Liet s* koristi delev-
okef a l|udet va. Delsv-
ci «o opr»vl¿«nl
■kar produciréis-
Thle popor lo dovolj 10 tho intereets oi th. working class. #rs oro entitled^ m» aH whoi they
■»uw* a ihm i jliiiaitst, By	Office: 2146 Bio« IsJaaéAve,
at Chtetco 111. aaé»» tka At% »t ttoaffw« af Mar«» tr«. lar».
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
ns številke vokUpefu-ki oe nehale poleg ve« gaga naalovo, prilepile« notoopodolelfr-no ovitku. Ako (¿SOO) |e itovllke
t «dat vem « prlhodn|o Atevllko note¿o llete poteče naročnino. Proei-mo ponovite |o toko|.
. (No.) 285.
Chicago, BU 25. !ebruarl|a (February) 1911.
Lelo (VoL) VIM.
koj resigniral svoje mesto kot duuajski župan. Prve brzojavne vesti, iz katerih povzemamo do sedaj se poročni« o umoru sodruga I Schumeiera sicer ne poročajo na-1 tančno, kakšni motivi so prignali morilca do tega lopovskega čina.
__Vendar pa smo prepričani, da je
"	za vratni umor sodruga Schumei-
Predzadnjo nedeljo 16. t. m. erH p^j^j^ji maščevanja od stra-vršil se je pogreb sodruga Franz nj dr Neumayera. IVopadli ki Schumeiera, katerega je 10. feb.	bivši župan je gotovo
,Mtrelil klerikalec Paul Kunschak ^ wvojih |>riattft£ih, kot je morilec
Kunschak, direktno odgovoren
KaMÜkl umor na Dinjv.
polmjuojfa delavcev PRI-s06tvovalo pogrebu UMORJENEGA 8001A
listicnega po slakoa.
kakor smo že zadnji tOden poro éali v "Prologaren". Takega pogreba še ni bilo na I>unaju niti v ceh Avstriji odkarpomni zgodovina. Nad pol miljona delavcev i» Dunaj« in iz bližnjih ter oddaljenih krajev Avstrije je spremilo k zadnjemu počitku mrtvega godruga. katerega je umoril fanatični katoličan. Kolosalna množica pogrebcev, ki je napolnila pol Dunaja m ustavila lAalone ves promet na ulicah, je nadkri-lila ogromne pogrebne pohode ob času smrti sddr. Paula Singerja v Nemčiji kakor tudi pogreb so-druga Paula Lafargue v Franciji v preteklem. Skratka bil je največji porfreb, kar jih je kedaj še imel kateri socialist in prijatelj delavstva na avetu. Obenem je bil pogreb sodr. Schumeiera kolosalna demonstracija proti lopov-skemu činu avstrijskega klerika-lizma, kateri je s tem najnovejšim neizbrisnim zločinom • Splel nov venec svoje žalostne slave.
Sodrug Fran z Schumeier je bil v 48 Tet«, torej še v najlepših letih svojega življenja, ko je padel pod roko klerikalnega morilca. Bil je eden izmed najpridnejših članov nemške socialne demokracij.- V Avstriji. K o jen <*1 IflJgp-stih stflrtfev dne 11. okt. 1W4, obiskoval je ljudsko šolo šest let, *naakr se je z lastno eneržijo, pridnostjo m samozavestjo povspel do visoke pozicije najodličnejših socialistov v Evropi. Delavskemu gibanju v Avstriji se je pridružil še kot mlad deček. Pozneje je bil
Znamenja intervencije. Kaj se godi v. Kansasu.
MOBILIZACIJA ZVEZNIH ÖET. 8000 MOŽ NA MEHIKANSKI MEJI PLAMEN REVOLUCIJE V MEKSIKI SE ÄIRI.
za ta umor.
Kolikor ao klerikalni banditje sovražili sodfruga Schumeiera, toliko bolj »o ga i>a ljubili in »po štovali dunajski delavci. V delavskih krogih je bil poznan le kot "naš Franz". V mnogih ozirih je Schuaneier med avstrijskim delavstvom zavzemal prvenstvo pred Victor Adlerjem, kateri je poznan kot predstavnik avstrijske socialne demokracije.
Avstrijski klerikalci niso s tem lopovskim za vratnim umorom pridobili ničesar, pač pa bodo .mnogo izgubili. Zlobno dejanje je še le pokazalo klerikalce — tiste klerikalce, ki vedno pridigajo o miru in ljubezni do bližnjega in ki vedno podtikajo socialistom nasilna dejani-v pravi luči. Umor, kaferejffT so izvršili nad sodrugom Sehumeierom, bo vedno zapisan na blagoslovljenem handero lopovske klerikalne ban-de v A vat ri ji kot neizbrisljiv pečat klerikalnega terorizma in bri pandaže. Ta zlobni čin bo avstrijske klerikalce toliko prej pognal v politično propast, kanioe Se davno spadajo.
* 'CHARITY*.
Chicaški 'višji štiristo" so meli pred kratkim 'charity ball', to je veselico v dobrodelne namene.
