FOR Freedom AND Justice No. 77 Ameriška 1 a iiTi i h rcfrii ST 303 aw .;?s^,A-S .3W'aawTii«.ST.^ oisaaisnsaN«^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 17, 1989 VOL. 91 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Izstrelitev Atlantisa napovedana za danes popoldne ob 12.57 — Med poletom bodo astronavti izpustili umetni sond za Jupiter CAPE CANAVERAL, Fla. — Vodstvo NASA pravi, da je vse pripravljeno za izstrelitev vesoljskega .plovila Atlantis, in sicer ob 12.57 pop. danes. Glavni cilj tega poleta je izpustitev raziskovalnega sonda Galileo, ki tehta 6700 funtov. Sond bo potoval v vesolje na plovilu, astronavti na Atlantisu ga bodo izpustili in se oddaljili, nato bodo raketni motorji na Galileu sond pognali na 6-letno potovanje proti Jupitru. Na Galileu je več izredno občutljivih naprav za zbiranje podatkov. Delovanje teh naprav tekom šestih in več let bodo omogočili jedrski reaktorji. Ravno zaradi teh reaktorjev in goriva plutonija, protestirajo razne organizacije zoper izstrelitev. Sodišče je njih proteste zavrnilo, pravijo pa, da so pripravljeni kljub temu preprečiti izstrelitev z vsako možno akcijo. Zato so pri NASA poostrili varnostne ukrepe v bližini izstrelitvene ploščadi. Tisti, ki protestirajo, pravijo, da je izstrelitev lahko zelo nevarna za okolje. Če bi izstrelitev ne uspela namreč, bi ostanki rakete in seveda jedrski reaktorji s plutonijem vred padli na tla, s tem bi pa prišlo do zastrupitve okolja. Pri NASA pravijo, da je sicer vedno možna nesreča oz. eksplozija rakete med izstrelitvenim postopkom, da pa je ta nevarnost neznatna. Sodišče je soglašalo, da ni veljavnega vzroka za ustavitev izstrelitve Atlantisa. Edina možna ovira danes naj bi bilo vreme, kot pa kaže, bodo vremenske razmere ugodne za izstrelitev, ki jo bodo vodilne televizijske mreže tudi neposredno prenašale. Velika demonstracija v vzhodnonemškem Leipzigu — Policija ni intervenirala — 1300 Vzhodnih Nemcev skozi Poljsko v ZRN LEIPZIG, DDR — Sinoči se je 120.000 občanov tega južnega vzhodnonemškega mesta udeležilo demonstracije v prid demokratizacije političnega sistema. Šlo je za naj-večjo tovrstno demonstracijo v 40-letni zgodovini komunističnega režima. Demonstran-t* so zahtevali med drugim svobodo tiska, svobodne volitve itd. Policija ni intervenira-^a> sredstva obveščanja v Vzhodni Nemčiji so pa dokaj objektivno poročala o demonstraciji. Do demonstracije je prišlo med zaseda-njim vodilnega politbiroja. Opazovalci vzhodnonemških razmer pravijo, da v politbi-r°ju razpravljajo o možnem odhodu dolgo-letnega voditelja, 77-letnega (in bolnega) Ericha Honeckerja. Ovira pri tem je, da so v Politbiroju v glavnem ljudje, katerih gleda-nja niso bistveno drugačna od Honeckerje-v'h. Kot pa kaže, za temeljite spremembe v Politbiroju in v notranji politiki države pritiskajo pokrajinska vodstva partije, ki so baje h°lj v stiku z razpoloženjem množic. Navadni Vzhodni Nemci še vedno sku-Hio priti v Zahodno Nemčijo. Zadnji čas se •1'h je do 1300 zbralo v Poljski. Končno so dobili dovoljenje od vzhodnonemških obla-st|. da lahko potujejo skozi Vzhodno Nemčijo v Zahodno Nemčijo. Zadnja poročila pa Pravijo, da ko odidejo prvi izseljenci, jih nadorneščajo novi, ki prav tako želijo na ta način priti v ZRN. Zahodni novinarji, ki poročajo iz Vzho-ne Nemčiji, soglašajo, da večina tistih, ki ernonstrira za demokratične reforme, svoje ežele noče zapustiti. Želijo, da bi njih deže-a glede reform sledila temu, kar menijo, da se dogaja v ZSSR, Poljski in Madžarski. Bush namerava vetirati zakonski osnutek, po kateri bi zvezna vlada krila stroške za splave v sicer omejenih okoliščinah WASHINGTON, D.C. — Predsednik Bush je pripravljen vetirati zakonski osnutek, po katerem bi zvezna vlada krila stroške za splave za ženske na socialni podpori, ki so postale noseče zaradi posilstva ali krvoskrunstva. Oba domova kongresa sta namreč odobrila takšno kritje stroškov in sicer prvič od leta 1982. Bush je izjavil, daje proti splavu tudi v takih slučajih. Kot kaže, zagovorniki pravice do splava nimajo dovolj glasov, da bi mogli razveljaviti predsednikovo veto, zato iščejo v pogovorih s predstavniki Bele hiše kompromisne rešitve, doslej brez uspeha. Bushov tiskovni predstavnik Mariin Fitzvvater je dejal včeraj, da predsednik nasprotuje, da bi zvezna vlada krila stroške za splave v vsakem slučaju razen, ko bi šlo za reševanje življenja nosečnice same. Južna Afrika pod novim predsednikom F.W. de Klerkom pričela s popustljivejšo politiko glede sistema apartheida JOHANNESBURG, J. Af. — Ko je postal