmov v našem jeziku. Letni vrt in letne gume namesto poletnega vrta in poletnih gum, otvoritev namesto odprtja, kasneje namesto pozneje, bivši namesto nekdanji, smatrati namesto meniti … To je le del ostankov nekdanje srbohrvaščine v slovenščini, za katere im- amo slovenske izraze, pa jih le mukoma uporabljamo, ker menda ne delujejo dovolj domače. Nekaj takih ostankov še vedno vztrajno ohranjamo tudi v gradbeniškem izrazju. Stroka je bila nekdaj vendarle opisana predvsem v nekdanji srbohrvaščini, s prevajanjem pa se nihče ni ukvarjal, ker se to nikomur ni zdelo pomembno. Očitno. Tokrat se bomo lotili termina koristna obtežba oz. pridevnika te besedne zveze, ki bi ga bilo nekoč morda dobro prenesti v slovenščino. Koristna obtežba je – podobno kot letne gume, letni vrt, letno kopališče in letne olimpi- jske igre – v slovenščini precej nesmiselna besedna zveza. Zakaj? Ker sta oba pridevni- ka prevzeta iz nekdanje srbohrvaščine, kjer imata, čeprav zvenita zelo podobno, malone enako, drugačen pomen kot v slovenščini, in »Slovenci take besede radi nekritično spre- jmemo kot slovenske tudi v neslovenskem pomenu, za katerega imamo sicer že ustrezno ustaljeno besedo« [Kalin Golob, 2003]. Ljeto v nekdanji srbohrvaščini pomeni obdobje oz. letni čas med 21. junijem in 23. septembrom. V slovenščini torej poletje. Pridevnik ljetan pa je potemtakem v slovenščini poleten. Izraz leto, ki ga v besedni zvezi letne gume upora- bljamo kot slovensko različico hrvaškega ljeta, v slovenščini pomeni čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decem- bra. Z nepremišljenim prenosom hrvaškega pridevnika ljetan v slovenskega leten smo gume, vrt, kopališče in olimpijske igre, vse povezane s poletjem, spremenili v take, ki trajajo celo leto (slika 1). S tako uporabo »/z/- aradi slabega jezikovnega občutka zamajemo ustaljeno rabo in s tem negativno vplivamo na slovenski semantični sistem, povzročamo ne- jasnosti in nesporazume« [Kalin Golob, 2003]. Prav tako kot leten je tudi koristen oz. koristiti zaradi enakozvočnosti zamajal pomenski sis- tem slovenščine. »V hrvaščini namreč pomeni tudi tisto, za kar ima slovenščina ustaljen in jasen pomen v besedah uporabiti in izrabiti.« [Kalin Golob, 2003] Slovensko je koristen pridevnik, ki pomeni tak, 1. ki daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice in 2. od katerega ima kdo določeno vrednoto [SSKJ, 2016], v hrvaščini pa je tema dvema pomenoma do- dan tudi 3. uporaben (Hrvatski jezični portal) in prav ta pomen je tisti, ki ga ima pridevnik v besedni zvezi korisno opterećenje. Pridevnik koristen v besedni zvezi koristna obtežba, ki smo jo prenesli iz hrvaščine, torej nima pomena, ki ga ima ta pridevnik v hrvaščini, in ga zato v slovenščini ne moremo uporabiti za pomen, ki ga ima v hrvaščini (preglednica 2). Izraz koristna obtežba bi lahko – brez tehtnega SLOVENŠČINA (SRBO)HRVAŠČINA letne gume ljetne gume Gume, ki so v uporabi celo leto (12 mesecev). Gume, ki so v uporabi poleti (3 mesece). Preglednica 1• Letne gume in ljetne gume Milan Kuhta, Ana Brunčič•KORISTNOST KORISTNE OBTEŽBE Gradbeni vestnik • letnik 66 • maj 2017 131 premisleka – napačno v slovenščino uvozili tudi z brezglavim »prevajanjem« nemščine. V nemščini namreč uporabljajo Nutzlast, kjer je eden od pomenov samostalnika Nutz tudi korist. Vendar Nutzlast v nemščini ne izhaja iz koristi (Nütz), pač pa iz uporabe (Nutzung), kjer je pomen nedvoumen (preglednica 3, slika 2). Pregled sodobnega izrazja za tovrstno obtežbo po bistvenih evropskih jezikih (slika 2) daje jasen uvid, da je slovenščina jezik, kjer izraz ni premišljen, zaradi enakozvočnosti preprosto prevzet iz hrvaščine (ali preveden iz nemščine) in malone v nasprotju s stroko: koristna obtežba je namreč obtežba, ki daje ugodne posledice – po evrokodovsko gre torej za ugodno delujočo obtežbo –, in ne obtežba, ki je odvisna od uporabe objekta. Sodobni strokovni jezik se seveda razvija in v tujih jezikih sta opazna trezen razmislek in očiten napredek pri izrazju za obtežbe. V preglednici 4 je prikaz izrazja za koristno obtežbo, zbranega v Međunarodnem rječniku arhitekture, građevinarstva i urbanizma [Čampara, 1984]. Tako zbrano besedišče je sicer pomoč pri raziskovanju izrazja, vendar je marsikateri tujejezični izraz preprost do- besedni prevod domačega, ki z dejanskim pojmom nima nič skupnega: oba angleška izraza, navedena v tej publikaciji, sta v stroko- vni angleščini neznanki, saj je v uporabi od nekdaj izraz live load. Tehničar [Višnjić, 1984], izdan