Če je že kaj na svetu, da raz-pali kri normalnemu človeku, je gotovo "charity ball", katerega
več /let urednik delavskega lista. prirejajo od časa do časa vsega "Volks-tribune" na Dunaju, i8itj milionarji'v korist revežem* Leta 1897 je bil prvič izvoljen) m dovoij da brezdušni kapita
poslancem v avstrijski parlament v petem valilnern okraju na Dunaju. Od tistega časa j<* bil poznat kot najaktivnejši socialist, v državnem zboru. Ob zadnjih drža vnozborskih volitvah 1. 1911 je bil izvoljen v dveh okrajih. Jeden okraj je delavski, a drugi je več ali manj aristokratski: Sehumei-er se je odločil, da bo zastopal delavski okraj in je odstopil v drugem. Istočasno je bil sodrug Sehumeier dunajski mestni svetovalec in kot tak je neizprosno nastopal proti krščanskim social-cem, ki so zadnja leta gospo<*arili na Dunaju. Krščanski socialci v Avstriji, zlasti p«, na Dunaju, niso nič drugega kakor fanatični klerikalci, ki se vzdržujejo na političnem površju le s pomočjo korupcije in drugih lopovščin najnižje vrste. Krščanski socialci v Avstriji predstavljajo ravno tisti rimski katolicizem kakor ga pred stavijajo v Nemčiji centristi, v Franciji rojalisti in klerikalci podobne baže v Belgiji in na Španskem. Tn krščanski socialci na Dunaju so silno sovražili godruga Schumeiera: bali so se ga Afvlj kot katerega drugega socia lista v javnih zastopih, kajti on je razkrinkal dunajskega župana, krščanskega socialca dr. Neuma-yem, kot moralno propalico, ki je bil v neprestan i Az vezi z borde-li. Pritisk socialistov pod vodst vom sodr. Schumeiera je bil tako velik, da je moral dr. Neumaver odložiti županstvo. Dr. Neumaver je bil mod klerikalci na visokem glasu in sam papež ga je odlikoval s posebnim katoliškim redom *a njegove "velike zaslug*1". Naravno da so odkritja socialistov napravila velikansko senzacijo ne. samo na Dunaju, temveč v celi Avstriji; toda odkritje je bilo podprto s trdnimi dokazi, kfcterfh dr.Neuma.ver ni mogel ovreči in kljub vsem grožnjam ni Se do danes nikogar tožil — p«č pa je ta-
KAPITALISTIČNI HLAPCI NA DELU-
listi glojejo proletarce do kosti in jim sesajo kri kapljo za kap-lio — temveč nazaduje se še kr vavo norčujejo iz izsesanih reve žev. V razkošno okinčani dvora ni zbero se bogatini s svojimi že nami in hčerami, od katerih kar sijejo nakiti iz zlata in dijaman tov. Mize se kar šibijo pod naj dražjimi jedili in šampanjcem in ko se bogatini pošteno nažro, pa de na majhnem odru zastor in ki nematograf pokaže na platnu sli ko za sliko iz življenja bednih ljudi. Gostje v frakih in dame z bisernimi ovratnicami zrejo ravnodušno na te slike. Ne gre jim v glave, da je kaj takega mogoče in mislijo, da je sploh vse to domišljija ; ali pa vzamejo vse skupaj za šport kakor bi gledali football. Zastor pade in žretje se ponovi. Končno še kaj ostane od žretja, se izvoli odbor iz nekaj dam, ki ostane h z velikim pompom izroČe uradnim charitanom, če* to naj gre. revežem! In kapitalistično časopisje potem bobna teden dni, koliko mestnih reve-žev je okoristil "charity ball"!
Na zadnjem "ballu" v Chica-gi so gostje predstavljali skupno bogastvo 500 milionov dolarjev.
Vrednost prisotnih draguljev ♦10,000,000.
Obleke $1,000.000.
Lišp in kostumi $100,000.
Ovratnica Mrs. McCormick ♦250.000.
Za pijačo in jedila $10.000.
Dohodki "balla" $4.1,000.
kupni stroški $29.000.
Ostalo za "charity" $14.000.
In teb 14,000 dolarjev so krvosesi dobili nazaj že drugi dan potom izkoriščanja svojih žrtev.
Kaznuj nas z gladom, o Gospod, Če že moramo Živeti pod k a pitalizinom — toda "miloščine" iz rok prenažrtih pijavk naše krvi re*i nas, o Gospod!!..'.
Dol s charity!
Nevarnosi intervencije v Mek-siki postaja zadnje dni bolj akutna. Vesti o novih izrbuhih revolucije sirom nesrečne sesterske republike so baje zelo razburile vladne organe v Washingtoiiu in zadnjo soboto 122. feb.) je major-general Wood, vrhovni poveljnik zvezne armade, odredil zelo sumljivo gibanje čet proti jugu. Peta brigada zvezne armade, obstoječa iz |>ehote in topništva po številu 5000 mož, j« dobila povelje odriniti v Galveston, Tex. Jej bo sledila v kratkem prva brigada s 3, 000 možmi, kar pomeni, da je že pripravljenih 8000 mož, da lahko vsak čas vderejo čez mejo. Galve ston Island je določen za glavuo taborišče. Kaj se ob iz tega skuha-o še tetini, je težko reči. Taft je zadnji teden na neki pojedini i New Yorku izjavil, da je prOti in terveneiji-, tako pravi tudi večje število članov poslanske zbornice in senata. Ali jim je kaj zaupati!
Položaj v Moksiki je danes slabši kot k»-daj poprej. Madero je padel |H> desetdnevni barbarski bitki v glavnem mestu republike (Mejico C in tad) vsled izdajstva svojega generala Victoriano Hu erta, kateri je prestopil na stran Fetixa Diaza. Glavno 'mesto je v rokah rebeluhov in Huerta se je proglasil provizoričnim predsed nikom. Madero je ujetnik v rokah svojih največjih nasprotnikov in sprva so se glasile vesti, da gs botta zaprVi y norišnico, a zadnje lili pa poročajo, da bo najbrž u-srarčen. Njegov brat Gustavo Madero je bil drugi dan, ko je bil njet, ustreljen v zaporu. V desetdnevnem boju v glavnem mestu je padlo 4000 mrtvih in 7000 run jenih.