predsednik Južne Afrike avgusta letos, je F.W. de Klerk obljubil, da bo delal v prid nekakšne »nove« Južne Afrike. S tem je hotel povedati, da bo ta apartheidska država pod njegovim vodstvom vodila milejšo politiko do tistih, ki zahtevajo konec apartheida. . Pripravlja se za neposredna pogajanja s predstavniki uporniških črnskih organizacij. Pretekli teden je bilo izpuščenih iz dolgoletnega zapora (več kot 25 let) sedem vodilnih članov gverilskega gibanja ANC. Ti so se celo pojavili na južnoafriški televiziji. Še vedno je zaprt Nelson Mandela, ki je splošno smatran za vodilnega črnskega predstavnika, čeprav je zaprt skoro tri desetletja, vendar dobro poučeni viri trdijo, da bo tudi Mandela v naslednjih mesecih izpuščen. Protivniki apartheida sicer pozdravljajo dokaj odprtejšo in popustljivejšo politiko de Klerka, pravijo pa, da je njihov cilj zrušitev apartheida v celoti, na kaj takega pa tudi de Klerk ni pripravljen. Dejstvo je tudi, da mora de Klerk paziti za desničarske belce, ki ga smatrajo za izdajalca. V Južni Afriki še vedno imajo belci skoro izključno pravico do glasovanja. — Kratke vesti — Moskva, ZSSR — V to mesto so prišli svojci skoro 45 let pogrešanega švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki so ga bili Sovjeti aretirali januarja 1945 v Budimpešti. Takrat je Wallenberg delal za mednarodni Rdeči križ. Sovjeti so vsa leta zanikali, da o Wallenbergu sploh kaj vedo, zadnja leta so govorili, da je pač umrl v 40ih letih, včeraj pa se je predstavil Wallenbergovim sorodnikom predstavnik KGB, ki jim je izročil Wallenbergov potni list in nekaj drugih osebnih predmetov, se obžaloval za aretacijo, povedal pa, da je Wallenberg umrl v zaporu že 1. 1947, truplo da je bilo upepeljeno in pokopano v nekem skupnem grobu. Moskva, ZSSR — Mihail Gorbačov je dejal, da so sredstva javnega obveščanja v SZ prispevala k slabšanju razmer, ker poročajo o možnosti državljanske vojne v nekaterih republikah, pišejo tudi o prihajajočih težavah pri preskrbi prebivalstva z raznim blagom. Taka poročila povzročajo zmedo, ker hitijo ljudje v trgovine, da nakupijo čim več blaga, predno ga zmanjka, že to pa povzroča motnje. Iz Clevelanda in okolice O Mcdjugorju— Vabljeni ste jutri, v sredo, zvečer ob 7. uri v dvorano pri Sv. Vidu, kjer bosta Marija in Ante Rajčič govorila ob slikah o Medjugorju. Vstopnine ni. Bralcem v vednost— Zaradi odsotnosti urednika A.D., bo Ameriška Domovina izšla namesto prihodnjega torka, v sredo, 25. oktobra. Družabni večer— Tabor DSPB prireja svoj jesenski družabni večer v soboto, 21. oktobra, ob sedmi uri zvečer, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za dobro voljo bodo poskrbeli Veseli Slovenci. Za vstopnice pokličite Filipa Oreha (943-4681) ali pa Milana Zajca (851-4961), ob večernih urah. Novi grobovi Majda Avsenek V soboto, 15. oktobra, je v Euclid Meridia bolnišnici po dolgi bolezni za rakom umrla 62 let stara Majda Avsenek. Pokojna je hčerka poznanega slovenskega kulturnega in narodnega delavca, bivšega sodelavca Ameriške Domovine, že pokojnega Ivana Avseneka. Kot begunska družina so se naselili v slovenski naselbini sv. Vida 1. 1950. Zadnja leta je pa živela s svojo sestro Štefi v Mayfield Villageu. Zaposlena je bila več kot 17 let kot glavna farmacevtka v Euclid splošni bolnišnici, prej pa je bila farmacevtka v St. Alexis bolnišnici. Diplomirala je 1. 1953 na univerzi Ohio State. Od ožjih sorodnikov tu zapušča žalujoči sestri Štefi Avsenek in Marijo Holjevac z družino. Pogreb bo jutri, v sredo, iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na Verne duše. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. zv. ter jutri, pred pričetkom pogreba, od 9. do 9.30 dop. Josephine Milavec Umrla je Josephine Milavec, rojena Semich, žena Louisa, mati James in Marilyn Sutter, 3-krat stara mati, hčerka Helen in že pok. Josepha Se-micha, sestra Helen Trebeč, Mary Fakult, Jean Gribbons in Franka Centa. Pogreb bo danes iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Križa ob 9.30 dop. in nato na Verne duše. Rudolph Krall Umrl je Rudolph Krall, vdovec po Mary, roj. Miklaucic, oče Patricie Jernejčič, stari oče Christine, brat Minnie Grib-ben, Alice Valvoda ter že pok. Jamesa in Frances Kostelec. Pogreb je bil včeraj, 16. okt., iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Viljema in nato na Verne duše. Zanimiv večer— Sinoči je Slovensko ameriški kulturni svet sponzoriral v Eu-clidski javni knjižnici predavanja prof. Dimitrija Rupla, ki je v angleščini govoril o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Udeležba