29. 1996 Šentjur 824 do 0 Kjižni ŠENTJURSKE I)" I’ ved Sen tj u 1 yyD "112^0 352(497.4 Šentjur) 0093031,42 čtev: 42 cena,: ISO SO0? COBISS o fiodtKuui fiča&uuz fvU pošti Šentjivi Volitve '96 V 20 besedah vse o naših kandidatih Športni park: kdo nagaja Dal 40 litrov krvi Uspeh atletov in šahistov Lucija pred volitvami SIM TRGOVINA STORME / 1. d.o.o. Trgovina ELBA na Ljubljanski cesti Vam nudi veliko izbiro plinskih peči: BUDERUS rrnVailland Junkers FEROLLI f.B.R. Nudimo Vam tudi ostali material za: - ogrevanje - elektroinstalacije - vodovodne napeljave V trgovini pri Bohorču pa se lahko oskrbite z: - malimi gospodinjskimi aparati - akustiko ^^ o 743-151 'M'741-151 - TV sprejemniki veuka izbira NUVKET IJV NlODtlARJt AKCUA ' telefoni Panasonic 5% popusta na gotovino K i C & C OMV-ISTRABENZ Podjetje za trgovino d.o.o. Koper in marketing d.o.o. 3230 Šentjur, tel.:063/743-802 VtiliKfiMIZERSKCt mmmm na bencinskem servisu OMV ISTRABENZ v Šentjurju | Zaloge avtoplaščev A SAVA, MICHELIN, A W DUNLOP, BANDAG W BREZPLAČNA j montaža pri nas kupljenih avtoplaščev! | PLAČILO Nfi VEC ČEKOV! Delavnica je odprta: vsak dan od 7. do 21. ure sobota in nedelja od 7. do 13. ure Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN Trgovina z elektro materialom Tel: (063) 743 316, 0609 611 603 V TRŽNICI ŠENTJUR Žarnica halogen 12 V......................že od 274,10 SIT Telefonski kabel..........................že od 27,70 SIT Telefoni..................................že od 4422,00 SIT Svetilka TA 1 x 36 W..........................2592,00 SIT Žarnica FC 18 W............................... 180,70 SIT Žarnica FC 36 W............................... 192,80 SIT Žarnica FC 58 W............................... 186,90 SIT Reflektor halogen 500 W....................... 1895,00 SIT Velika ponudba elementov za el. omarice (tudi industrijske znanih proizvajalcev SHRACK, LEGRAND, ISKRA...) Na zalogi ves strelovodni material, orodje, vrtalni stroji, avtoakustika, CD O lO co h: h co co o CD CD CD r~- co" csj oj vo LO LO CVJ T—i o o -a -a S 1 Žarnice 59,00 SIT Kabel antenski material... \MONTAŽA ELEKTROINSTALACIJ IN STRELOVODOV PPY3x 1,5...52,90 SIT PPY 3 x 2,5.77,90 SIT PPR3x 1,5...50,60 SIT Mudi: s t | prevoze osEb i,\ tovora s koivibi vozilom (f^> prevoze bkqA s TovoRNjAkoM do 4T f^> pRodAjA qRAdbENEqA In TEbl\iČINEqA materIaLa po NAROČilu PLANINA 12, PLANINA pri SEVNICI JAVbSl 063 791-133 0609/647-308 vs^ vrst« Macij NOVOTERM tl In tl fevaltletd M 800,00 StT/m* hitro, kvalitetno in po ugodni ceni vam montiramo: - centralno kur j avo - plinsko instalacijo lahko se tudi osebno zglasite v našem bistroju CEVOS vsak dan od 75. do 20. ure UVODNA STRAN Koga ne voliti? Nekoliko čudno vprašanje, a le na prvi pogled! Da so volitve praznik demokracije, se mi je zapisalo pred dvema letoma pred občinskimi volitvami. Še vedno mislim enako, ne morem pa prezreti nekaterih dvomov, ki mi težijo dušo. Zakaj se je nekoč, zlasti v prvih časih "enoumja", lahko hodilo na volitve z zanosom in praporji, danes Pa nas na tej poti največkrat spremljata le še nezaupanje in naveličanost? Takrat, ko smo volili Demos, ko smo šli na samoosvojitveni plebiscit, seje še tudi takorekoč prepevalo, zdaj Pa vse prej kot to. Smo mar res postali že tako evropski - to pomeni: zaverovani v svoj osebni blagor - da nam je vse, kar ni čisto naše in takoj koristno, postalo ravno? Marje oblast postala neobčutljiva in nam je zamorila sleherni up, da seje sploh vredno mujati za spremembe? Morda pa je vse pravzaprav čisto v redu in lahko mirno dremuckamo v mehkem kupeju zgodovinskega vlaka in zgodovinskega vlakovodje? Za nekoga velja morda eno, za drugega drugo, tretje ali še kaj Četrtega. Ko se vse sešteje, je rezultat - "to ni moj problem." Volit sicer gremo, a vse prevečkrat niti ne vemo zakaj. Tako volitve izgubljajo svojo težo tistega resnega javnega dogodka, ki količi smer družbenega razvoja. Premnogi volivci se odločajo bodisi zaradi barve otožnih kandidatovih oči ali pa njegovega "razbijaškega", bolje rečeno anarhističnega, vsesplošnega zavračanja veljavnih norm družbe. Praviloma pa tako,"kot so povedali" na TV. Tragično je, da gre v večini takšnih primerov za spretne prevarante, ki jim pridno nasedamo. Spomnimo se samo raznih Jelinčičev, Štormanov, današnjih Ljerk, Poljšakov m še mnogih drugih! Prav pri teh gospodih in gospeh tiči odgovor na v naslovu Postavljeno vprašanje. Tik pred volitvami pridejo k nam, med bolj poznanimi in ambicioznimi domačini, največkrat individiualisti, ki se ne morejo sporazumeti z domačimi strankami, najdejo svoje kandidate, jih takorekoč zlorabijo za zbiranje glasov (največkrat gre zgolj za glasove njihovih znancev in prijateljev) in z izkupičkom brez slehernega haska veselo izginejo tja, od koder so prišli. Letos bo na šentjurskem volilnem listku poleg petih kandidatov pravih domačih strank (LDS, SDS, SKD, SLS in ZLSD) kar 13 "roparjev", ki bodo odnesli najmanj 30 odstotkov glasov. 30% pa je številka, ki da Šentjurju zagotovo najmanj enega poslanca, morda celo tudi dva, če se podeli med domače stranke. Torej ne pozabimo, da velja biti tudi lokalpatriot in se odločiti za Šentjur! Franc Kovač Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling. Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: seliškarjeva 10, Šentjur. Telefon: 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3~37277 Študentsko prebujanje v Šentjurju V Šentjurju je že dalj časa občutno pomankanje študentskega življenja in na splošno dogodkov, ki bi združevali šentjursko mladino. Šentjurski študentje smo se odločili, da nekaj ukrenemo v zvezi s to problematiko in prvi korak je ustanovitev Študentskega društva Šentjur, katerega ustanovni zbor bo v sredo, 30.10. 1996 ob 19. uri v sejni sobi Občine Šentjur. Si študent ali dijak, mlad po letih ali po srcu, s severzahoda ali jugovzhoda občine Šentjur, pridruži se nam! Vidimo se v sredo! - r- Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 26. novembra 1996 ZGODILO SE It S seje sveta KS Ponikva Svet KS Ponikva je imel do sedaj 4 seje, zadnja je bila 3. oktobra. Sprejel je plan dela in predvidel ob rednih izdatkih za vzdrževanje makadamskih cest še dotacije društvom, asfaltiranje dveh cest ter odplačevanje dolga iz lanskega leta. Ta dolg v višini 5 milijonov je sedaj odplačan in bomo v oktobru lahko pričeli z asfaltiranjem 1200 metrov ceste v Spodnjem Dobovcu ter pripravo odseka proti sv. Ožboltu. Realizacija teh del je odvisna od Cestnega podjetja Celje, ki ima svoje kapacitete polno zasedene. Močno jih ovira tudi slabo vreme. Skupna vrednost teh del je 6 milijonov SIT, kar pa bomo odplačali v zimskih mesecih. Šolarji o prometni varnosti V okviru prireditev tedna prometne varnosti in tedna otroka so sev šentjurski skupščinski dvorani sešli z županom, pomočnikom komandirja PP in predsednikom SPV Šentjur predstavniki vseh šol in njihovi mentorji. Šolarji so imeli nalogo, da odgovorne može v občini seznanijo s prometnimi težavami, s katerimi se srečujejo. Pričakoval sem, da bodo šolarji obširno pripovedovali, kaj vse so doslej ža sami postorili za svojo prometno varnost, a so vsi po vrsti le naštevali, kaj bi želeli, da jim naredita občina in policija. Planinčani bi želeli "ležeče policaje", pokrite avtobusne postaje, pogostejše radarske kontrole, Dobjani obračališče za šolski avtobus, Ponkovljani prehode za pešce, zavarovan železniški prehod v Zagaju, učence iz Hruševca težijo prehodi preko cest in sneg na pločnikih, Drameljčani pa so pretehtano opozorili na vso "odraslo" prometno problematiko (slaba preglednost, pločniki, kolesarske steze, plazovi, kamionske