Toda ITuerta in Diaz še nista gospodarja cele Meksike. Prebivalstvo imen glavnega mesta ni zadovoljno z novo vlado in v zadnjih treh dneh je bukntfa odprta revolt a v 14 državah proti Diazu in Huerti. Poleg tega se je dvignil na svojo pest general Ambro-sio Figuera, stari profesionelni re-beluh in zbral 10.000 mož, ki jih sedaj vodi proti glavnemu mestu, da osvobodi Madera. Figuera je v državi Guerrero. Zanesljiva nista tudi. Zapata in Orozco, dva stara rebeluha. Diaz se sicer grozi, da vsakega puntarja čaka gotova smrt iz puške, kdor se bo u-piral novi vladi, ali vprašanje je veliko, če bo nova vlada kos štirim ali petim revoltam,ki so vstale proti nji. Vrhtega pa še poročajo, da je stari tiran Porfirio Diaz na potu iz Evrope — kamor ga je pred par leti izgnal Madero — v Meksiko.
Civilne vojne torej se ne bo tako hitro konce kakorTje bilo pričakovati, ko'je padel Madero. Rebelni vodje v Meksrki nimajo nobenih principov niti kulturnih ciljev, temveč <vsak se bori le za svojo osebno slavo in korist. Vsak bi menda rad bil predsednik republike ali pa hlepi za bogastvom Ni čuda, da je potem lahko začeti revolucijo tamkaj vsake kvatre, kadar se komu zljubi. Ameriški kapitalisti to dobro vedo in tudi dobro izrabijo . . . Verti že odprto krožijo, da je sedanjo revolucijo. ki je strmoglavila Madera, financiral sindikat kapitalistov Londonu. Poznejše vesti.
Francisko Madero in Josip Sau-rez sta'bila bila v soboto ponoči ustreljena. To se je zgodilo na poti, ko ju je straža gnala iz dr žavne palače v zapor.
Gen. ITuerta. provizorični pred sednik republike je obljubil ame riškemu poslaniku Vilsonu, da bo .dal zadevo preiskati in da bo sto rilee zadela zaslužena kazen. To da vse to je le pretveza, kajti sodi se splošno, da sta bila oba ustre ljena na povelje sedanje vlade.
Kapitalističnim hlapcem v državi Kansas ni dovolj, da so v Crawford County ukradli socialistom urad assessorja, okrajnega pravdnika, rudniškega inšpektorja in jeden senatni mandat, da-siravno so bili socialisti v te u-rade pravilno in z večino izvoljeni pri zadnjih novembrskih volitvah. Izmislili so si še jeden trick. Zakonodajo je pred nekaj dnevi sprejela postavo, ki za-branjuje voliti vsakemu, kdor ne zna angleško čitati. Postava je obenem tudi spremenila glasovnico, tako da v bodoče ne bodo več tiskana imena kandidatov vsake stranke posebej, temveč bodo zmešana in označena le z začetno črko imena stranke kot n. pr. "H.". "D.". "S." itd. S tem trickom hočejo kapitalistični hlapet omejiti socialistični plaz pri bodočih volitvah. Volilei v pre niogarskih okrajih (Crawford County etc.) so večinoma sociali sti in iuozeinci (Slovenci, Italijani itd.) in te mislijo oropati volilne pravice, kajti računajo, da inozemski socialisti nc znajo čitati angleško. Ali prokleto se motijo. Med inozemci, zlasti med Slovenci v Kansasu, kjer so že stari naseljenci, jih je okrog 90 odstotkov, ki čitajo in pišejo angleško. Kapitalistični hlapci, ki mislijo, da so socialisti tako zabiti, bodo s svojo novo postavo uaifeč škodili republikancem in demokratom, ki so še najbolj za fejjV Ka.it i če bi ne bili zabiti, bi le davno obrnili hrbet gnjilim kapitalističnim strankam.
Wm. R. Hearst, lastnik rmeuih dnevnikov, ima veliko posestvo v Meksiki. ki se ceni nad milon dolarjev. Seda i lahko vsakdo ra zume, zakaj Hearstovo časopisje tako grozno vpije po interven ciii.
Madero — včeraj diktator Me ksike — danes vjttnik in na poti v norišnico! Sic transit gloria tuundi! Madero je p red pod o ba ameriškega kapitalizma.
lavnih po eeli državi. Predloga je nzbndila splošno zanimanje in kapitalistični listi jo ie složno pobijajo.
—	Socialisti v wisconsinški zakonodaji predlagajo državno skladišče (state storage warehouses), državne žitnice, zakon za odpoklic rodnikov in mnogo drugih koristnih stvari.
—	Mesto Nagatuck, Okla., i-ma socialistično upravo, že eno eto. V temčasu je uprava sto-rila več dobrega kot pa vse prei-nje uprave skuDaj odkar mesto obstoji. Socialistična uprava je odredila oserirarni delavnik 'z dnevno plačo $2.00 za mestne delavce, odpravila pogodbeno delo, potlakala 2560 štiri jaških jardov mestnih uJic z najboljšim karae-nom in asfaltom s polovico manjšimi stroški kot poprej, izboljšala mestne finance itd.