je bila zelo velika in so morali nekateri stati zadaj, ker je zmanjkalo sedežev. Čeprav je predavanje skupno z vprašanji po njem trajalo skoro dve uri, so navzoči pozorno poslušali. Ob koncu je Rupel pojasnil nastanek tim. Majniške deklaracije, g. Mate Roes-mann pa je pozval navzoče, naj jo tudi podpišejo, kar so mnogi storili. Bil je zelo lep in tudi koristen večer. Ob koncu so nekateri vprašali, kdaj da bo zopet predaval. Lep koncert— Preteklo soboto zvečer je pevski zbor Glasbena Matica podal svoj jesenski koncert ob zelo lepo zasedeni dvorani SND na St. Clairju. Na sporedu so bili odlomki od znanih oper in operet. Zbor je bil dober, med solisti pa je zelo lepo pela Dolores Mihelich, ki zasluži posebno priznanje in pohvalo. Zahteven program je vodila pevovodkinja Marja Ashamalla. Velika večina programa je bila zapeta v angleščini. Pevcem in pevovodkinji čestitamo k lepemu večeru v želji, da bi še dolgo nadaljevali s svojim kulturnim poslanstvom med nami! Spominska darova— John Meglen, New Middle-town, O., je daroval $25 v naš tiskovni sklad v spomin na 3. obletnico smrti njegove žene Vere, ki je preminula 26. okt. 1986. Anna Hočevar, Willoughby Hills, O., je poklonila $14 v spomin pok. moža Ivana. Obema darovalcema iskrena hvala! Martinovanje— Štajerci in Prekmurci vabijo na veselo martinovanje, ki bo 28. oktobra v Slov. narodnem domu na St. Clairju, začenši ob 6.30 zv. Igrajo Veseli Slovenci. Za vstopnice, pokličite 731-5826, 432-2572, ali pa 261-5277. Belokranjsko martinovanje— Belokranjski klub vabi na svoje martinovanje, ki bo 11. novembra v SND na St. Clair Ave. Igral bo Tone Klepec orkester. Za vstopnice, pokličite 481-3308 ali pa 289-0843. VREME Oblačno in deževno danes s prihodom hladne fronte. Najvišja temperatura bo okoli 54° F v dopoldanskem času, nato pa čez dan padala. Vetrovno jutri, zopet z možnostjo dežja, z najvišjo temperaturo okoli 45° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA >fs,o ja, siromak vsaj ni dolgo trpel.« »Že spet ste pijani,« reče zdravnik alkoholiku. »Čas bi bil, začnete novo življenje.« »Zame je že prepozno, sem prestar.« »Za kaj takega nikoli ni prepozno!« »No, če je tako, bom pa še malo počakal.« Šk . 01 je prišel v neki hotel in se pozanimal za cene prenočeva-Ja- Hotelir mu je povedal, da so sobe v pritličju po pet dolar-^v> ^te v prvem nadstropju po štiri, v drugem po tri, v tret- jem Pa po dva dolarja za eno noč. škot je malo pomislil, nato pa se zahvalil in hotel oditi. °telir ga vpraša, ali se mu zdijo cene previsoke? »O, ne!« odgovori ta, »le hotel ni dovolj visok.« Bog je najprej ustvaril nebo in zemljo, nato pa je počival, em je ustvaril človeka (Adama) in spet počival. Končno je Var'l žensko in od takrat ni več počival ne On, ne človek. n ie nevesta spravila poročno obleko, da jo bo nekoč nje-z začetka našega stoletja, ki ie že samo po sebi izziv tudi za naš čas in predvsem za prihodnost. Mislim, da nas je v tem tednu bolj kot zgodovina p°' vezovala sedanjost: skupna liturgija v obeh jezikih, maša na grobu sv. Cirila v cerkvi sv. Klemena, sobivanje in delo v Sloveniku, gostoljubni sprejem v Papeškem hrvaškem zavodu sv. Hieronima in ne nazadnje sobotni obisk samostana Camaldoli pri Frascattijm kjer je bil Mahnič v izgnanstvu. Je to neke vrste opornim kam vodi pretirani nacionalizem? Kot da je v petdesetih letih od začetka vojne ali Pa v sedemdesetih od Mahničeve smrti vse pozabljeno... Rimljs*0 Kat. glas., 2I.9.IW NOGICA (nadaljevanje s str. 6) MARKO KREMŽAR Buenos Aires, Arg. Jugoslavija na razpotju II. del nekakšen nežen zaslon v mehkih pastelnih barvah, kot da bi bila na oknu zavesa iz uporabljenih plenic. Tako bledozele-no kakajo zdravi dojenčki. Prvi prizor, ko se je moje prvomajsko dežurstvo šele začelo. Prvo prvomajsko dežurstvo. Po tem nastavku se je vse odvijalo bliskovito, čeprav je trajalo dva dni in pol. Potem me je sestra poklicala na sprejem v dvojko in sem šel v dvojko, bila je deklica, štiri. Pet dni stara, čez posteljno o-grajičo se je sklanjala ženska v halji in sesipala svoje bohotne 'ase prav na posteljico in se stresala in pri vratih je stal on, resnoben, samo nepremično je stal in polglasno rekel, doktor, ali bo umrla, in ženska je tedaj kriknila in se kar tako čez po-steljico udušila v joku, jaz pa Sem za njenim hrbtom pogledal temperaturni list, bila je zvišana temperatura, seč rahlo Pozitiven, delovanje srca b.p., preveč belih krvničk, otrok zadržan po porodu zaradi prehodne dihalne stiske, bil ob roj-stvu Priključen na kisik, umet-n° hranjen, zdravljen