preobremenitve cest..). Še najbolj kritičen je bil Primož Lubej iz OŠ F.Malgaja, ki je očital županu, da od lanskega leta ni bilo kaj dosti postorjenega. Predlagal je sekanje žive meje, znižanje terase pred Romihovo menjalnico ter seveda prehode za pešce v Šentjurju, na Selah in na Proseniškem, pločnik v Vrbnem in še kaj. Pohvalil pa je policiste, ki jih letos kar češče videva okrog svoje šole. Na Blagovni so dakaj obupani, saj na njihove dolgoletne zahteve ni pravih odzivov. Ker je bilo tudi v Šentjurskih novicah postavljenih nekaj vprašanj o problemih na Ponikvi, bi rad nanje odgovoril. Od štirih črnih točk (sušilnica, hiša nasproti KS, Podgorškov kozolec pri šoli in podirajoči skedenj sredi vasi) bosta dve kmalu sanirani ( hiša nasproti KS se gradi, sušilnico pa bo Zadruga preuredila v trgovino), ureditev preostalih dveh pa je odvisna izključno od volje lastnikov, saj na ravni občine nimamo odloka, ki bi jih v to lahko prisilil. Glede očitka, da na seje Sveta ne vabimo naših članov Občinskega sveta, moram povedati, da so bili vabljeni na dve seji, a seje od 5 občinskih svetnikov odzval le eden. Dobro je, da je podpredsednik Sveta KS tudi član Občinskega sveta in lahko naše probleme posreduje občinskim organom. Tretje bodica je bila uperjena na našega dolgoletnega tajnika. Mislim, da kljub temu, ali pa ravno zato, svoje delo dobro opravlja. Tudi plačilo za njegovo delo, kolikor nam je znano, je eno izmed najmanjših od vseh KS v občini. Ravno zdaj poteka na Ponikvi v skladu s sprejetim občinskim odlokom in sporazumom s Telekomom zbiranje novih telefonskih naročnikov, JKP skušamo predati v upravljanje vodovod v Slatini in Luterju, uredili smo pokopališče, popravili nekaj poškodovanih cestnih propustov in še več manjših stvari, kijih krajani Ponikve lahko sami opazijo. Anton Vrečko, predsednik Sveta KS Končalo seje tako, da sta župan in policist obljubila, da bosta naredila, kar je v njuni moči, ter vrnila žogico mladim: tudi oni naj storijo več za svojo varnost, za ustrezno kulturo svojih vrstnikov ter poskrbijo, da bodo iz njih postali prometno vzgojeni odrasli. Ta poziv je gotovo veljal tudi prisotnim mentorjem, ki pa so opozorili, da se vse skupaj vendarle začne in konča v družini. Presenetljivo spretno so prelagali odgovornost drug na drugega. ________________________________________________________ F. K. Začeli so 15. oktobra so učenci POŠ na Prevorju na parceli, kjer bo zrasla nova šola, tako bolj za šalo kot zares, skopali jamico in položili otroški temeljni kamen. Razposajeni učenci in sonce, ki je razgnalo deževne oblake, so nas postavili v resnični sedanji čas. Krajani smo prepričani, da bo ta otroški kamenček pognal korenine in bo iz njega zrasla težko pričakovana šola. Otoci so svoje opravili... Majda R. Občinski svet ni sejal Občinski svetniki se v oktobru niso sestali in kot vse kaže, bo tudi november minil brez njihovega sestanka. V petek, 25. oktobra, se je sestala tako imenovana koordinacija predstavnikov strank (Artnak - LDS, Čoki - SKD, Kovač - SDS in Osetova - SLS), ki so ugotovili, da je odnos občinskih uradnikov do Sveta neresen, saj še vedno niso pripravili takorekoč nobenih potrebnih gradiv za sejo. Odločili so se, da sklic seje Občinskega sveta odložijo za nedoločen čas. F. K. Ekološka katastrofa na Botričnici? Neznani ženski glas na avtomatski telefonski tajnici me je pozval, naj st ogledam in kaj napišem o ekološki katastrofi na Botričnici. Mišljeno je bilo verjetno razkopavanje okrog pokopališča. Takole na oko je zadeva res grozljiva, kaj pa v resnici pomeni, sem poskušal zvedeti na KS. Tajnik Gorazd Bebar je povedal, da gre za pripravljalna zemeljska dela, ki so povsem v skladu s sprejetimi projekti in o ekološki katastrofi ni govora. Več o tej temi je obljubil za prihodnjo številko ŠN. Šentjurske NOVICE AKTUALNO Tudi v NK Šentjur imajo težave Kdo je kriv za spor med NK Šentjur in AK TrgoHlad? Na hodniku pred županovo pisarno sem srečal precej nejevoljna funkcionarja NK Šentjur, g.Romiha in g.Grdino, ki sta ni med vrsticami povedala, da bi bilo prav, če bi se o šentjurskem nogometu pisalo več in bolj objektivno. Zlasti slednji očitek me je kar malo ujezil. Pa naj bo - in sem šel z njima do Pivnice. Ni dvoma, šentjurski nogometaši nizajo uspehe. Člani delijo 2. mesto v II. slovenski ligi in seveda startajo na I. ligo. Po mnenju sogovornikov je kakovostna raven šentjurskega nogometa najmanj na ravni Korotana ali Kopra. Vse mlajše selekcije so presenetljivo na vodilnih pozicijah v MNZ Celje. Mladinci imajo vso možnost, da pridejo v 2. slovensko ligo. Težave se pričenjajo pri denarju. NK Šentjur še vedno nima generalnega pokrovitelja (ta vloga je vredna takole okrog 100 000 DEM) in "lovi" le male sponzorje. Po mnenju g.Grdine v Šentjurju nogometna klima še vedno ni dozorela in od tod tudi težave. Za delovanje kluba potrebujejo letno preko 300 000 DEM, kar ni lahko zbrati. V drugih slovenskih mestih občine vzdržujejo vsaj stadione, v Šentjurju pa leži vse na plečih NK. Od Občinske športne zveze resda dobijo nekaj malega denarja, predvsem za mlajše selekcije, za lansko in letošnje leto so dobili tudi 400 000 tolarjev za vzdrževanje stadiona. Samo vzdrževanje igrišča stane letno okrog 50 000 DEM, za vsako tekmo pa imajo tudi po 100 000 tolarjev stroškov s sodniki, varnostniki in drugim. Povprečno Pobrana vstopnina (po 600 SIT) zadostuje komaj za ta strošek. Kako je s koncesijo? Koliko so zaslužili z njo? Sogovornika sta se le zasmejala. Koncesijska pogodba se še vedno pripravlja, z gostinskim lokalom, ki naj bi bil vir dohodka, P a gospodarita g.Vareško oziroma Občina. Delovanje bazena jih je letos stalo 1,2 milijona SIT. V 28 kopalnih dnevih in pri 1100 Prodanih vstopnicah so napravili za 600 000 tolarjev zgube. Kljub temu na prevzem Športnega parka resno računajo. Pripravljeni so ga primemo vzdrževati ter ponuditi tudi drugim uporabnikom. Seveda le po ekonomski ceni! Računamo, da bi morala občina letno prispevati vsaj 4 milijone SIT. Kako ste uredili spor z atleti? Neštetokrat smo jih vabili na dogovore, na sodelovanje, pa nič °d tega. Oni poznajo le svoje pravice in interese; niso pripravljeni Pokriti niti svojega deleža stroškov za elektriko in vodo. Da bi pa zavihali rokave ter s prostovoljnim delom kaj postorili, kot smo navajeni v NK, se še ni zgodilo. S takšnimi ljudmi je težko delati. Ograja! To je kamen spotike, ki vam je naredil ogromno strateške moralne škode? Niti ne. Ljubitelji nogometa vedo, daje nujna in nam se ni še nihče pritožil. Vemo pa, da bo treba nekaj storiti; zlasti z notranje strani je res grda. V izdelavi imamo že projekt sanacije ograje, ki plačal, ne vemo. Igrišče , da ju plača Občina. NK Kakšni so oziroma bodo poslovni odnosi med Športnim Parkom in NK Šentjur? To pa zapišite dobesedno, da ne bo očitkov: Športni park bo gospodarska družba, ki bo povsem ločena od NK Šentjur. Računi morajo biti vedno čisti! mu bo sledila izvedba. Kdo pa bo vse to in ograja sta občinska last in bi bilo prav Šentjur teh sredstev nima. AK TrgoHlad je v soboto, 12. oktobra, sklical tiskovno konferenco, ki se je je poleg župana udeležil tudi podpredsednik Atletske zveze Slovenije Primož Hainz. Namen konference je bil seznaniti javnost o uspehih šentjurskih atletov, o njihovih načrtih ter seveda tudi opozoriti na težave, ki jih pestijo. Največ očitkov je letelo na NK Šentjur, ki naj bi bil glavni krivec za mnoge težave atletov. Tako naj bi atlete ovirali pri uporabi prostorov v Športni hiši in pa pri treningih na stadionu. Precejšen del krivde pa naj bi nosila tudi občina, ker dovoljuje, da