istega leta kot Međunarodni rječnik, za tovrstno obtežbo navaja izraz pokretno (ko- risno) vertikalno opterećenje. V sodobni hrvaščini je izrazje deloma predelano: po evrokodovsko so actions v hrvaščini djelovanja, live load pa upor- abno opterećenje in se deli na uporabna Preglednica 2• Koristna obtežba in koristno opterećenje Preglednica 3• Nutzlasten po DIN 1055-3 [DIN, 2006] Preglednica 4• Koristna obtežba v Međunarodnem rječniku arhitekture, građevinarstva i urbanizma [Čampara, 1984] Slika 1• Leto v slovenščini in ljeto v (srbo)hrvaščini. SLOVENŠČINA HRVAŠČINA koristna obtežba korisno opterećenje Obtežba, ki prinaša korist. Obtežba, ki izhaja iz uporabe objekta. Kategorie Nutzung A A1 Spitzböden A2 Wohn- und Aufenthaltsräume A3 B B1 Büroflächen, Arbeitsflächen B2 T T1 Treppen und Treppenpodeste T2 Z Balkone ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA HRVAŠČINA Work load Useful load (Live load) Nutzlast (f) Betriebslast (f) Gebrauchtslast (f) Charge de service Charge de utile Surcharge d’exploitation Korisno opterećenje Radno opterećenje Evrokod 1 (2005) ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA HRVAŠČINA SLOVENŠČINA Imposed load for buildings (Live load) Nutzlast im Hochbau Charge d’exploitation bâtiments Uporabno opterećenje zgrada Koristna obtežba stavb Preglednica 4• Koristna obtežba v Međunarodnem rječniku arhitekture, građevinarstva i urbanizma [Čampara, 1984] KORISTNOST KORISTNE OBTEŽBE •Milan Kuhta, Ana Brunčič Gradbeni vestnik • letnik 66 • maj 2017132 Slika 2• Koristna obtežba v tujih jezikih opterećenja zgrada in uporabna opterećenja mostova, t. i. prometna opterećenja. Definici- ja izraza uporabno opterećenje zgrade je povsem skladna z definicijo izraza korisno opterećenje: »Obtežba uporabe v zgrad- bah je tista, ki izhaja iz same uporabe in je pretežno modelirana kot enakomerno razporejena obtežba. Karakteristične vred- nosti te vrste obtežbe so odvisne od nam- embnosti objekta oziroma prostora.«1 [Radić, 2006] Iz preglednic 4 in 5 je očitno, da so tuji (ev- ropski) jeziki izraz večinoma ohranili ali ga malenkostno priredili (preglednica 5): stroko- vna angleščina tako še vedno uporablja izraz live load, v standardu pa so ga posplošili na imposed load; vsekakor pa izraz v vseh jezikih – razen v slovenščini – že ves čas pomeni obtežbo, ki je odvisna od uporabe (eksp- loatacije) konstrukcije oz. njene namembnosti. 1 Uporabno opterećenje u zgradama je ono koje proizlazi iz samog korištenja i uglavnom je modelirano jednoliko raspoređenim opterećenjem. Karakteristične vrijednosti ove vrste opterećenja dane su u ovisnosti o namjeni zgrade, odnosno prostorije. Milan Kuhta, Ana Brunčič•KORISTNOST KORISTNE OBTEŽBE Gradbeni vestnik • letnik 66 • maj 2017 133 prevzeti njihov izraz uporabna obtežba. Ta seveda v slovenščini ni ustrezen, ker uporabna obtežba pomeni obtežbo, ki je uporabna, ne 3•SKLEP 4•LITERATURA Iskanja ustreznejšega izraza za koristno obtežbo bi se bilo dobro lotiti čim prej. Ozi- raje se na hrvaščino, spet obstaja skušnjava pa odvisna od uporabe. Slovenski ustreznik je torej obtežba uporabe, obtežba namemb- nosti ali namembnostna obtežba. Če bo kdaj v slovenščini dejansko zaživela – ker je tako poimenovanje logično in slovensko – pa je odvisno od stroke. Popravek v evrokodih bi lahko bil prvi korak v to smer. Čampara, E., Međunarodni rječnik arhitekture, građevinarstva i urbanizma, Grafički zavod Hrvatske, 1984. DIN 1055-3: 2006 Einwirkungen auf Tragwerke, Teil 3 Eigen- und Nutzlasten für Hochbauten Hrvatski jezični portal, dostopno prek http://hjp.znanje.hr/, 1. 2. 2017. Evrokod 1, SIST EN 1991-1, 2005. Eurokod 1, HRN ENV 1991-1, 2005. Euronorm 1, DIN EN 1991-1-1, 2010. Kalin Golob, M., Jezikovne reže 2, GV Revije, Ljubljana, 2003. Radić, J., Osnove proračuna i djelovanja na konstrukcije, dostopno prek http://www.grad.hr/gukov/pdf/djelovanja.pdf, 1. 2. 2017. SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovar slovenskega knjižnega jezika, spletna oblika, dostopno prek http://www.fran.si/130/ sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika, 1. 2. 2017. SEAC, dostopno prek http://www.seac-gf.fr/seac-infos-bati-infos-charges-d-exploitation.pdt30.p163.php, 1. 2. 2017. Višnjić, M., ur., Tehničar, Građevinski priručnik, Građevinska knjiga, Beograd, 1984. Wikipedia, dostopno prek https://en.wikipedia.org/wiki/Structural_load, 1. 2. 2017 in https://de.wikipedia.org/wiki/Nutzlast_(Bauwesen), 1. 2. 2017. KORISTNOST KORISTNE OBTEŽBE •Milan Kuhta, Ana Brunčič