VarCnf, a ne shrival! Zapravljivost je na slabem glasu in tudl boljšega ne zasluži. Zapravljivec ne zna v svoji lahkomiselnosti preceniti vrednosti gmotnih dobrin za sebe in svojoe. Zlorablja in zapravlja premoženje, imetje, hižo in zemljo, dokler ne pride do zadnje opore v življenju: do beraske palice. Na tako slabem in še slabšem glasu je lakomnost. Skopuhu najprijetnejše zveni v ušesih cvenk zlata In srebra, ni mu ljubšega papirja kot je bankovec, čim bolj višjevsoten, tem ljubši. Vse mu je na prodaj za denar: čast, beseda, poštenje, tudi duša. Med tema dvema nasprotjema je v sredi krepost varčnosti, ki je samopremagovanje in obvladovanje nagonov z ozirom na porabo gmotnih vrednot (denarja, svetnih dobrin) po od Boga določenem in z našim razumom skladnem redu. Varčnost pa ni samo krepost, marveč je obenem tisti način gospodarjenja, ki se izogiba prevelikih stroškov, ki z namenom, katerega kdo hoče doseči, niso v pravem razmerju, zlasti se varuje vseh nepotrebnih stroškov ter hoče dele dohodkov naložiti kot prihranke. Tak način gospodarjenja je vsakomur potreben že z ozirom na to, ker noben ne ve, kaj ga čaka v bodočnosti. Očeta v rodbini lahko zadene bolezen, nesreča, smrt, nezmožnost za delo, brezposelnost, člane rodbine pa tudi nezgoda, bolezen in brezposelnost. Če v takem slučaju ni kaj prihrankov r.a razpolago, je vsa rodbina izročena bedi. Kdor hoče ustanoviti lasten dom, mora prej varčevati, preden začne z gradnjo. Ce hoče kmetovalec izboljšati zemljo, nakupiti živino, semena, stroje, ne bo mogel tega storiti brez varčevanja. Varčevanje je gospodarska moč. To nam je zopet poklical v spomin mednarodni praznik varčevanja dne 31. oktobra, ki se obhaja že 15 let. Odločno pa je variti pred sk.' nnjem prihraivjenega denarja. Kdor vzame denar iz varnega mesta v posoiilnici, kier dobiva obresti, ter ga "krije doma, ga izpostavi veliki nevarnosti, četudi smatra, da ga je skril na varnem kraju. Pri tem se je že mnogoteri prevaril. Te dni je bilo v časnikih čitati, kako je nek kmet v maribor- skem okraju skril denar doma, in sicer v kleti pod in za kamni. izvohal pa je nekdo to skrivališče, ki ima dober nos za skriti denar. Odnesel je vsega. Ko so potem orožniki iztaknili zločinca, so našli od ukradenih tisočakov samo še nekaj stotakov. Nek drug kmet je mislil, da so njegovi bankovci najbolj varni, če jih skrije v kleti pod polno kadjo zelja. Tctovi jih tam res niso našli, toda kisla tekočina je iz kadi pronicala do bankovcev ter jih razjedla, da so razpadli na mnogo koščkov. Ko jih je kmet potegnil izpod kadi, so bili nekdanji bankovci kup koščkov papirja, ki so se držali skupaj ter smrdeli po kislem zeiju. V podružnici Narodne banke, kamor je kmet prinesel svitek plesnivih in raztrganih tisočakov, so mogli sestaviti le nekaj bankovcev, vse drugo je kmet izgubil, premnogo pa je tudi izgubil na obrestih, ker je denar vzel iz denarnega zavoda. Velike nasprotnice skritega denaria so tudi miši, ki preizkušajo na shranjenih bankovcih svoie glodalne sposobnosti, dokler naposled ne ostaneio same smeti. Torej vareevati, pa ne skrivati! Kdor denar doma skriva, škoduje s tem ne samo svojemu zasebnemu, marveč tudi narodnemu gospodarstvu. Denar je potreben domovini in njenemu gospodarstvu, ker je kakor kri, ki se pretaka po žilah gospodarskega organizma naroda in države. Kri ne sme nikjer zaostajati, tako tudi ne &nar. Svojo pravo nalogo vrši samo tisti denar, ki je v prometu, ker le tak denar poživlja gospodarstvo. Ko so i^bruhniie vojne zmede v nekaterih državah Evrope, so v naši državi, ki je, hvala Bogu, obvarovana vojne ter bo tudi tako ostala, nekateri ljudje izgubili svoje živčevno ravnotežje ter začeli dvigati svoj denar. Nepotrebno razburianje. hkrati pa tudi zelo škodljivo. Večina se je že pomirila. Dvigi so ponehali, ljudje so začeli nositl denar nazaj v varno zavetišče naših solidnih denarnih zavodov. Tistim pa, ki še nekoliko onoahir'c"'0. borli vo"tav14sn pred oči nrimer Anglije. Angleška država je zapletena v vojno z Nemčijo. Cb izbruhu voine so začeli nekateri res dvigati svoje naložbe po denarnih zavodih. Kriza pa je bila kmalu prebrodena. Sedaj iavljajo posojilnice in hranilnice na Angleškem, da dvigi vedno bolj ponehavaio ter da nove naložbe presegajo dvige. Dokaz, da imajo Anf^leži dobre živce in močno zaupanje v svoio držpv-. " ' ¦¦"" "V