se favorizira nogomet na račun atletike. Po oceni g. Artnaka, člana upravnega odbora, naj bi bile razmere na stadionu celo slabše kot pred nekaj leti, posledica tega pa so številne poškodbe mladih atletov. Tako sta se na malomarno razsutem pesku poškodovali atletinji Ambroževa in Stropnikova, metalec kopja pa naj bi bil žrtev psihičnih pritiskov. Župan Malovrh je opozoril, da so stadion pred leti resno začeli urejati nogometaši in daje v občini pravzaprav dovolj prostora za vse. Le malo več razumevanja naj bi imeli drug z drugim. "Več kot je prostora, manj je potrpljenja", je dejal. Predlagal je, da se v kratkem sestanejo s predstavniki obeh sprtih klubov in se dokončno dogovorijo, kako naprej. Dograditi bi bilo potrebno klubske prostore pod podstrešjem, pa bi bilo vse lažje. AK TrgoHlad posluje z relativno malimi sredstvi. Njegov proračun znaša okrog 10 000 DEM. Od občinske športne zveze so letos dobili 750 000 SIT dotacij. V urejanje stadiona letos niso vlagali, so pa veliko porabili za nabavo raznih atletskih rekvizitov. Radi bi čimprej postavili vsaj eno tartansko stezo ter tako omogočili zimske treninge. Da bi tudi atletski klub temeljil na prostovoljnem delu tekmovalcev in staršev, kot je to primer pri nogometaših, pa ne gre, ker je atletika pač nekaj drugega, je dejal predstavnik staršev v UO g. Ambrož. Vsi udeleženci konference so si nato ogledali še trening atletov ter nedograjeno Športno hišo. Župan je obljubil, da bi se naj gradnja nadaljevala v naslednjem letu. Odprto pismo KMN Juventus Šentjur Klub malega nogometa Juventus Šentjur je v letošnjem letu dosegel svoj največji uspeh - osvojitev državnega prvenstva. Zaradi težav s prekratko hruševsko telovadnico in nezainteresiranosti občine Šentjur, NZS pa nam tudi ne dovoli igrati v prekratki telovadnici, smo se odločili, da nepreklicno odpovedujemo sodelovanje v I. slovenski ligi malega nogometa. Kot Šentjurčani hočemo svoje domače tekme igrati v Šentjurju ali pa nikjer! V naslednji sezoni bo KMN Juventus ponovno začel igrati v Medobčinski ligi Celje, kjer dopuščajo igranje tudi v 6 metrov krajši hruševski telovadnici. Na Športno zvezo in Občino Šentjur smo v zadnjih dveh letih naslovili veliko prošenj. Vse zaman. KMN Juventus, ki uspešno deluje že 13 let, je z veliko naporov in odrekanja (tudi vsi treningi in domače tekme v Celju) uspeval in promoviral občino Šentjur po vsej Sloveniji od Kopra do Ljutomera. V teh 13. letih si nismo uspeli izboriti niti svojega klubskega prostora. Športna zveza in Občina pa sta nam pomagali vsega skupaj s 180 000 tolarji. Po vsem tem se postavlja veliko vprašanj, na katere bi bilo treba odgovoriti: Zakaj? Je to mogoče? Gre zgolj za slučaj?... In tako dalje... UO KMN Juventus Šentjur Zdrav zajtrk za vse šolarje šentjurske občine Želeli smo popestriti vsakdanje pregovarjanje naših otrok, naj zajtrkujejo, (na predavanjih po šolah in ob sistematskih pregledih poudarjamo pomen zajtrka, o tem so se zadnjih štirinajst dni pogovarjali na šolah), zato smo ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, za vseh 2312 šolarjev pripravili vzorčni zajtrk. Vseboval je dve možnosti: corn flakes ali šport musli z mlekom oziroma bio štručko s skutnim namazom in kakaom. Oboje pa smo obogatili z mešanim suhim sadjem. Ob zajtrku so vsi šolarji prejeli tudi zloženko s predlogi za zajtrke, ki jih lahko pripravijo sami, s predlogom za sobotni ali nedeljski družinski zajtrk in s poučno piramido zdrave prehrane na naslovnici. Na šolah, kjer imajo prostorne jedilnice, so pripravili prave pogrinjke s še več različicami žitnih krožnikov. Košarice s suhim sadjem in cvetlice pa so pričarale praznično vzdušje. In tako so se šolarji tudi počutili, kar pričajo navdušeni telefonski klici (super, cool, fantastično) in pisni ter fotografski utrinki. Lidija iz Dobja piše: "Odličen zajtrk je bil. Nikoli se zjutraj nisem tako dobro najedla, čeprav doma zajtrkujem. Želim si, da bi ga imeli vsak dan." Tanja Špan s Planine sporoča, da so vse pojedli in da bi bilo dobro, ko bi imeli zajtrk vsak dan. Upa tudi, da bo odslej zajtrkovalo več učencev, saj so vsi ugotovili, da so se zelo dobro počutili. Rok Polenšek piše takole: "Boljšega zajtrka še nisem jedel. Zajtrk včasih jem. Ampak takega pa ne. Suho sadje je bilo zelo dobro." Dora Košak iz Slivnice, od koder smo dobili največ razmišljanj in pohval, piše: "Na kaj pomislite ob besedi zajtrk? Mogoče na klobase in hrustljave žemljice? Ne vem. Vem pa, da večina otrok kakor jaz ne zajtrkuje. To prinaša posledice. In to velike. Možgani ne morejo misliti zbrano, po želodcu ti skače velika pošast in kruli, zato se ti sošolci krohotajo. Gledaš na uro, kdaj bo malica in jo pogoltaš na hitro kot sestradan volk...Kako je bilo lepo na svetovni dan hrane. Doma nisem mogla jesti, kajti moji možgani so bili še zaspani in mi niso mogli povedati, da sem lačna. V šoli pa sem že lahko pojedla obilen zajtrk. Bilo je čudovito. Tisti dan sem se lahko zelo zbrano učila. Zelo lepo bi bilo, če bi imeli zajtrk v šoli." Na Ponikvi so bili nižji razredi zelo navdušeni, v 6. in 7. razredih pa so izvedli anketo o vtisih ob zajtrku : večina bi si želela podoben zajtrk vsako jutro in upajo, da bo naša akcija dosegla svoj namen, tako, da bo vedno več učencev zajtrkovalo. V Dramljah so se prav posebej potrudili s pogrinjki, učencem pa so ponudili še več različic zdravega zajtrka. In navdušenje je bilo res veliko! Tudi na Franja Malgaja se je Verena Belužič resno potrudila z anketo, ki je odkrila predvsem dobro počutje po zajtrku. Le hranilne vrednosti zajtrka, po kateri je prav tako spraševala, učenci niso znali izračunati. Prav prijetno popestritev pa je pomenil zajtrk na manjših šolah v Loki, Kalobju, Prevorju in na Blagovni, kjer so nekateri učenci prvič poskusili katero od ponujenih jedi, kot so zapisali v zahvali. Najbolj bomo veseli, če pozitivne izkušnje učenci ne bodo prehitro pozabili. Naš trud bo s tem poplačan in predvsem dosežen namen! Zahvaljujem se vsem šolam za sodelovanje in Občini Šentjur za sofinanciranje projekta. Dr Draga Kovač Škoberne Zasebna šolska ambulanta Šentjur Martinova gos vas iaka na Ponikvi Če pred železniškim prehodom pri Gostilni Vovk v Hotunjah zavijete levo proti Žagaju proti Kohnetovim, boste kmalu naleteli na pravi gosji raj. Jata kot sneg belih ptic se lenobno in elegantno "kopa" v širokem jarku, ki obdaja njihov rezervat, ali pa se pase po hektar velikem pašniku. Ampak tej njihovi romantiki se bliža konec. Kot je povedala njihova mlada lastnica Barbara Šprajc, je sklenila, da bodo žrtvovane na čast svetemu Martinu. Če ste si tudi vi za Martinovo zaželi tradicionalno pojedino, ne bo težav. Tudi do 8 kg težke očiščene živali boste dobili za 4000 SIT, žive bodo pa še za 500 tolarjev cenejše. Le 792 831 zavrtite in gos vas bo že čakala. F.K. Živimo s podeželjem Letos je že devetič potekala akcija Živimo s podeželjem, ki jo organizira Kmečki glas. Na razpis seje prijavilo 42 kmetij iz vse Slovenije. Komisija je štirim kmetijam podelila lipove liste za vzorno urejenost, tri kmetije so dobile priznanja za urejenost, štiri za arhitekturo ter za zunanjo ureditev in ena priznanje za cvetje. V tej akciji smo sodelovali tudi v Šentjurju, Anica in Bogdan Zgonec iz Razborja pa sta si tudi prislužila priznanje za arhitekturo. Zgončevi so se odločili, da si skušajo izboljšati finančni položaj na kmetiji z dopolnilno dejavnostjo - s kmečkim turizmom. V ta namen so zgradili novo hišo. Odločili so se, da staro hišo obdržijo in sojo s tem namenom tudi obnovili. Komisija iz Ljubljane je prenovo takole komentirala: "Prenova