z antibiotiki zaradi suma na vnetje kostnega mozga, leva spodnja okončina močno otekla, negibljiva, višnjeve barve, koža še bfez sprememb, o mojbog, vse to v nekaj dneh, ampak ne, gospod, ne smete obupati, satno nogica je še vprašanje — Pa nisem še čisto nič vedel, 'takšno vprašanje, bilo je vPr.aŠanje, kdaj bo konec,praznikov — bomo že storili, kar ■J6 v naši moči in ona je spet kriknila, še vedno preveznjena ez ograjico, on pa je stopil k meni, trenutek, je rekel, jo bo-^te imeli vi čez, no, mi vam °mo zelo hvaležni, če boste ^gli kaj pomagati, trenutek, U ,aj-.. samo tale malenkost *n mi je potisnil malenkost 'an in mi jo zaprl z obema ^ojima in me vprašal, če pride a ko v takem primeru tudi do ^thputacije in ona je ob tem sg nti zarj°vela, kakor da bi Pošastno zakrohotala z ne-^vadnim altom, s kontral- tisto C*a Sem re^e^ n-'emu’ b' vzel nazaj, ker tega ne n rejeniamo, ker nismo še nič redili, ker nočemo nobenih nih k0v takšnih ali drugačno ’ V živ'ienju ni nič podarje-naž^azen življenja — izvolite da J' '3rav 'ePa hvala, vem, Poj 6 ^°bro mislili, tule boste reb'f1Sa*'’ se str'njate z m0' Pod nini poseg°m» ampak ni °n tf1Sa*’ 'cer je ona omahnila, Če' ^ skočil k njej in jo za-deiaiVl8ati — aaaa, aaaa, je kakQa Z 8^avo sem in tja in ne-htno SVa sPrav"a v sprejelo ’ -SPet -l6 za^e' z malenko-Ub0^ naj ne mislim, da so j nai^ * ~~ Vse’ ^ar 'mamo> n'v lo'iko r°kab’ ampak v vaših, tusmo tibožni, nate zdaj ^ in podP*šem pa bo, kar bo Vzg] .SerT1 tekel, da bom morda Prej nrU8'.^ 'n da moram čim-ko Dra.Za^ v dvojko in da lah-kadarkne,-a.spet kaj P0g'edat, htiriio ’ 'n t0 ga Je mal° P°-Vse tQ 016,16 Pa je vznemirilo, dveh t Ie zg°d"0 komaj v re minutah, v intenziv- ni so čakali drugi, šel sem natančneje pogledat tisto nogico, bila je grdo vijoličasta, dete je spalo, naročil sem sestri, naj pokliče predstojnika — nič, na smučanju, sam sem klical Silvana, je rekel, da bo prišel pogledat, če bo mogel, naročil sem slikanje goleni s kolenom in gležnjem, krvni izvid na osem ur, hitrejše menjavanje obkladkov, spremenil sem antibiotično zdravljenje, rentgenske slike niso pokazale ničesar, posvetoval sem se še z Brunom in s Klavdijo, že dolgo nista bila na otroški, ampak nismo nič opazili, nič ni bilo... nogica pa taka kot prej, če ne še večja, kaj je zdaj to, Silvana ni bilo, noči sploh ni bilo, zjutraj vse isto, spet rentgen, pa nič, naročil sem mazanje, zelo previdno, opoldne sem malo zadremal, med tem sta prišla starša, nismo se videli, hvalabogu, šel sem po drugih sobah, pa spet k Nogici in koža je že kazala prve spremembe, ali pa morda ne, sestra je rekla, da je tako kot pri tistem Dalmatinčku in se skremžila, nisem vedel za tisti primer, bil sem že na tleh, zdelo se mi je že vseeno in sem rekel, tako ne morem več, ne moremo čakati, bom še zašu-stral — pripravite za operacijo, naj ena obvesti starše, sem se obregnil in je že pritekel — šal je mahedral za njim — ravno kot so peljale Nogico: kaj je, kaj je, je planil in sem mu povedal, da če je gnoj, mora iti ven in bom odprl najprej samo pri gležnju in če ne bo nič — ker na rentgenu ni videti nič — ne bom odpiral še pri kolenu in mi je z obema rokama stisnil nadlaket... naslednji dan pa me je že klical predstojnik takoj zjutraj, ko je prišel, je butnil vame: odpirali ste čisto brez potrebe, zakaj se niste posvetovali, zakaj niste počakali in mi je bilo sporočeno, da je bilo samo tkivno vnetje žilic, kar je pominilo v nekaj dneh, sklenjeno je bilo, da ob odpustu otroka s starši ne gremo v podrobnosti, oba sta takrat plapolala od sreče, da se je njej osolzeno ličilo spotego-valo daleč dol po licih in iz banke sem dobil obvestilo z izpiskom.. Tu se je film utrgal. 2e sem se hotel rešiti, pa me je prehitela s svojim drobolenjem — o čem? Že spet. Nisem bil z njo. Bil pa sem trdno s sabo, čeprav sem včasih zanihal, ko so zadeli obme. Odmikalo se je, odmikalo, ves čas je govorila, in govorila, samo nič takega, da bi lahko spet začel. Preletelo me je, da nalašč rine drugam, da že ve, kaj bi ji rad povedal, pa da noče slišati, da me noče pahniti čez ta rob, da ji je malone škoda zame in da se boji mojih mučnih besed, svoje mučne tišine. Presekalo me je, da morda ve-vse, saj ni tako neumna, kaj bomo to pogrevali, kar je bilo, je bilo. Sicer me je pa že predolgo zadržala in tudi njej se je mudilo. In nekdo mi je divje pograbil glas in skozme spregovoril: Veste, takrat je bilo tako nenadno, Med okupacijo je divjala v Jugoslaviji državljanska vojna, ki je končala po sklepih v Jalti tako, da je prišla država pod