Vspetno delo socialističnega bi roa za predavanje.
Z 2. areem t. 1. m* -začne 2. tečaj socialističnih predavanj, ki jih vzdržuje potom sistematičnega dela, socialistični biro.
Vsak socialistični khvb mora namreč prodati, ako hoče, da se vrši predavanje, ki ima 5. serij, za $.'JOO.OO vstopnih kart, katere I>otem biro zamenja s knjigami ali časopisjem z gotovimi odstotki odbitka za vzdrševanje predavateljskega biroa.
Kakor poroča sodr. Katerfield, upravitelj tega biroa, bo na ta dan v raznih mestih 350 predavanj. Po njegovi cenitvi, izrečeni na jH*llagi predanih vstopnic, bo ta dan predavanju prisosto-valo na*I 120.000 ljudstva. Ker bo v vsakem kraju 5. predavanj znači, da bo razpeeanih nad pol miljona vstopnic.
Za oglaševanja teh predavanj se je razposlalo v razne kraje nad 14.000 funtov tiskovin kakor plakatov, letakov itd.
Promotorji predavanj (to so člani klubov ali klubi sainil bodo dohili za prodane vstopnice od Lyceum biroa 125,000 komadov knjig in brošur, med tem ko se bo na predavanjih prodalo nad 600 000 komadov brošur, letakov za propagando socializma.
Oglasov agitatorične "vsebine bo razdeljenih nad 3.000 000. To je že nekaj!
Intervencija! Ako bi "osvobo-jevalna" ameriška armada sestoja la iz "fantov" na Wall Streetu in če bo za generala J.. Pierpont Morgan, za podgenerala pa W. II. Hearst, potem bo intervencija popolnoma v redu. Tisti, ki ima okristi od vojne, naj gre v vojno!
Vesti poročajo, da je Poincare, noVi predsednik francoske republike. ob priliki svoje inaugura-cije 18. t. m. razdelil 4000 frankov. Na robe svet! Naši ameriški predsedniki navadno "delijo" denar poprej — predno so izvoz lieni!
Aretirani vodia roparske toipe v Chicagi. Bob Webb, kateri je umoril jednega detektiva in na-ronal več kot $15.000 plena, je začel svojo morilsko obrt kot — štrajkolomec v službi Illinois Central Želcznicc in kapitalističnih listov ob času Časnikarskega štrajka lansko poletje. Lastniki čssopisov so Wrebba importirali v Chicago, dali-so mu revolver in ga podučili, kako mora "nažga-ti" štrajkarje. Fant je obdržal revolver in ko je bil štrajk kon-Čan. je organiziral roparsko tolpo. Tako kapitalizem vzgaja roparje in morilce.
Sistem, ki ga zagovarjajo naši nasprotniki.
Neki fotdovednež je nedolgo tega vprašal enega čikaškig ka pitalističnih dnevnikov, koliko sc je v letu 1911 goljufalo, pokradlo in oslieparilo. Na to uprašanje je uredništvo odgovorilo sledeče Kakor izkazujejo poročila, se v letu 1911 ni zgodilo toliko goljufij in tatvine, kakor leta 1910 Bankroti, tatvine, goljufije in sleparije leta 1911 so znašale $12,000.000, med tem ko so znašale prejšnje leto $25.000.000.
"To se deli takole: banke $5,-600.000; sleparije $1,700.000; javni uradniki $825.000; agentje $648,000; poštni uradniki $179,-000; razno $2.060,000.
Ti sleparji in bankrotarji pa niso bili delavci ali socialisti. — Lep sistem. A naši nasprotniki branijo ta gnjili sistem vsak dan!
SOCIALISTI NA DELU.
—	Sodr. S. Stedman, socialistični zakonodajalec v Springfiel-du. III., ji» predložil zakonski na-čft za državno penzijo starih delavcev y Hlinoisu.
—	Socialistični zakonodajalce sodr. Kingsley v Californiji je stavil predlogo za osemurni de-
Kadar v današnji kapitalistični družbi izdelamo preveč blaga, takrat meščanski ekonomi pišejo, da je "nadprodukcija" blaga. Temu sledi navadno panika v industriji. Vrata tovarcn zapro, in delavci imajo neprostovljne . počitnice, ne da bi jih kdo nprašal, ali imajo kaj denarja v žepu. V socialistični človeški družbi v slučaju nadprodukcije ne bodemo imeli "panike", temveč "piknik". Delavci, kaj se vam bolj donadeT
s	i —
Kaj je kapitalizem T Kapitalizem je dete evolucije in modernega rszvoia družbe. Usojeno mo je. da kakor gotovo se je porodil, tako gotovo tudi zamre.
Velikanski štrajk v Akron, 0.
«7,000 delavce vn a
Štrajku
• ———-
fitrajk je obsežnejši, kot je bil v
Lawrence, Mass. Mad fttrajkar
ji mnogo Slovenoev.