stavbe je bila opravljena kakovostno, brez arhitekturnih napak." Za svoj trud so Zgončevi vsaj delno poplačani, saj se takšno priznanjele ne dobi kar mimogrede. Anka Luskar, kmetijska svetovalka Vrtet pred Obtino Trideseti rojstni dan šentjurskega vrtca, kot so otroci imenovali svoj žur na Mestnem trgu pred Občino, seje zgodil v petek, 25. oktobra. Prišli so z vseh krajev naše občine, skoraj dve uri prepevali, plesali in risali po asfaltu. Menda so hoteli tudi kaj povedati ali pa se vsaj prikupiti naši občinski oblasti. Pa ni bilo posebnega odziva. Le tajnik KS Šentjur g. Bebar jih je prišel jozdravit. Še dobro, da na njih ni pozabila Re-sevna, ki jih je Driložnostno pogostila. ZGODILO SE JE Zakladi Rifnika v Celju V pritličju stare grofije v Celju je bila 17. oktobra slovesno odprta tematska razprava "Rifnik in njegovi zakladi", avtorice Darje Pirkmajer. Obisk številnih gostov, vse kulturne in politične smetane Celja in Šentjurja, za katere je bil osrednji salon celjskega muzeja odločno pretesen, je še enkrat dokazal izjemno dragocenost rifniških izkopanin. Glavni sponzor razstave je bilo tokrat Mesarstvo Jurij. Slovesnost je pričel s svojim nagovorom eden izmed najbolj vztrajnih raziskovalcev Rifnika prof. Bolta, sledili so mu govori župana Malovrha in direktorja Mesarstva Jurij g. Tržana, pokrovitelja razstave. Slednji je poudaril, da so se v njegovem Podjetju odločili za sodelovanje s to povsem drugo sfero našega družbenega življenja ne le zaradi reklamnih učinkov , temveč tudi zaradi občutka povezanosti z domačim krajem in njegovo preteklostjo. Sledil je precej dolg koncert solistov komornega orkestra RTV "Camerata labacenzis", namenjen menda predvsem glasbenim sladokuscem. Po ogledu razstave se je prireditev končala s pogostitvijo na mračnem grofijskem dvorišču. O samem pomenu rifniških izkopanin na tem mestu ne bom govoril, poskušali jim bomo posvetiti več pozornosti v naslednjih številkah ŠN. Rifniški dogodek v Celju pa mi je dal misliti, da šentjurčani Rifnik res premalo poznamo in enako premalo cenimo. Cenimo sicer njegovo naravno lepoto, njegov romantični videz, kaj malo pa damo na njegovo zgodovinsko in kulturno vsebino. Vsakoletna maša v rifniški baziliki, kar je menda tudi vse, kar Rifniku načrtno posvečamo, je odločno premalo. Mar tudi to, da njegove tisočletne stvaritve kitijo muzeje v Celju, Gradcu, Ljubljani in še kje, skoraj ničesar pa ni ostalo doma, ne pomeni, da dopuščamo ropanje domače zgodovinske in kulturne dediščine? Po moji oceni je Rifnik ena od naših redkih prednosti in priložnosti, o katerih premalo resno razmišljamo. F.K. Komorni orkester RTV Slovenije v farni PO. Lani je država "popapala" že kar 48 % vsega, kar smo prigospodarili. Če bo šlo tako naprej, se bo kmalu tako "razvampala", da ne bo več prostora za državljane. Pri tem pa ne zna nič storiti za učinkovite inšpekcije, za odpravljanje sive ekonomije, pravično pobiranje davkov, Preprečevanje črnih zaposlitev ali zaščito pravic delavcev. PRAVICA JE ŠLA RAKOM ŽVIŽGAT Nikoli ne bomo zvedeli, koliko našega skupnega premoženja seje 'zgubilo v mafijskih žepih. Sodniki takoj "zašijejo" revčka, kije ukradel čokolado, 400 000 DEM šentjurskega občinskega denarja v znameniti Štajerski banki ali še nekaj desetkrat večje številke v naših by pass Podjetjih niso nikoli našle poti do sodnije. Dali smo sodnikom velike Plače in neomejeni mandat, delavec, ki so ga samovoljno vrgli na cesto, Pa svojo pravico izterjava še vedno vrsto let. Mariborska mafija že skoraj javno ustrahuje štajersko prestolnico. LOKALNA SAMOUPRAVA JE ŠE VEDNO LE NA PAPIRJU Občine so ostale brez pristojnosti in oblasti, razrasla pa se je tako unenovana centralizirana Upravna enota. Če ti sosed pred pragom Postavi svojo črno gradnjo in ti to ni všeč, ne zveš doma nič več. Kar na ministrstvo v Ljubljano te napotijo. Krasno, ne! Le zakaj Planina, Dobje ali Ponikva ne bi smeli imeti svoje občine, SV0J denar, župana ter tajnika in konec? Ker bi potem zmanjkalo delovnih mest za vrsto državnih in komunalnih birokratov, ki kaj drugega, kot razdeljevati našega denarja, sploh več ne znajo delati. Kot poslanec se bom najodločneje zavzemal, da postane občina tisti temeljni element države, ki bo imela moč in denar. ŽIVIMO NA UP V teh nekaj samostojnih letih so se naši oblastniki, ki so se svoje obrti učili v samoupravnem socializmu, zadolžili za skoraj 4 milijarde dolarjev. To je 2000 dolarjev na vsakega državljana ali enkrat več, kot smo bili dolžni v stari Jugi tik preden je izdihnila! To je grozljivo. Kupovati si na tak kratkoviden način naklonjenost državljanov oziroma volivcev, je do skrajnosti pokvarjeno. Še in še bi lahko našteval, a bodi dovolj! Ne, ne trdim, da smo Slovenci vitalno ogroženi, ali da so vsega krive sedanje oblastne stranke. Še celo kar dobro vozimo, zlasti še v primerjavi s peklom, ki ga preživljajo naši južni sosedje. Toda - potrebno je zbrati moč, se soočiti z resničnostjo, tudi zategniti pasove - toda vsi in ne le tisti, ki imajo pas že na zadnji luknji, če drugače ne gre, in izbrati boljše nadaljevanje. Tega pa naši pragmatiki iz LDS, SKD in ZLSD očitno nimajo namena. Sodeč po njihovih volilnih sporočilih, svojih napak še opazili niso, kaj šele, da bi ji lahko popravili! Zato je čas za spremembe! KAJ LAHKO PONUDI SDS? Lepih in še lepših obljub, kot nam jih servirajo konkurenti, skorajda ni več mogoče najti. Ponudimo lahko le obilico tiste Demosove energije, kije pred 6 leti spremenila našo zgodovino na institucionalni ravni, zdaj pa je tu pripravljena, dajo usmerimo navznoter. Slovenska družba bolj kot evropsko združevanje potrebuje notranjo učvrstitev, vladavino vrednot socialne in pravne države. Za konec še par besed o domačih težavah. Naravno je, da poslanec živi za svoj kraj in zanj poskuša iskati tudi bližnjice. Tudi jaz se gotovo ne bom uspel izogniti tej skušnjavi. Mi pa krvavo potrebujemo prevorsko šolo, dom upokojencev, asfalt na regional-kah, urejen promet skozi Šentjur, čisto Voglajno in še in še...! Dom ima pač vedno prednost! Franc Kovač Šentjurske NOVICE VOLITVE '96 . M;: . . :,?::?‘' . -: ■ ‘ Z** \• Jure MALOVRH Rodil se je leta 1946 v Šmarju v kmečki družini, kot sedmi otrok. Po opravljeni maturi na celjski gimnaziji je šolanje nadaljeval na Prometni šoli ter se kasneje zaposlil na v Železnici, kot vlakovni odpravnik. Zelja po izobrazbi ga je vodila naprej in tako je leta 1974 diplomiral v Višji prometni šoli. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Poslovne in organizacijske sposobnosti je pridobival in dokazoval na odgovornih mestih železniškega gospodarstva, kjer je bil vse od leta 1975 na vodstvenih položajih. V začetku leta 1991 je prevzel direktorsko mesto Javnega komunalnegapodjetja v Šentjurju in ga uspešno postavil na noge. Svojo odločnost in željo delati za ljudi in okolje, v katerem živi, je uresničeval v Krajevni skupnosti, v kateri je bil vseskozi aktiven. Ob delu s krajani si je pridobival pomembne izkušnje in se ob ustanovitvi Slovenskih krščanskih demokratov vključil tudi v aktivno politično delo. Neprofesionalno je opravljal delo predsednika Skupščine občine Šentjur. Šentjurčani smo lahko opazili, da je bil g. Malovrh pri opravljanju te funkcije prizadeven in stipen sogovornik, kar dokazujejo tudi uspehi pri urejanju naše občine. Kot poslanec od 1. 