vpliv Sovjetske zveze. Nacionalistični in demokratični tabor v Sloveniji in v Srbiji sicer ni bil vojaško poražen, a je bil od zahodnih demokracij zapuščen in politično izigran. Hrvaška država je bila med poraženci in tudi demokratični nasprotniki ustaške vlade so morali izbirati, podobno kot demokrati ostalih narodov, med emigracijo ali preganjanjem, ko je komunistična stranka prevzela totalitarno o-blast po vsej Jugoslaviji. Upoštevati pa je treba, da se je vsaj v Sloveniji ter verjetno tudi v drugih deželah med vojno in revolucijo silno okrepila narodna zavest. Malokdo se je boril proti okupatorju, in tudi proti komunistični revoluciji le v imenu Jugoslavije. V ospredje je stopilo slovenstvo, srbstvo, hrvatstvo... Ko se je nova državna uprava pod komunističnim vodstvom pričela konsolidirati, je zvesta marksistični teoriji pričela dosledno podrejati narodne kulture pa tudi narodne koristi, državni enotnosti. Narodi po marksistični teoriji pač niso vrednote. Ker je gledal Tito v srbskem nacionalizmu hudo nevarnost za novo marksistično Jugoslavijo, je razdelil Srbijo na dve republiki in dve avtonomni pokrajini. To je dalo po eni strani večjo težo srbskim komunistom, Srbom kot narodu pa je vzelo upravno enotnost, kot so jo imeli vsaj formalno Slovenci, Hrvatje, Makedonci in Bosanci. Politični monopol partije, ki je desetletja ustvarjal videz stabilnosti v državi, je uničil na vsem državnem ozemlju morebitne alternativne politične smeri, gibanja ali stranke in s tem zaprl narodom pot do družbenega in gospodarskega razvoja. Načelna politična opozicija je zato postala mogoča le v emigraciji, kjer vzdržuje demokratično tradicijo v skladu z različnimi narodnimi značilnostmi. Tudi na videz tako pomemben spor med Titom in Stalinom, je bil po svojem bistvu le spor v partiji sami in ni privedel do kake globlje spremembe v državnem sistemu. Jugoslovanski centralizem se je pod partijskim vodstvom tako nepričakovano — nekaj vam moram kar povedati... In me že ni več poslušala, ozrla se je čez ramo globoko, daleč in že nekje iz vrveža radostno vzkliknila: »No, saj vam jo bomo pripeljali pokazat boste videli, nič ni opaziti, samo brazgoti-nico, pa smo se že navadili, je tako ljubka!« MLADIKA, 7—89 vztrajno večal. S svojim nerealističnim pogledom na socialno politični položaj, komunistom ni uspelo zmanjšati družbenih in gospodarskih razlik med zahodnimi in vzhodnimi predeli države. Slovenija in Hrvaška, ki sta bili že pred vojno na poti v industrializacijo, sta v tej smeri nadaljevali, med tem ko ostalih pokrajin partijska oblast ni bila sposobna razviti v enaki meri. Gospodarski ukrepi, ki naj bi pripeljali do izravnave življenjske ravni v različnih jugoslovanskih republikah, so bili zamišljeni in izvajani v skladu s partijsko ideologijo in zato niso dosegli drugega kot povečano korupcijo na eni strani, na drugi pa rastoči odpor, ki je prišel do izraza posebno med Slovenci. Poizkus »samoupravnega« gospodarstva v Jugoslaviji je pomenil iskanje nekega »originalnega« izhoda iz skrajno centralizirane socialistične ekonomije, ki pa naj ne bi bil v nasprotju z marksistično dogmo. Samoupravni sistem nima namena doseči družbene raz-socializacije ter ne upošteva niti tržne realnosti niti pomembnosti zasebnega lastništva proizvodnih sredstev pa tudi ne potrebnih političnih sprememb. Delna decentralizacija države pod okriljem ustave iz leta 1974, je jasno pokazala na popolno neskladnost med političnim monopolizmom partije in težnjami gospodarsko razvitejših republik po večji sproščenosti. Pod plaščem novih besed ter improviziranih struktur ohranja KP še vedno staro marksistično vsebino. Partija, ki je vajena manipulirati družbo s pomočjo konfliktov, je takoj, ko je ugotovila, da postaja v državi stanje kritično, segla po pre-skušenem receptu. Ker ni mogla več ponavljati obrabljenih fraz o razrednem boju, je prenesla pozornost iz socialnega na nacionalno področje. Narodna nestrpnost ni rasla v pokrajinah, kjer je bila prisotna že pred vojno, temveč se je pričela širiti po vsej državi. Ob popolnem nadzorstvu vseh sredstev družbenega obveščanja in oblikovanja javnega mnenja so vendarle skušali dati rastočim izrazom nestrpnosti spontan videz. Tako so na primer v Sloveniji pričeli prikrito podžigati protisrbsko, v Srbiji pa protislovensko čustvovanje, v upanju, da bodo na ta način odvrnili pozornost od bistva današnje krize, ki ni nacionalna temveč socialna, gospodarska, politična in ne nazadnje — moralna. Tudi na Kosovu je iz vprašanja manjšinskih pravic zraslo narodno nasprotstvo, ki