Velikanski štrajk, kateri nima para v zgodovini kaoiuka, se je dne 11. februarija pričel, ^(ar pomenijo mesta, Pittsburg, So. Chicago, Gary itd. za "Steel Trmd". to pomeni Akron, O. za iadella kaučuka. Večne šikane od strani kapitalističnih priganjačev, slaba hrana, vlažna stanovanja, majhno plače — in nikdar nenasičena kapitalistična požrešnost, je prignala delavce, da so odložili svoje o-rodje. Ni potreba poVdarjati, da so morale <v tej indunitriji vladati skrajno slabe razmere. To pač lahko potrdijo slovenski delavci, katerih je mnogo zaposlenih v štrajkarpkein okrožju. Sedaj pa je prikipela nezadovoljnost do vrhunca, orjaška četa modernih suž^ njev je prihitela iz zakajenih in smrdljivih tvornic, ter povedala kapitalistom odločno in na glas, da je dovolj suženjstva, umorov in nedolžne delaivfcke krvi." Na štrajku je danes, ko to pišemo, o-kroglo 27,000 deiaveev. Kateri so bili zasužnjeni v Swinehart, Firestone, Buckeye, Miller;. Goodyear in Goodrich tovarnah. Tvorničar-ji so sami velekapitalieti. "Rubber Trust" je korporacija, ki je inkorporirana z $90,000.000.00 ka-pila. Vendar je pa ves ogromni kapital, katerega repre^entira "Rubber Trust" prava ničla, ako bode 27,000 mož zavedna delavska armada, v znamenju solidarnosti, rama ob rami stala v boju zoper kapitalističnega smaja.
Štrajk je izbruhnil 11. februarija kot prvi povod za štrajk je bil, ko je "Firestone Auto Tire Co." hotela upeljati novo plačilno lestvico. Po novi plačilni lestvici, bi akordni delavci zashiaili skoro polovico manj.
V soboto 15. t. m. so delavci priredili demostrativni obhod pn mestu. Parade se je udeležita 8,-
000	oseb. V sprevodu so nositi »de-če zastave, ter odkorakali v Reindeer Hall, kjer je znani delavski voditelj Arturo Giovannitti wnel navdušen govor. Seveda so kapitalist mn prodani listi — med tema V The Akron Times" skebski lkt (zvesti bratec "G. N.") takoj v pričetku štrajka hoteli štrajkar jem škodovati. Pisali so, da se je te demostracije udeležilo samo 300 mož. Ko pa so uredniki olro-lu skebski h cunj izprevrdeli, da se na njihove laži nikdo ne ozira, so pa kar čcjz noč izpremenili svojo bojno taktiko. Isti "The AkrOn Times" sc sedaj delavcem laska, ter odprto priznava, «la je na štrajku 27,000 mož. ^
• Da je štrajk opravičen, se že la hko izprovidi, ako povemo, da je Goodrich Co. s 1. jan. izplačala delničarjem, fsama sebi) 400 proe. dividende.
Kapitalisti imajo pred industri-elno unijo I. W. W. velik strah. Superintendent 'Goodrich' rtru&-be O. Shaw, se je izjavil, da ako sc delavci organizirajo v unijo, preseli tovarne iz Akrona v drugo mesto. Delavci so odgovoriti. "Hura!" Shaw. 27.000 delavcev ti je pripravljenih pomagati 'mti-fati,' ako svoje grožnje izvršiš. Nikar pa ne pozabi, da ti na^c ide-je slede, ker mi bodemo hitrejši kakor pa tvoje tovarne.
. Vodstvo štrajka imajo v rokah organizatorji "Industrial Workers of the World",.Sedaj je prišel Walter Glover iz fflevclanda in George Speed iz, Pittsburgh. Pa. Pozneje pa brfkotne 5e do-speta glavna organizatorja I W. W. Et t or in Haywood.
Družba že sedaj išče «»kebe. Cle-
1	velandski "Plain Deakr" poroča, da imaio akronski kapitalisti v
(Dalje na 4. «trani.)
PROLBTABBC
Iz naseltiln.
Indianapolis, Ind.
Otrooi se igrajo z igračami, od katerih ao jim najljubši konjički, kateri od aadaj piakajo. U-reduiki pri Ulaa Naroda pa s pri-amodarijami. Otroci so v primeri O. N. še pravi "gentlemaui". 0-troci lažeio malo. uredniki 0. N. pa kakor teče pes.
Komaj teden dni je namreč Glas Naroda prinesel absurdno laž. da je sodr. Filip Godina, sedanji "upravnik" pri "Glasilu", na stroske S. N. P. J. priftel v Indianapolis nabirat nove naročnike za "Proletarca". .
Gospodje, to je laž. Njegu ni-kdo ni videl tukaj, odkar je odpotoval, ^a prevzame svojo noVo 'službo V Chicagi. Mi člani soc. kluba st. 25. J. 8. Z. smatramo o-menjeno vest za "navadno čkani-karsko falotstvo", ter izrekamo Q.' N. akrajuo nezaupnico.
Bodite toliko prijazni in povejte dotično osebo, katera je videla "upravnika" "Glasila" tukaj. iivala Vam za tako prija-teliatvo do delavcev. Kako že Vi pravite t Da je Vaš list "Glasilo" slovenskih delavcev v Ameriki. Počakajte enmalo. Ali Vi smatrate. da ao socialisti tudi delavci. Kajneda, da so. Mi sociali-sti ua ne smatramo vaÄ«a cajten-ge" za naš — temveč nam direktno sovražni list. Vaš list piše za velekapitaliste oderuhe, ki lenarijo od dela naših rok. Veseli nas ua zelo. ter Vam prav odkritosrčno čeatitamo, da gre število Vaših naročnikov nazaj. V osta lern pa, goepodje, te pamet, stari ste dovolj. Ako amo Vam razreda no zavedni delavci, kateri se borimo za preobrat današnje zločinske družbe v socialistično — obležali v želodcu zaradi tegn, ker nam ni všeč, da so multimili-jonarji in prosjaki na svetu. No potem poznamo, ter Vam pri po ročamo dobro zdravilo.