1992 sije vseskozi prizadeval za razvoj demokracije vSloveniji, za zastavljeni program SKD in razvoj kozjanskega področja. V letu 1995 je posegel po funkciji župana, katero neprofesionalno uspešno opravlja kjub veliki zasedenosti z delom v Državnem zboru. Tu se je ponovno dokazala njegova velika strpnost in sposobnost komuniciranja in vodenja z ljudmi različnih ideoloških pogledov in zahtev. Njegov hobi je kmetijstvo, kjer najde sprostitve in zadovoljstvo, saj je Jure velik ljubitelj narave. Živi v Podgradu, srečno poročen z ženo Roziko, s katero ima dva srednješolca. Tako kot od kmetije se ni ločil od svojega ostarelega očeta, ki je vesel, da mu Jure nudi prijeten dom. Svoje uspehe v domači občini vedno pripisuje ekipi, v kateri in s katero dela, saj pravi, da brez trdega skupinskega dela in brez razumevanja s sodelavci in občani ni uspeha. Jure Malovrh je vedno vztrajal in se ni sramoval krščanskega prepričanja, iz katerega zajema moč in zaupanje. Njegovo sedanje delo je tudi jamstvo prihodnosti. OO SKD Šentjurske NOVICE VOLITVE '96 Roman MOŠKOTEVC, kandidat za poslanca v državnem zboru Republike Slovenije. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ZA POŠTENO SLOVENIJO ! Dan za dnevom se preveša v noč, noč za nočjo zamenja dan. Tako je minil tudi mandat Državnemu zboru RS. Pred nami so nove volitve na katerih bomo lahko izbirali približno med 18. političnimi strankami Slovenije. Po javnomnenjskih raziskavah bo v Državni zbor izvoljenih največ sedem političnih strank, izmed katerih so najmočnejše Slovenska ljudska Stanka, Socialdemokratska stranka in Liberalna demokracija. Prav za Slovenska ljudsko stranko se napoveduje zmaga na podeželju in v manjših mestih. Pričakuje se, da bo Slovenska ljudska stranka imela v prihodnjem Državnem zboru najvišje število poslancev in bo na ta način tudi verjetno sestavljala Vlado RS. Slovenska ljudska stranka ostaja zvesta ustanovnim programskim točkam: - odnos do slovenstva-- odnos do slovenske zemlje -- odnos do dela -- odnos do kulture - Slovenska ljudska stranka je usmerjena v prihodnost in temelji predvsem na opredeljevanju "ZA" in ne "proti". Slovenska ljudska stranka se zavzema za: - vzpostavitev takih osnovnih pogojev slovenskemu gospodarstvu, da ho ob delovnosti in inovativnosti naših ljudi gospodarstvo uspešno doma in na svetovnih trgih. - tak razvoj slovenskega gospodarstva, ki bo temeljil na zdravih razvojnih jedrih velikih, srednjih in malih podjetij ter obrtnih dejavnosti. Priznavamo velik pomen tehnične inteligence v slovenskih podjetjih. Tako v industriji kot v drobnem gospodarstvu in obrti se mora večati delež storitev za visoko dodano vrednostjo. - aktivno politiko zaposlovanja, ki bo v zdravih jedrih gospodarstva, še posebej v obrti, turizmu in malih podjetjih odpirala nova delovna mesta. - delovno - pravno zakonodajo, ki bo učinkovito zaščitila vedno bolj ogrožen status slovenskih delavcev. - domišljen in pravičen sistem plač, ki bo ustrezno nagrajeval delo, znanje in izobrazbo. Ob tem mora minimalna plača določena Z zakonom, omogočati človeka vredno življenje. - pregleden in urejen davčni sistem • privatizacijo družbenega premoženja, ki bo ob čim večji ekonomski učinkovitosti sledila načelom pravičnosti. - pospešeno denacionalizacijo, ki je prva stopnja privatizacije - razvoj slovenskega podeželja, ki temelji na medsebojnem dopolnjevanju mesta s podeželjem. - policentrični razvoj Slovenije - razvoj slovenskega kmetijstva, ki omogoča normalno preživetje - varstvo narave in zdravo človekovo okolje - možnost srednjega in visokošolskega izobraževanja za mlade, ne glede na njihove premoženjske razmere. - strpen, dialoški in pogumen način reševanja problemov in nesoglasij v slovenski družbi. Če so to tudi Vaše vrednote, na volitvah 10. novembra 1996 obkrožite številko 7. Slovensko ljudsko stranko. Homana MOŠKOTEVCA. Šentjurske VOLITVE '96 NOVICE LEVO ZGORAJ-ZDRUZENI! ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV JE LEVO USMERJENA POLITIČNA STRANKA Kot "leva" stranka nadaljuje tradicijo naprednih delavskih gibanj. Kot taka je bila na svetovnem kongresu, 11. septembra 1996 v New Yorku sprejeta med polnopravne članice Socialistične internacionale. To je za Združeno listo socialnih demokratov izjemen uspeh, saj je bil izpolnjen sen cele generacije članov in voditeljev naše stranke. Združena lista socialnih demokratov se zavzema predvsem za zaščito pravic delovnih ljudi, tako delavcev kot kmetov, upokojencev in mladine; zavzema se za enakopravnost in zmanjševanje socialnih razlik ter zagotovitev enakih možnosti za razvoj centrov in podeželja. Dovolj je bilo neupravičenega bogatenja nekaterih na račun širokega sloja delovnih ljudi. Tovarne zapirajo, delavce odpuščajo. Delavci že dolgo niso bili v tako brezpravnem položaju, kot so danes - ponižani in razžaljeni. Slovenija ne potrebuje družbe, kjer bo večina stagnirala, velika manjšina živela vsakdan bolje, kartrejinapa vsakdan slabše. Edino s politiko, kot jo narekuje program Združene liste, se lahko zaustavi pohod podivjanega kapitalizma in zagotovi, da si bo vsakdo, iz mesta ali vasi, iz premožne ali manj premožne družine lahko poiskal sebi primerno delo, šolal otroke, imel odprta vrata do dobrega zdravnika in mirno dočakal varno jesen življenja. Edino takšna družba je garant ohranitve slovenske samobitnosti in stebrov slovenske kulturne in znanstvene identitete. Vedno sem se - in tudi kot poslanec se bom zavzemal, da se bo taka politika uveljavila. Ce se sam ocenjujem kot kandidat za ljudskega poslanca, lahko Z mirno vestjo rečem: vedno sem delal tako, da sem pomagal ljudem in opravljal družbeno koristno delo. Delam kot svetovalec z.a obrambne priprave v Upravi za obrambo Celje. Delo na področju obrambnih zadev me je vedno privlačilo; v Šentjurju sem to službo vodil več kot deset let. Posebej sem ponosen na delo, ki smo ga opravili v času vojne za osamostovjitev Slovenije 1991. Na občinskih volitvah sem bil kot kandidat Združene liste socialnih demokratov izvoljen za občinskega svetnika, nato pa na lokalnih volitvah še za predsednika mestnega sveta Šentjur. Kot funkcionar v občinskih in republiških organizacijah in združenjih sem se vedno zavzemal za uveljavitev pogojev, ki bi omogočali dostojno preživetje delavcev z najnižjimi dohodki, upokojencev in socialno ogroženih - skratka za politiko, ki bi tudi manj razvitim občinam, kot je naša, zagotovila možnosti za hitrejši razvoj ter večje možnosti zaposlovanja, za zaščito kmetijstva, malega gospodarstva in razvoj podeželja, za nove pristope v izobraževanju, znanosti in kulturi. Ne podpiram pa idej po centralizaciji oblasti in gospodarstva, saj je to velika zavora za hitrejši razvoj regij in podeželja ter vodi k ustvarjanju še večjih socialnih razlik med ljudmi. Kandidat Združene liste SD za poslanca v Državni zbor iz občine Šentjur (V. Vol.enota, 1.okraj) je Florjan - Cveto ERJAVEC. ODLOČIL SEM SE, DA NA PREDLOG ZLSD ŠENTJUR KANDIDIRAM ZA POSIANCA V DZ. Zakaj ? - ker sem že doslej svoje življenje in večino prostega časa posvetil družbenopolitičnemu delu. Družina mi ob tem nudi vso podporo, kar mi še posebej mnogo pomeni, Očitno so me ljudje kot takega tudi sprejeli. To dokazuje večpriznanj in odlikovanj, ki sem jih prejel za delovanje v organih na nivoju republike in v občini ter na področju gasilstva, civilne zaščite in obrambe. Največja čast mi je bila izkazana po osamosvojitvi Slovenije, ko so mi podelili najvišje občinsko priznanje Občine Šentjur in odlikovanje Slovenske vojske. Ob več kot 30-letnem uspešnem delu z ljudmi in za ljudi sem si pridobil nešteto poznanstev in prijateljstev. Probleme naše občine, stiske in hotenja občanov dodobra poznam in menim, da me bodo volilci dobro sprejeli. Pridobil sem si tudi toliko političnih izkušenj in znanja, da bom kot poslanec Državnega zbora uspešno zastopal našo volilno bazo. Spoštovani, program