ne koristi nobenemu od prizadetih. Da bi ohranila partija svoj politični monopol, je segla po edinem sredstvu, ki ga pozna, to je po manipulaciji sovraštva. S tem je sprostila sile, ka- terih ni sposobna obvladati. To ne pomeni, da vzrokov za omenjene konflikte ne bi bilo. Vendar za način, kako jih povečuje in izrablja, namesto da bi jih poskušala rešiti, ali ublažiti, je odgovorna partija kot nosilka političnega monopola. Res je danes tudi partija razcepljena, kar pa je kot celoto nn razreši odgovornosti. Njeno bistvo, ki sloni na policijskem sistemu »notranje uprave« in vojske, ostaja nedotaknjeno. Skoda le, da toliko zavednih narodnjakov po vseh republikah Jugoslavije, pod vplivom preživelega marksizma, danes zamenjuje narodno samozavest, ki je osnova družbeni rasti, z narodno nestrpnostjo, ki je znak notranje negotovosti. Negotovosti se ne reši ne posameznik ne narod, dokler išče njene vzroke zunaj sebe. Tako velik kakor majhen narod lahko doseže uravnovešeno samozavest le, če si njegovi sinovi in hčere odkrito odgovore na temeljna življenjska vprašanja. Družina je osnovna družbena enota in zato je iskati v njej prve vzroke tako samozavesti kakor negotovosti. Dokler družina, kot zibelka narodne skupnosti, bodisi v lastni republiki ali zunaj nje, bodisi na lastni zemlji ali v svetu, ni željna imeti več otrok, je znamenje, da prevladuje v njej sebičnost. Pomeni, da nima dovolj ljubezni, da bi bila voljna ali zmožna, podrediti vrednoto ugodja višji vrednoti življenja. Kjer pa življenje ne kraljuje visoko nad sredstvi in simboli kot so imetje, uspeh in potrošnja, smrt ni daleč. Demografija je močnejša sila od ekonomije in celo od geografije, zato se ji tudi politika konec koncev prilagodi. Zavest demografskega propadanja povzroči v narodu, ob vseh gospodarskih dosežkih in kljub dvigu življenjske ravni, občutek negotovosti in strahu. Ljudje o tem molče, a se v globini srca zavedajo, da pripada bodočnost narodom, majhnim in velikim, ki so se odločili za življenje. Vedo, da ni ne kulturne in ne gospodarske rasti brez življenjske sile, pa čeprav propaganda zunaj in znotraj države trdi drugače. To morda ne postane splošno razvidno v kratkem obdobju, a ljudstvo navadno občuti kot razume pojave, ki ogrožajo njegov obstoj. Ker pa je težko začeti z odpravljanjem globokih vzrokov propadanja pri nas samih, se občutek negotovosti prav kmalu spremeni, bodisi iz nepriznanega strahu pred prihodnostjo v nestrpnost, bodisi ob nezrelem upanju na podarjeno blaginjo v hlapčevsko odvisnost. Tudi spoštovanje zgodovinske resničnosti je tesno povezano s samozavestjo pa tudi z odločitvijo za življenje. Narodova zgodovina je namreč živa veriga družinskih tradicij, ki jih ni mogoče potvarjati. Družinska izročila žive ali pa so uničena. Spoštovanje celotne narodove preteklosti, s kritič-(dalje na str. 8| P. N. Krasnov Pri podnožju Božjega prestola — Roman — nadaljevanje XIV. Zarif je zapazil nevarnost. Kozaki še niso bili na sredini strmine, ko so Karakirgizi, ki so oblegali Koijdžat, na njegov ukaz pred očmi oddelka jeli v majhnih gručah teči h konjem in basati nanje vreče. Nekoliko kozakov je začelo na razbojnike streljati, pa to je njih priprave še pospešilo. Med njimi se je pojavil jezdec na Šarcu in na njegovo znamenje je vsa tolpa Kirgizov planila v beg. Obronek je postal bolj položen. Aničkov požene Alman-sorja v dir, za njim se spustijo kozaki, ki se jim je posrečilo, pobrati se s tal. Cez gorsko planoto kraj Koljdžata sta dirjali dve gruči jezdecev. Razdalja med njima se je čimdalje bolj večala. Le polnokrvni in čvrsti Almansor se je v mogočnih skokih z naporom vseh sil bližal jezdecu na Šarcu. Kozaki so ugledali vitko postavo Aničkova, ki je, nagnjena naprej, letela po gori navzdol, držeč v pesti blestečo krivo sabljo; z malo glavo na dolgem, vitkem vratu je bila podobna roparski ptici. nim pogledom na lastne in na tuje odločitve, je zasidrano predvsem v nepisani kroniki družinskega spomina. Naslednje vprašanje, ki mu je treba najti zadovoljiv odgovor pa se nanaša na upravičenost vsestranskega tekmovanja. To načelo je treba sprejeti na osebnem pa tudi na mednarodnem polju. Seveda tekmovanje ni anarhično vojskovanje vseh z vsemi, kajti družbena solidarnost načelo tekmovanja omejuje in omiljuje, nikakor pa ga ne nadomesti ali razveljavi. Socializem je hotel tekmo med ljudmi in narodi nadomestiti z gospodarskim diktatom. S tem je dosegel le vsestransko neuspešnost ter ni doprinesel k družbeni harmoniji niti v narodu niti med narodi. Tekmovanje pomeni namreč