Napijte se Trinarjevega grenkega vina, od zunaj pa se nama-žite is pristno dr. Virkovo "iav-
že navada med aloveoakimi delavci, posebno v uekaterih našel binah, tako je tudi tukaj. Veliko je rojakov, ki ae zanimajo za malenkostne dnevne novice, mesto, da bi v prostem času čitali delavsko časopisje in it njih Črpali znanje dauašnje delavske situacije, katera je taka, da se mora gnj-uaiti vsakemu, kdor ae le količkaj zanima za stvar. Velikokrat imam priliko, <b» vidim, ko je zbranih precejšnje število slovenskih delavcev v dmihi in jm>-govor je večinoma od dela, katerega je eden ali drugi po dnevu opravil. Ali kaj pomaga, ako se {»ogovarjamo, da smo sužnji in u-preženi v kapitalistični jarem, a molčimo pa, kje je izhod in kgko se bomo rešili tega strašnega in kritičnega suženjstva! Sredstva za to imamo. Railične socialistič ne knjige, {»osebno jm "Proleta rec, na katerega bi moral biti naročen vsak delavce ter ga prav pazljivo črtati. In ko so v kaki družbi, morajo vsebino lista prav stvarno razmotrivati. Goto\x> je, da se dobijo med delavci nekateri, ki imajo boljši razum in da boljše razumejo, kar so čitali. In teh dolžnost je, da razlagajo drugim, posebno kjer ao"soe. klubi. Tami naj bi se zbirati ob prostih časih in podučevali tudi politične stvari, ker delavec, dokler ne bode rasumel kaj je kongres, senat, legislstura in več takih stvari, kar je nam v korist, si ni treba druzega misliti, kot da bodemo še vnadalje vkovani v verige, ka tere vsaki dan sami (»onovno delamo namesto, da bi jih »drobili v prah. Gotovo je tudi treba upo števati. da |vostane vsak državljan, kdor le misli na svobodo volilne pravice Zedinjenih držav.
Ne morem se vzdržati, da bi popolnoma molčal, o mojem začudenju " ProAetarčeve" armade, ko
nisem našel iaircia iz naše našel-
t
bine. Prepričan sem bil, da se bode kateri sodrugov vdeležil, ali hudo sem se varal. Sodrugom na šega kluba pa polagam na srce
bo". In potem se še kaj pomeni- ^tede sodruga Kristana, ko je
, ,,	¡rekiel: Delavci, Slovenci, postani-
6 socialističnim pozravom (te mQŽje ¡n modrL ne ^ ^ gle_
Tajnik kluba št. 25. piti ^ po9lwnranikav, kateri iščejo prilike, da bi vas izkoristili.
Pittsburg, Pa.
Pa naj še kdo reče, da pitts-
Postanite samozavestni, da bodete razumeli soditi, kdo govori pra
buriki Slovenci spimo. Ne in ne. vifTK) aJi hinavAo. Pravični de-Tega se pač ne bo nihče več drz- lavci _ od«™. „jihovi zagovor-ml trditi. Imamo že Slovenski na- niki _ ninmjQ 8 cvetlicami porodni dom. čitalnico, dramatično, HUte |>oti ^ pR />airrajeno s trn-najmanj osem podpornih društev jem katen^,a morajo velikokrat in drugo. Stem še nismo zado- prekoračiti. In to mi delavci prav voljni. Sedaj se deluje na to, da radi verjamemo, ko vidimo, da se organiziramo Slov. socialistični nPkateri naši ««delavci pajdaša^ odsek in — zadružno prodajalno. j0 z "bossi". Ako je delavec pri-Za našo naselbino bo to velik ko- jateij "bosa", je gotovo nasprot-rak za napredek. Želeti je le, da njk ¿elavw in tistega se mora-se čira prej uresniči.	! m0 varovati.
• Tukajšnji slovenski tednik 4E- Delavskih razmer ne bodem dinoat' tudi vrlo napreduje, rav- mn0g0 opisoval, ker je itak že no tako ae tudi jako dobro širo ] večinoma znano,, da so kapitalisti naš neustrašeni "Proletarec" j dobro organizirani in delavci pa med nami. Med tem ko nazad- »labo. Gotovo, zmaga je tam. kjer njaška skebska cunja iz New premoč. Ali tudi temu naj bo-Yorka izgublja naročnike. Vse konec. Delavci, vsi v soc. klu-t« znaei. da se pittsburški Slo- be in strokovne organizacije in
venci zavedajo svojega stališča. Naša parola naj bo, proč s časopisi, ki ne pripoznavajo delavskih pravic. Vsakega delavca dolžnost je, da odklonja blago, ki je izdelano od neorganiziranih delavcev in naj si bo to sam slovenski dnevnik ali kaki drygi časopis.
Naš Proletarec če bit dnevnik, nanj naroči naj se vsak.
V armadi broječih se nahaiat zavedni hoče.
Zato na noge, hej! rojak, v naše vrste kot bojevnik
[korenjak.
Ne zgovarjaj vedno se, da Ti ne spadaš k nam,
ker delavec ai, — kot jaz — to dobro znam.
Kdor se zaveda, ta prizna, da izobrazba nam velja.
In to si pridobiš vsaki £ks. ako Proletarca za čitati imaš.