ZLSD podpiram, ker je sodoben in socialno naravnan. Rezultati zadnjih volitev kažejo, da je Združena lista množicam vedno bližja, simpatije volilcev do ZL vedno večje, saj ščiti delovne ljudi pred brezpravnim izkoriščanjem. Zato sem se odločil, da kandidiram za poslanca v DZ, kjer se bom zavzemal, da bomo naša skupna hotenja in zahteve udejanili. - ker izhajam iz delavske družine in kot domačin, od rojstva živeč v Šentjurju, dodobra poznam način življenja in hotenja naših PRIČAKUJEM, I)A BOSTE VOLILI ZAME - ZDRUŽENI ohčanov’ BOMO ZMAGALI ! - ker ZLSD s svojim delovanjem in levo usmerjenim političnim programom zagotavlja, da postane Slovenija napredna, demokratična, pravna in socialna država. Florjan-Cveto Erjavec NASI KANDIDATI ^n: V 20 besedah vse o naših kandidatih! Ali ste se že odločili, kako boste volili? Če se še niste, vam bomo pri odločitvi pomagali. Vse prave šentjurske kandidate za poslance, to je predstavnike naših "šentjurskih" strank, smo prosili, da se vam predstavijo kratko in jedrnato. Pisno smo jim postavili enaka vprašanja ter jim dovolili, da odgovorijo na vsako v 20 besedah. Tistim, ki se niso držali meje "20 besed", smo odgovore rezali. Prav jim je, zakaj pa ne verjamejo, da mislimo resno. Sicer pa tisti, hi ima kaj povedati, to vedno lahko stori v enem stavku. Odgovarjali so Jožef Artnak za LDS, Frane Kovač za SDS, Jurij Malovrh za SKD, Roman Moškotevc zs SLS in Cveto Erjavec za ZLSD. Da ne bo zamer smo se odločili za menjajoči abecedni vrstni red. 1. Kdo ste, gospod kandidat, in kaj delate? Artnak: Po poklicu sem pravnik, rojen 1960, zaposlen v Alposu, občinski svetnik, od letos član nadzornega odbora stanovanjskega sklada RS. Erjavec: Izhajam iz delavske družine, Sentjurčan, imam družino in sem zaposlen v Ministrstvu za obrambo kot svetovalec za obrambne priprave. Kovač: Naturaliziran Sentjurčan, doma iz konjiške občine, 57 let, upokojen živi-nozdravnik. Sicer pa urednik Šentjurskih novic, občinski svetnik - in večen upornik. Malovrh: Poslanec in župan občine Šentjur. Moškotevc: Sem Roman Moškotevc, rojen v Stopčah pri Grobelnem. Ukvarjam pa se Poleg kmetijstva še s podjetništvom in vodim proizvodno trgovsko...(stop!) 2. Zakaj kandidirate za poslanca? Erjavec: Kot poslanec se bom zavzemal za zaščito pravic delovnih ljudi, upokojencev in mladine, za enakopravnost in zmanjšanje socialnih razlik ter...(stop!) Kovač: Predvsem gre za izziv - in za stare dolgove iz Demosovih časov. Mnogo stvari je potrebno spremni ti. Predlagali so me. Malovrh: Za razvoj demokracije, za oživljanje razvrednotenih moralnih vrednot, za razvoj Slovenije in občine. Moškotevc: Zato ker smatram, daje naš kraj potrebno zastopati tako, da bo Šentjur dohiteval razvoj razvitejših krajev, Slovenija pa razvoj...(stop!) Artnak: Kandidiram, ker želim našim ljudem z boljšim zastopanjem v Državnem zboru pomagati, da bi svoje probleme lažje reševali. 3. Kaj bi želeli kot poslanec najprej postoriti? Kovač: Spoznati svoje nove kolege in vzpostaviti dobre odnose s tistimi, s katerimi nas vežejo skupni cilji. Uvesti decentralizirano lokalno samoupravo! Malovrh: Spoštovanje in izvajanje zakonodaje. Moškotevc: Predvsem zmanjšati brezposelnost, ki je na žalost v Šentjurju skoraj 24 odstotna in izboljšati infrastrukturo, predvsem prometno, tako, da bo...(stop!). Artnak: Predlagati odpravo nepotrebnih poslanskih privilegijev. Poslanci morajo najprej delati za korist ljudi, ne pa za svoj žep. Erjavec: Ohraniti obstoječa delovna mesta in z ukrepi aktivne politike zaposlovanja pospešiti zaposlenost ter odpraviti politiko krčenja socialnih pravic, ki gredo...(stop!). 4. S kakšno poslansko plačo bi bili zadovoljni? Malovrh: Ne kandidiram zaradi plače, pač pa zaradi ideološke prepričanosti. Moškotevc: Moj cilj ni poslanska plača, ampak pozitivni prispevki k napredku kraja in države. Artnak: Z osnovno poslansko plačo brez nepotrebnih dodatkov. Erjavec: Z normalno plačo za opravljeno delo, ki bo meni in družini zagotavljala dosedanjo eksistenco. Kovač: Od poslanca je treba veliko zahtevati in ga tudi pošteno plačati, podobno kot druge funkcije. Recimo 200 000 SIT. 5. Katere so po vašem mnenju vaše odlike in katere lastnosti bi skrili pred volivci? Mokotevc: Pred volivci ne želim in tudi nočem ničesar skrivati in mislim, da bodo rezultati pričali o mojih odlikah. Artnak: Na glas povem, kar mislim, vprašam, kar ne vem, in kritiziram napake ljudi na javnih položajih. Pred volivci nimam kaj...(stop!). Erjavec: Moje odlike so dosedaj ocenjevali občani in sodelavci in teh ocen se ne sramujem. Kot vsak človek imam tudi jaz...(stop!). Kovač: Rad delam, tudi z lopato. Nisem "prikrita rihta". Volivcem pa ni treba vedeti, da sem pretirano kritičen, črnogled in trmast. Malovrh: Poštenost. Premalo ostrine v dialogu s političnimi nasprotniki. 6. Kaj označuje vašo dosedanjo življenjsko pot? Artnak:Delal sem v Tolu, nato v občinski in republiški mladinski organizaciji, sedaj delam v Alposu. Povsod sem si pridobil veliko...(stop!). Erjavec: Vedno sem delal tako, da sem lahko pomagal ljudem in opravljal za skupnost pomembno delo. Takega so me ljudje tudi...(stop!). Kovač: Predvsem živinozdravniški poklic, nato podeželsko samorastništvo, zapor in njemu sledeče kronično disidenstvo. Tudi takrat, ko ni več potrebno. Malovrh: Delo. Moškotevc: Veliko naprezanja, odrekanja in prekomernega dela. 7. Družina? Erjavec: Družina mi pomeni največ, zato se vse najpomembnejše odločitve najprej dogovorimo v družini. Podpora in razumevanje v družini je ključ...(stop). Kovač: Žena je zdravnica, hčeri in sin študirajo v Ljubljani. Brez težav ne gre. Psiček Čip in muca Dunga. Malovrh: Zena, dva odraščajoča otroka in oče, ki je dopolnil 92 let. Moškotevc: Družina mi pomeni izhodišče za uspešno delo in podporo pri uresničevanju mojih načrtov. Artnak: Poročen sem skoraj 10 let. Z ženo Branko imava devetletno Katjo in osemletnega Klemena. 8. Premoženje? Kovač: Dovolj! Solastnik hiše in vikenda, zapuščen dom v Zrečah, avtomobil Ibiza. Tudi Šentjurske novice so nekaj vredne. Malovrh: Podedovana kmetija v Podgradu; sicer pa sem povprečen Slovenec s hišo, avtom in televizorjem. Brez počitniške hišice. Moškotevc: Moje premoženje so uspehi v družinskem in poslovnem življenju. NASI KANDIDATI '■Tj Artnak: Z ženo sva si pri meni doma v vasici Javorje zgradila hišo in jo uredila, da je postala moji družini...(stop!). Erjavec: Vse družinsko premoženje smo si ustvarili z lastnim delom in ga želimo ohraniti za potomce. 9. Ste verni? Malovrh: Da, in nisem tega nikoli skrival. Moškotevc: Da. Izhajam iz slovenske kmečke družine in spoštujem tradicionalne vrednote življenja. Artnak: Vera je zame intimna stvar. Človek v nekaj veruje, ker to osmišlja njegove cilje. Tudi meni. Erjavec: Ne razmišljam o vernosti ali nevernosti. Vera je del človeka, je njegova zasebnost, ki jo je treba spoštovati. Tudi kot...(stop!). Kovač: Žal ne. Mnogokrat bi mi bilo lažje. Mama meje hotela dati za duhovnika. 10. Kako in zakaj ste prišli v aktivno politiko? Moškotevc: V svetu je jasno, da gospodarstvo kroji politiko. Pri nas je zadeva obrnjena in kot podjetnik želim vplivati na dvig gospodarske.. .(stop!). Artnak: Če nočeš prepustiti, da tvoje probleme rešujejo drugi, potem se moraš sam ukvarjati s politiko. Začelo seje v Tolu. Erjavec: Svoje življenje in prosti čas sem od mladih let posvečal družbeno političnemu delu. Zaupanje vase in v program ZLSD, ki...