sprejeti določena pravila pa tudi enakopravnost tekmecu. Sprejetje osebne in mednarodne različnosti prepostavlja, da smo nekje lahko boljši, a da smo na kakem drugem področju nujno slabši od ostalih tekmovalcev. Treba je tedaj razvijati svoje in ne zavidati sosedovih lastnosti. Tekma je zdravilo proti lenobi, pa tudi proti napuhu in nestrpnosti. To pa nas pripelje spet na izhodiščno področje, katero potrebuje vsekakor temeljitejše obdelave kot je ta bežen pregled položaja. Trdno ustanovljena družina je namreč kraj, kjer se človek že od malega usposablja v tekmovanju pa tudi v vzajemnosti. Ko v druž- Zarif je uvidel, da na svojem krilatem konju, črnem z belimi lisami, temu vitkemu častniku ne bo mogel uiti. Jezno je udarjal z bičem po obeh bokih svojega konja in priganjal Kirgize, naj hitijo. Nenadoma pa je opazil nevarnost z druge strani. Od Koljdžata je dirjalo proti njemu šest jezdecev. Spredaj dva na dobrih konjih, za njima pa štirje kozaki. Pred vsemi je dirjal mladenič z visoko kučmo iz ovčje kože, odet v dolg, sivkast plašč. Zarif je opazil, da je ta mladič tako lep, kot more biti le ženska lepa. Zdelo se mu je, da jaha proti njegovemu Šarcu smrtni angel Azra-el ter mu hoče prestriči pot. In pri srcu mu je postalo tesno. Gnevno je udaril z bičem po konju. Ni se mu hotelo umreti od roke tega belega mladiča. Izvleče samokres, da bi ustrelil na preganjavca. Pa iznenada švrkne po zraku neka črna kača, zašvistne in Zarif začuti, kako mu je roke in pleča čvrsto ovila dlakasta zanka, mu stisnila prša in ga sunkoma z nevidno silo iztrgala iz sedla, vrgla na zemljo — in že se je valil po pesku. Takoj nato je beni tekmi iztisnemo iz sebe najboljše sile, tega ne delamo le zase, temveč za svojo rodno in bodočo družino. Smisel za skupnost se rojeva v družini, ki ni le kraj ugodja temveč predvsem veselja in velikodušne požrtvovalnosti. Ker ustvarja družinska občesta v človeku smisel za vrednote, brez katerih je življenje v družbi vedno bolj odvisno od prisile, je zdrava družina pogoj, da smemo sanjati o kaki globlji družbeni izboljšavi. Gre tedaj za vprašanja, ki niso političnega ali gospodarskega značaja, a od odgovora nanje so odvisne tako politične ureditve, kakor gospodarski napredek in družbeni mir. Marksizem je dajal na ta vprašanja zgrešene odgovore. V teoriji in v praksi so člani komunistične »elite« v tem smislu oblikovali množice in te so jim sledile dolga desetletja, in to ne le v Sloveniji. Zato bo zahtevalo temeljito reševanje družbene neuravnovešenosti v pomarksistični dobi, ne le strukturalnih sprememb marveč jasne osebne presoje pa tudi časa. V nasprotju s prevratom, ki je lahko nagel, a je v bistvu površen, potrebujejo globoke socialne preosnove, ki slone na spremembi osebnih vrednotenj, predvsem vztrajnosti. Med tem pa stoje države pred kratkoročnimi odločitvami. (Zadnji de! prihodnji torek) Svobodna Slovenija 31. avg. IVS9 pridirjal do njega mladenič v sivem plašču, za njim pa mlad častnik, ki ga je roparski glavar že dolgo poznal za najbolj hrabrega in drznega v vsem sibirskem polku. Mladenič je zaklical z zvonkim dekliškim glasom: — Caranka, ujemi Šarca! Veselje in zmagalni zanos sta zvenela iz tega ženskega glasu in Zarif je občutil v duši neznosno bol, besnost in globoko žalitev. Pa premagal je žalost in pekočo žalitev ter dal svojemu temnemu licu izraz neomajne vdanosti v božjo voljo. Vržen na zemljo, popolnoma poražen je čakal, kaj se z njim zgodi. Kozak s kirgiškim obrazom je spretno vrgel zanko na Šarca, ki je napol zadušen od zadrge na vratu, padel na stran in hropel. Ko so razbojniki videli, da so izgubili vodjo, so se razpršili po gorski planoti, ne vedoč, kje naj se spustijo navzdol. Kozaki so jih dohitevali in jih pobijali. Težke sablje so klale črepinje. Okrvavljena trupla so padala na zemljo. Kozaki so vedeli, da njihovih debelih, podloženih halj ne morejo presekati, zato so pazili, da udarijo naravnost v obraz, in to je Kirgize spravilo v grozo. Jeli so skakati s konj, metati orožje od sebe, padati na kolena in prositi za milost. Eden izmed kozakov je privedel Ivanu Pavloviču konja. Zdajci se je ta pojavil sredi naj hujšega meteža in je z grmečim glasom ustavil prelivanje krvi ter ukazal, naj jetnike zberejo ter orožje, konje in vse spravijo na koljdžatsko stražnico. Aničkov in kozaki so Zarifu zvezali roke; poleg njih se je na temnorjavem Aksaju s ponosnim izrazom vrtela Fanica. Obraz ji je od divjega lova gorel, oči so se ji bleščale, iz njih je sijalo veselje in zadoščenje. Vsa njena postava je govorila: »Ali ste me videli? Ali ste videli, kako hrabro sem se vrgla na Zarifa, kako spretno znam rabiti zanko? Zdaj se mi ne boste več posmehovali! Ne boste več dvomili o meni! Bolj spretna sem kot vi!