B. N.
Wlllock, Pa. — Ker se ne spominjam, da bi bil čital kak dopia r "Proletarcu" iz Wiltock, dasiravno je glasilo J. S. Z., kateri klub obstoji tukaj ali boljše rečeno: bil je ustanovljen. Gotovo, da je še danes precejšnje število zavednih rojakov, kateri stojimo trdno in se ne ustrašimo kritike ori še zaalepljenih. Da pa ne bode kdo mislil, to so gotovo verski fanatiki, ne, prav narobe. Kot je
bo treba prevkreniti. Pa je že tako: dva hočeta, trije pa nočejo, iu tako prida zaapanoat na vseh pet. Posebno v zimskem čaau,
je ljudi še bolj teško dramiti. — Tudai imamo socialističen klub
Št. 32 J. S. Z. Mnogi član kluba ae je trudil, da bi pridobil novih članov, da bi klub zrastel a starega števila, a uspeha je bilo vedno le nlalo. Mnogo jih je, ki bi si radi izboljšali položaj, a da bi priatopili h klubu, v bojne vrate z ostalimi proletarci vaega sveta, zato nimajo poguma. Doati je ta-cih, ki sami nečejo geuiti za od pravo sedanjega krivičnega sistema, a drugim tudi ne dajo. Najraje trpe, |/S zabavljajo Čez se vprek. To »o ijudje, ki aamemii sebi ue zaupajo.
Sodrugi — delavci! Spomlad ne bliža. Narava že oznanja prihod cvetja in spomladanske vonjave. Noči se krajšajo, dnevi daljšajo. Dajmo, stopimo ha piano sodrugi, na delo za našo nocia-listično organizacijo in našega 44I*roletarea", da se skrči tema tudi v glavah slehernega prole tarča, da nastane dan avobode» e-nakosti in bratstva!
Ne nehajmo z agitacijo tako dolgo, da ho v sleherni slovenski hiši v W. Newton "Proletarec".
Na seji dne 9. februarja je sodr. Jak. Stegel nabral za tis-kovui fond Proleta reu $1.10.
Pozdrav zvestim čitateljem našega lista!
Jos. Zorko, tajink jugosl. soc. ki. si. T2.
v aloveuakem domu igrala se je veseloigra enodeijanka kaztrse-nca". Omenjena prireditev je bila kljub sibirski zimi, katera je razsajala isti dan. dokaj številno obiskana. Občinstvo je tukaj pokazalo, da hoče podpirati dramatiko. Hvala zavednemu občinstvu.
Dramatični odsek izreka na tem mestu gospici Mariji Zgonc iz Johnstown-a iskreno hvalo za trud in požrtvovalnost v korist isteira. Živela zavedna rojakinja.
Prihodnja veselica dr. "Vihar" se vrši ako le mogoče zdnjega dn< v mesecu aušcu. Igralci se že mar Ijivo vadijo za tridejansko veselo igro v "Ljubljano jo dajmo". Tudi slika iz delavskega živ Ijenja "Njegov jubilej" pride na vrato.
Konečno še nekaj.
Vsim društvom sijadajočim k S. I). P. Z. priporočam, da glasujejo za konvencijo, toje, da se ista vrši v mesecu maju t. 1. kajti edi no konvencija mora rešiti nesporazum, kateri je nastal med gl. odborom iste. Sobratje delavci, za naše <Hasilo si »a izvolimo list, kari neustrašeno zastopa delavce, da bode naša organizacija v resnici delavska podnirajmo linijsko ča sopisje ter linijske izdelke.
Kobratie izvolimo delegate, može. kateri bodo v resnici iu povsod zastopali naše težnje. Pozdrav vsim zavedenim delavkam in delavcem sirom Amerike.
F. K
PREBUJENJE DELAVCEV V DETROITU
videlo se bode, kje je večina in potem bomo lahko mi sami odločevali, koliko dni bodemo delali v tednu, ne pa tako kot je sedaj, ko nam tukajšnji premoga raki baroni puste delati le po dva dni v tednu.
Velika gonja je tudi nastala tu v zapadni Pennaylvaniji proti kompanijskim prodajalnam. Ako se stvar uresniči, hode za nas le-fia prilika, da pričnemo s svojim lastnim zadrugam, katere bi bile v veliko korist, posebno v prem o -garskih naselbinah. O tej stvari hočem spregovoriti ob drugi priti ki.
V premogarski organizaciji di-strikt 5. (TJ. M. W. of A.) je izvoljen predsednikom Van Bitnar, kateri tudi pripada socialistični stranki. Želeti je, da ostane na pravem mestu, kot voditelj de lavstva!
Socialistični posdrav vsem zavednim delavcem!
Jakob Miklavčič.
W. Newton, Pa.
Cenjeno uredništvo!
Dolgo, dolgo je že od tega. kar sem čital zadnji dopis iz naše na selbine. Sodrufi in delavci bodo trotovo mislili, da nas ni več med živimi. Toda tem« vendar ni ta ko. &e živimo, ali životorimo, Če prav le bolj vsak zase. To je se veda slabo znamenje, katerega
Dunlo, Pa.
Sodr u g urednik!
Zopet hočem malo opisati tukaj anje življenje. Ziino smo imeli precej milo do sedaj, dasiravno se nahajamo visoko v gorovju ter ,smo že mislili da je uebode nič. Motili smo se. Oglasila se je z mesecem svečanom, ter rogovilila tako da skorai ni bilo za izpod strehe, seveda držali smo se bolj peči ter čitali časnike kolikor nam je čas v to dopuščal, radi pred-pustnib veselic.