(stop!). Kovač: Spontano, iz ogorčenja ob aferi JBTZ. Moral sem nekaj storiti: soustanavljal sem S DZ, Kmečko zvezo, Demos. Naprej meje odneslo. Malovrh: Pri spremembi ČASA sem začutil poklicanost in sem stopil v novi ČAS. 11. Zakaj ravno vaša stranka? Artnak: LDS ima jasno vizijo za Slovenijo jutri in čez četrt stoletja. Tukaj se družimo tisti, ki so nam pri srcu...(stop!). Erjavec: Ker je ZLSD napredna, levo usmerjena stranka, ki nadaljuje tradicije več kot stoletnih delavskih gibanj, ker j e zavezana slovenskemu narodu...(stop!). Kovač: Prejšnje DPO me niso marale in jaz ne njih. Novih boljših ni bilo. Tudi zaradi Janše. Socialdemokracija je svetovna perspektiva. Malovrh: Vedno sem občudoval žlahtni konzervatizem Evrope in s tem tudi njen gospodarski uspeh. Moškotevc: Naša stranka nima negativne preteklosti, niti negativne sedanjosti, ampak se zavzema za pošteno, svobodno in pravno državo. 12. Če bi menjali stranko, za katero bi se odločili? Erjavec: Sem član ZLSD in ne razmišljam o drugi stranki. Kovač: Za Zelene. Všeč sta mi njihova radikalnost in romantična ideja. So skorajda bolj religija kot politika. Malovrh: O tem ne razmišljam. Moškotevc: O tem ne razmišljam. Artnak: O tem ne razmišljam. 13. V katero stranko ne bi vstopil? Zakaj? Kovač: V Združeno listo. Ker je še vedno pravna in idejna naslednica tistih, ki so Slovencem prizadejali neznansko trpljenje. Malovrh: V stranko, ki tepta moralne vrednote, pridobljene v zadnjih dveh tisočletjih. Moškotevc: V stranko, ki bi po mojem mnenju delala razdor med Slovenci. Artnak: V nobeno, ker je odločitev za vstop v stranko pretehtano nevsakdanje dejanje. In jaz sem odločitev že sprejel. Erjavec: Ni stranke, kot je stranka ZLSD. 14. Kaj vam pomeni NOB? Malovrh: Obdobje, ko so se Slovenci uprli potujčanju, žal pe je peščica ljudi izvedla revolucijo, katera nas je privedla v diktaturo...(stop!). Moškotevc: Ne želim, da me sprašujete o NOB in s tem vznemirjate javnost. Lahko bi pa odgovoril, kaj mislim o zadnji... (stop!). Artnak: Zame je to del slovenske zgodovine. Erjavec: NOB mi pomeni boj proti okupatorju in odpor proti fašizmu. Ne smemo dovoliti, da bi se vrednote in pridobitve NOB...(stop!). Kovač: Zgodovinsko dejanje, osvobajanje in hkrati strahovito zlorabo tega dogajanja. Opomnik, da še nismo daleč od barbarstva. 15. Se strinjate s pregovorom, da je politika kurba? Moškotevc: Če bi o tem mislil tako, se vanjo ne bi vključeval. Artnak: Ljudje kmalu ugotovijo, kdo se v politiki prodaja. Jaz politiko pojmujem v starogrškem pomenu besede "skrb za skupnost". Erjavec: Politika je splošna usmerjenost države ali stranke, spretnost upravljanja državnih zadev, razsodno, preračunljivo ravnanje, državniška modrost - skratka nuja...! Kovač: Ne. Je le takšna kot so ljudje v njej. Tudi med politiki so poštenjaki in lopovi. Le skušnjave so večje. Malovrh: Ne. 16. Kakšne so po vašem mnenju vaše možnosti za izvolitev? Artnak: Odlične. Erjavec: Dosegli bomo boljše rezultate, kot na prejšnjih volitvah. Zmagali bomo! Kovač: Ne ravno najbolj obetavne, vendar nisem brez možnosti. SDS bo presenetila! Malovrh: Dobre. Moškotevc: Zavedam se, da je konkurenca zelo močna in da izvolitev ni odvisna samo od rezultata v mojem okraju. Prepričan sem...(stop!). 17. Kaj želite sporočiti volivcem? Erjavec: V Združeni listi združujemo znanje, posluh, razum in srce. Zato ne ponujamo vsega in vsevprek. Nočemo trositi puhlih obljub in...(stop!). Kovač: Da bodo storili najbolje, če volijo kar SDS in Franca Kovača! Malovrh. Pojdite na volitve in vaš glas bo soodločal! Vaš poslanec pa bo zastopal vaše interese v najvišjem zakonodajnem telesu države. Moškotevc: Verjamem, verjemite tudi vi in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi uspeli. Artnak: Pridite na volišče in glasujte zame, ker s tem odločate o napredku svojega kraja in o tem, da bo predsednik... (stop!). Tako, to je vse! Upam, da sem vam vsaj majčkeno pomagala spoznati vaše favorite bolje kot ste jih spoznali Z njihovih plakatov in predvolilnih govoranc. Moja zamisel je sicer bila, da bi jim pogledala malo globlje "pod kožo ", a si niso pustili blizu. To mi sicer ni všeč, verjetno tudi vam bralcem ne, a kaj moremo. Morda so pa res tako dobri?! Barbara Gazvoda Šentjurske VAŠA STRAN NOVICE 1 n Iti ali ne iti na volitve!? Le še deset dni nas loči od tretjih demokratičnih volitev. Spet bomo volili stranke in ne svojih predstavnikov. Prav iz teh razlogov mnogi ne bodo šli na volišča. Sprašujem se, če je tako prav? Velike stranke imajo svoje člane in s tem tudi precejšnje število volivcev. Njim ustreza slaba volilna udeležba, saj bo tako odstotek njihovih glasov večji. Za šentjursko območje je bistvenega pomena, da dobimo svojega poslanca. Župan Malovrh ima za to res lepe možnosti, saj lahko v naši volilni enoti doseže prvi ali drugi najvišji odstotek glasov. Na nacionalno listo pa ne more računati, ker so si to prisvojili Ljubljančani. Prav iz tega razloga bo za kandidate SLS in LDS nekoliko težje, lepše možnosti pa imata kandidata SDS in ZLSD, saj njune stranke nimajo nacionalnih list. Mnogi ste se že odločili, komu dati svoj glas, nekateri še omahujete, kar tretjina pa jih na volitve sploh ne namerava iti. No, to je pa škoda za naš kraj. Spomnimo se samo, da nas je gospod Jurij Malovrh v dosedanjem mandatu zelo dobro zastopal. Šentjur je marsikaj pridobil z njegovo pomočjo. Lepo bi bilo, če bi v parlamentu imeli še koga od socialdemokratov ali SLS. Šentjur z dvema poslancema - ali ne bi bilo to nekaj enkratnega! Sicer pa bomo odločali mi volivci. Vsak glas je lahko neprecenljive vrednosti. Dosežemo lahko, da bosta celo dva naša kandidata izvoljena v Državni zbor. Torej pojdimo na volišča in izbirajmo le med kandidati naših šentjurskih strank ( LDS, SDS, SKD, SLS in ZLSD) ter pustimo vnemar vse tiste stranke in strančice, ki so tik pred volitvami priletele k nam, da bi nam iztrgale nekaj glasov za svoje sebične namene. Interesi Šentjurja so prvi, šele potem so stranke...! F rane Pešec Pojasnilo Sem naročnik ŠN, katere preberem v celoti. Nekoliko bolj površno g. Jagodiča "Takšen je bil naš čas", kjer je polno hvalisanja in pa tudi laži. Ena takih laži je, da sem jaz govoril, da sta dr. Kartin in g. Jagodič pri kupčiji imela poseben zaslužek. Gospoda Karlina sem poznal že Prej, ko sem bil še v Trbovljah. To je bila poštena in ugledna družina. Niti v sanjah ne bi mogel o njej kaj negativnega govoriti. Ko smo že nekaj časa stanovali v svoji hiši, sem slišal, da ima dr. Kartin naprodaj to zemljišče. Sedaj pa sprašujem g. Jagodiča, zakaj ste šli kupovat tisto zemljišče za pokopališče, ko pa bi že vsak povprečno izobražen človek moral vedeti, da pokopališče ne spada v naselje in da to ni v skladu s predpisi... Staro pokopališče, ki je cca 120 m oddaljeno, je nagnjeno na vzhod, obraščeno z zelenjem in me ni motilo. Novokupljeno zemljišče za pokopališče pa je od moje hiše oddaljeno le 15 do 20 metrov. Človeško bi bilo, da bi se z nami Prizadetimi predhodno posvetovali. Pa se niste. G. Jagodič, narobe ste napisali, da se je pojavila družina Jazbinšek s svojimi intrigami...Morali bi napisati, da se je pojavila družina Jazbinšek, ki ji ni vseeno, kako občina uničuje naravne lepote kraja in njihov dom ter nestrok- ovno in negospodarno troši denar davkoplačevalcev... Pokopališče ni prostor, katerega bi normalen človek želel imeti v svoji bližini iz več razlogov: - Pokopališče, posebno takšno, kot je šentjursko, kjer je sam beton, škarpe in kamenje, ni nekaj lepega; - Na njem gnije stotine trupel, pri tem nastajajo smrad, plini, bolezenske klice. Ob nalivih vse to voda odnaša v dolino; - Vsak dan gledati pogrebne obrede, poslušati jokanja svojcev in drugo slabo vpliva na razpoloženje in zdravje ljudi.. Ljudje smo pač