«... — Kakšen junak ste, Fanica! - je z iskrenim občudovanjem vzkliknil Ivan Pavlovič. — Pa ste videli? — je rekla, prožeč mu svojo ročico. — Čudovito spretno! In vam, Fanica, se moramo zahvaliti, da smo tega nevarnega razbojnika ulovili! — Meni pa ga je žal. In kako krasen je konj pod njim! Kako nenavadno barvo ima! Kaj ne, zdaj je moj? Caranka ga je z zanko ujel. — Seveda je vaš. — A kaj bo z njim?... — Pokazala je na Zarifa, ki je s ponosno dvignjeno glavo, gledaje z blestečimi očmi na vse strani, z rokami na hrbtu zvezanimi šel sredi kozakov. — Obešen bo, — je mirno odgovoril Ivan Pavlovič. Njeno nenadoma prebledelo lice je izražalo strah in žalost. — Smili se mi, — je rekla tiho, kakor v mislih. — Zakaj sem to storila! — Ce ne bi bili vi vrgli na Zarifa zanke, bi ga bil ulovil Aničkov. — Ah kako mučno! Kako mučno! — Gledala je Zarifa in govorila kakor sama sebi: — Kako ponosit, silen in smel je! Kakor puščavski orel! Gre kakor na svatbo! — Nikar ga ne pomilujte. Ubil je mnogo nedolžnih ljudi. A koliko ubogih kirgiških deklet smo osvobodili! — Kaj počnejo razbojniki z njimi? — Prodajajo jih v sužnost v Akso ali v Turfan. Prijahal je Aničkov. Na Al-mansorju je bil kakor ulit kip in Fanica je s strokovnjaškim pogledom ocenila krasnega konja. — Feodozija Nikolajevna, — je rekel Ivan Pavlovič, — dovolite, da vas seznanim. Poročnik Aničkov. — Kako prelestnega konja imate! Ali je čistokrven? — Da... In vi imate konje radi? — Strašno! — je po žensko odgovorila Fanica. — In kako bi čistokrvnega konja ne spoznala! Vse žile se mu vidijo skoži kožo; in kako lahko ste gonili Kirgiza! Aničkov je nežno potrepljal Almansorja po vratu. Oddelek je vjahal skozi vrata stražnice. V negibnem zraku je trobojna zastava visela navpično navzdol. Po razburjenju, bojih in zmagi se je na praznem, peščenem dvorišču, kjer so mirno brskale kokoši, pojavilo vsakdanje življenje. Vsakdanje delo se je začelo. Treba je bilo sestaviti obširno poročilo in ga še pred sončnim zatonom s heliografom oddati v Džarkent. Pobite Kirgize je bilo treba pokopati, ranjene kozake obvezati, potem prešteti ujetnike, orožje in plen. Ta opravila so vršili častnika in kozaki. Fanica in Caranka pa sta si ogledovala Zarifove-ga Šarca, ga občudovala in ga primerjala z Aksajem. Razburjenost se v dekletu še ni polegla, morala se je gibati, govoriti, se z nečim pečati. Fanica je stopila v uradno sobo, kjer je bolničar prevezoval ranjence. Začela mu je pomagati. Bilo je osem ranjenih kozakov in dvajset Kirgizov. Težko ranjen kozak, ki je dobil dve krogli v život, je ležal tam nezavesten z orumenelim, že špičastim obrazom. — Zdaj bom še poveljnika obvezal, gospodična Fanica, — je rekel bolničar. — Kdaj so ga ranili? — je nemirno vprašala Fanica. — Ni ranjen, le močno pobil se je. Po vsem telesu ima modre lise. Bali smo se, da si je polomil pa kosti. — No, in...? Jugoslavija na razpotju (nadaljevanje s sir. 7) — Nič, hvala Bogu. — Hvala Bogu! — »In nič, > prav nič ni pokazal, da ga kaj boli. Da, to je junak, ta stric Vanja,« je premišljevala Fanica in čutila, da se ji težek kamen vali s srca. — Da, imel je srečo. Dva sta tako padla, pa sta si oba polomila kosti, eden ključnico, drugi pa roko. Zdaj morata ležati. (nadaljevanje prihodnji torek) MALI OGLASI FOR SALE Open Sunday 1 — 5 22730 Chardon Rd., Euclid Brick 4 bdrm, 2 baths, full basement, Florida room, 2 cat garage. Owner agent. $97,900’ Call 531-2114. (77-7» Factory Need experienced machinist10 run turret lathe, AC Chuckers. Conomatic Screw Machine and CNC. Need experienced tool & die maker and person to do light assembly. Excellen1 working conditions and frinFe benefits. Apply in person. Meistermatic, Inc. 17202 Roseland A*1*-481-7773 For Rent 2 bdrm apt., up. Euclid area' Holy Cross parish. Partial furnished. Call 531-7774. , (77-78) For Rent 4 rooms, up, and garage. linwood area. Call 531-7904- For Rent Modern, 1 bdrm apt., dn. C3r peted. Appliances inc. 1 Clair area. 881-6293 from a.m. to 3 p.m. 8 Help Needed For Elderly ^ Live-in woman for 6 days Pe week. Light housekeepi^j meals & bathing. North^®5 side of Cleveland. 481-0040’ j76-7^ ATTENTION - GOVERNMf^ HOMES from $1 (U-repair). P®' quern tax property. Repossess'0 Call 1-602-838-8885 Ext. CH1772 ATTENTION - GOVERNM^ SEIZED VEHICLES from Fords, Mercedes, Cor Chevys. Surplus Buyers 1-602-838-8885 Ext. A1772. f $1> pe5' Gn|