različni. Eni so dobri, pošteni in pripravljeni pomagati, drugi so hudobni, škodoželjni, lahko bi rekel tudi sadisti. Kam kateri spada, presodite občani sami. Jaz in moja družina že več kot 20 let čutimo, s kakšnimi ljudmi imamo opravka. Iz vsega tega, spoštovani občani, lahko sami presodite, kakšno oblast smo imeli in jo še imamo v Šentjurju. Moja želja je, da bi se pri 130 000 brezposelnih našlo nekaj poštenih in sposobnih ljudi, ki bi pripomogli, da bi se Šentjur razvil v pozitivno smer. Slavko Jazbinšek (Opomba: Opravičujemo se, ker smo pismo morali nekoliko skrajšati.) Razočaran sem K pisanju meje spodbudilo pismo krajanke s Planine v prejšnji številki ŠN, ki govori o "uspešni" proslavi ob otvoritvi planinske telefonije. V isti številki Novic tudi piše, da je dobil namestnik generalnega direktorja Telekoma g. Palčnik plaketo občine Šentjur za svoja prizadevanja pri izpeljavi telefonije v naši občini. Občinski možje pri tej izbiri niso imeli srečne roke. Ne vem, kakšen je delež g. Palčnika, da smo naročniki v Šentjurju in okolici dobili telefone po najvišji ceni v Sloveniji? G. Palčnik je res naš krajan in če je že na takem položaju, bi bilo pričakovati, da bo cena naših priključkov vsaj enaka kot v drugih občinah. Pa saj se ve, če si tu, si pač tu! Saj nismo polži, da bi se s svojimi hišami selili tja, kjer je telefon (in še kaj drugega) bolj poceni! Gotovo pa nima pri tej ceni svojega deleža le g. Palčnik, temveč tudi gospod župan. Ob takšnih zadevah je res lahko zaskrbljen, da po preteku mandata ne bo dobil službe in se bo moral poslansko upokojiti z odpravnino 100 000 DEM, kot je sam predlagal v skupščini. Ob tem in še ob čem podobnem nam ni treba razmišljati, zakaj ponekod referendumi za krajevne samoprispevke niso uspeli. T.J., Šentjur Obvestilo Obveščamo vse občane, ki ljubijo naravo in imajo veselje do športnega ribolova na Slivniškem jezeru in povodju Voglajne, da do 25. novembra sprejemamo nove člane v družino! Ribiška družina Voglajna, 3263 Gorica/Slivnica_ Obvestila matične službe Poročili so se Orehek Tomaž iz Celja in Jožefa Gril s Ponikve, Ivan Kos in Darinka Polajžar, oba iz Cerovca. Zlati poroki: Ivan in Marija Vengust iz Štor; Jožef in Stanislava Gobec iz Gorbelneea. Umrli so Franc Spolenak (56) iz Šentjurja, Zoltan Varga (24) in Miklos Forgacs (51) - oba umrla na avtocesti, Amalija Zupanc (83), Marija Pusar (66) iz Goričice. Šentjurske NOVICE VAŠA STRAN Skrajni čas je za spremembe Pred štirimi leti je na plakatih LDS pisalo: z glasovanjem za LDS boste izvolili svojega poslanca, Janeza Drnovška pa za predsednika vlade. V to smo verjeli, resnica pa je bila drugačna. Naš kandidat ni bil niti blizu poslanskim klopem, Janez Drnovšek pa je s pomočjo politikanske poteze Zmaga Jelinčiča postal premier. Kmalu po formiranju vlade si je LDS z glasovalnim strojem tridesetih poslancev (s pomočniki) dovolil rušiti vse, kar jim je prekrižalo pot. Prva žrtev je bil Janez Janša, takratni minister za obrambo. Za prestop v LDS je bilo potrebno nove člane nagraditi z ministrskim stolčkom. In kaj je bilo lepšega za Jelka Kacina kot Janšev resor. Režija tega projekta seje odvijala na Bledu, komedija v Depali vasi pa je bila le spreten dosežek pretkanih režiserjev. Kje in kakšna j e zgodba o uspehu, ki nam jo je obljubljala LDS? Ali je to naše pravosodje? Želimo v Evropo, pa imamo ob visokih obrestnih merah še vedno veliki R. Naš tolarje konvertibilen, pa ga ne moremo menjati niti v vseh sosednjih državah. Janez Drnovšek pravi, daje pri nas zaposlenost boljša kot v državah EU - komentar ni potreben! Vsaj 13 odstotna nezaposlenost je katastrofalna. Mladi nimajo perspektive in zato ne preseneča dejstvo, da se zatekajo v "pozabo". In kaj smo naredili, da bi preprečili uživanje mamil? Politika naše "sanjske" vlade je centralistična, Ljubljana je vse, veliko premalo prostora je za Maribor, za ostale pa ga sploh ni. Prometna politika je zelo klavrna, ceste so preobremenjene, železniških vagonov pa je na pretek. Skrajno nujno je poseči po spremembah! S sedanjim stanjem se nikakor ne moremo in ne smemo zadovoljiti. Če želimo in hočemo, da nam bo boljše, ne moremo pristati, da vodenje naše drage Slovenije nadaljuje sedanja koalicija. Ta sprememba je primarna nujnost in upam, dajo bodo volitve že same uredile. Iz tega razloga je dobro, da so volitve pred vrati, saj je za korenite spremembe skrajni čas. Napake izpred štirih let ne bom ponovil! Svoj glas bom tokrat oddal SDS, ki vliva največje zaupanje tudi pri večini mojih prijateljev. Skupno bomo poskrbeli za spremembe! Od našega kandidata pa pričakujemo, da bo v državni zbor prišel in nas tam ne bo razočaral. Volivec (naslov v uredništvu) Čuki v Hruševcu Znanci so me povabili na koncert v Hruševcu. Po debeli uri zamude so se Čuki le prikazali. Ob predstavitvi kandidatov SLS in SKD meje znanec vodil v zakulisje prireditve k županu Malovrhu. Izrazil sem željo, da bi shod pozdravil v imenu Grosovih liberalcev. Rad bi bil le povedal, da ti dve stranki v Evropi naravno spadata skupaj in da bi takšni rad videl tudi v našem parlamentu. Župan Jurij je to odklonil in tako sem se prepričal, da pridevnik v njegovem priimku ni slučajen in začutil ozkost stranke, kateri pripada. Pred sabo imam članke g. Poljšaka, ki je s številkami poročal o glasovanjih v parlamentu. Pri večini za desnico pomembnih zakonov (pri Zakonu o RTV sta manjkala 2 glasova) Malovrha ni bilo zraven. Pri glasovanju o zvišanju najnižje plače na 55 000 SIT je bil proti, ko pa je šlo za poslanske privilegije, je bil vedno zraven. Tako nekako bi se lahko brale zgodbe o čudežnih dečkih naše demokracije. Jaz kot odkrit liberalec sem vseskozi na istem bregu, samo Lojzek je z Vami odveslal na levi breg. Ob izidu Kocijančičevega Prepiha in objavi njegovih dvajsetih rdečih zapovedi, Vam svetujem, da se jih z Lojzekom pridno naučita, da bo rdeče - črna harmonija perfektna! Preko Šentjurskih novic Liberalna (Grosova) stranka sporoča veselo novico, daje naš kandidat v šentjurskem volilnem okraju znani poštenjak dr. Franci Zabukovšek. Marjan Manček, Celje Dobrodošlica v Šentjurju Sredi deževnega jesenskega popoldneva sem stala pred semaforjem pri osnovni šoli in čakala na zeleno luč. Naenkrat slišim in občutim strašen pok, pogledam okrog sebe, nikjer nikogar, ki bi se zaletel vame. Nakar opazim, da je priletela z bližnjega igrišča žoga. Igrali so odrasli in ne otroci. Dogodek seje sicer srečno končal. Če pa bi imel moj avto mehko pločevino, bi lahko na njem ostal grdi pečat. Predlagam odgovornim, naj tisto zaplankano in poslikano ograjo, ki te prva pozdravi, ko pripelješ v Šentjur in smo se nanjo že navadili, podaljšajo kar do Bohorča, da bomo vsaj vami! Prestrašena voznica iz Dramelj Akademski slikar Janez Knez v Ipavčevi hiši Slikar, grafik in kipar Janez Knez bo 7. novembra razstavljal tudi v Ipavčevi hiši. Za svoja dela: Rdeča sled na cesti (olje informel 1963), Fragmenti iz moje mladosti (olje 85/86), Tovarna cementarna (grafika), Fragment črnega triptiha (1982), Lep dan (olje 1987) in druge je prejel več nagrad in priznanj (Grafični bienale v Ljubljani, INART v Vidmu, Župančičeva nagrada mesta Ljubljane). Razstavo organizira ZLSD Šentjur. Andreja Stopar 19i 9J‘EcMO‘RJ!AM V tem mesecu sta končala svojo življenjsko pot zvesta člana naše organizacije BOŽIČ Avgust, roj. 14. julija 1917 iz Ulice A.M.Slomška 12, Šentjur in ŠALEJ Rudolf, roj. 21. marca 1913 iz Ulice Dušana Kvedra, Šentjur Svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEM O KR A TO V 00 ŠENTJUR Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN ■ lili 1 i EKSPRES