Časopisja imamo tukaj dovolj raznovrstnega zlasti sta pa lista "Proletarec" ter "Glas svobode" kai izborilo zastopana, ker dob* ta se v vsaki slovenski "totšiV N!«d bi se udeležil koutesta ker je pa naselbina majhna ter isia Proletarec nad naročnikov mi je bilo nemogoče, vendar pa ae še vedno dobi kakšen naročnik.
Tudi se je pričela agitacija med tukajšnjimi Slovenci in francozi za ustanovitev socialistien. kluba, kar je v resnici pomenljivo. Kakor hitro se ustanovi, bodem o tem kaj več ter bolj natančno poročal. SI. Izob. Dr. "Vihar tudi kaj lepo napreduje zlasti bode pa račun pokazal kaj se da v slogi narediti, sicer v tako majhni naselbini. Želeti hi bilo. da hi tudi še drugi tukajšnji Slovenci, kateri še niso k S. Izob. Dr. Vihar pristopili ter tako podpirali za nas v resnici prekoristno stvar. Omeniti moram tudi predsednika omenjenega društva Fran Bavdek-a kateri ima velike' zasluge za ustanovitev ter napredek doma. kakor je tudi z raznovrstnim delom žrtvoval mnogo časa ter deloval vedno le za koristi doma. Toraj "živel" brat predsednik, le deluj še v naprej za napredek ter procvit doma.
Dramatični odsek omenjenega društva marljivo deluje. 1. februarja ie sodeloval na koncertu, katerega ie priredilo pevsko in izob. Dr. "Bled". katero je za res ka.i krasno pelo pod vodstvom g. Ig. Hude-ta. Omeniti moram da se mi je disciplina pri nastopu soc. Pev. Zbora VPlaninski Raj" do-oadla. Pohvalno moram omeniti ondotne rojake, kateri ao nam bili povsod na uslugo, zlasti pa sadru-~u And. Vidrihu ter sodrugu Fr. Pavlovčič-u iskrena hvala ter kmalu zopet na svidenje!
Naravnost nas je presenetilo občinstvo, katero ae je koncerta tako številno vdeležilo sic?r pro storna dvorana je bila tako polna, da ni bilo mogoče dohiti več prostora. kar ie tudi izvrstno vplivalo na igralce, kaiti veselje je igrati, ako je dvorana do zadnjega kotička nanoljnena ter se občin stvo tako lepo zadrži med predstavo. Tudi nežni spol je bil jako Številno zastopan.
Le nrehitro je prišel pode Hek, ločitve čas. kajti treba se je bilo pripraviti za zadnjo pustno veselico.To leto katero je priredilo dr. "Vrtni Raj" št. 17* S. N. P. J.
Dertroit, Mich.
Duh napredka je vzbudil naše fante iz dolgega zimskega spanja. Mraz je minil, in prijazno spomladansko solnce ogreva mater zemljo. Vse s»» na spomlad bolj oživi, livade 0z<4enijo, rožice cvetijo in ptičice pojo. Tudi delavec, dasiravno suženj kapitalistov, in brez vsake proste spomladi, se vendar rib probujerjiu, narave počuti bolje, nitfo oh dU^gočasnih in mrzlrb zimskih dnevih,\ ko sever žvjsga svojo staro pesem. sGor-ko «pomladansko sol nce je prVi.va-bib na dan tudi tukajšnje SloveiH-je. da so pod pokroviteljstvom
mladega in delanriega pevskega društva "Ljubljanski Vrh", priredili impozantno veselico, katera financiednem in gmotnem oziru, ter bogatem programu prekaša vse dosedanje.
Veselica je bila v tleski dvorani, in če pomislimo na oddaljenost in skrajno sl^foo vreme, je bila udeležba nad vse povoJjna. Korporativno so se odzvala sledeča društva:
"Zveza Detroitskih Slovencev S. N. P. J " Hrvatsko pevsko droštvo "Zvojiimir," in soc. tam-bnraški zbor "Nada", pod vodstvom kapelnika sodr. Sameca. (Op. ur. Upamo, da nam oprostite ker nismo priobčili vašega programa v celoti. Ako to storimo1 vam, bodejo druga društva zahtevale isto. potem pa imamo premalo prostora za drugo gradivo). Med zabavo je bil srečoJov. Seveda nismo lovili zajce, rake ali polarne medvede, temveč knjige, sli ke. "sladke srceta" in tudi "Proletarec" ni bil pozabljen. Gostom ni manjkalo ječmenovea. dobrega prigrizika in pristnega cleveland-skega cvička. Razšli smo se zadovoljni domov, želeč društvu "Ljubljanski Vrh" še mnogo, mnogo vspetia.
Sliši se. da se v kratkem ustanovi Slovenski soc. kluih. Le na delo vsi, da čim prej razširimo razredno zavest, in nas delavski list "Proletarec" ki je duša soc. gi<banja zn slovenske delavce.
Gostje Želeji mlademu bojevni-kru "L. V..' da naj krepko stopa |H) začrtani poti do cilja. Na prej! Vsi na socialistični krov.
P. S. Tukaj se je poročil sodr. Pavel Ocepek z sodružico Fany Zalaznik, mnogo sreče!
(Op. ur. Tudi mi izrekamo druga rakemu paru naše čestitke in en par m edemih let povrhu. In to že zaradi tega, ker je "urednik" Proletarca ravno sedaj na "oklicih". Drugi teden ga bode baje zastonj poročil naš velikomestni župnik. Veste kaj! Za poročno darilo nam pošljite par tisoč novih naročnikov
~ HUDIČEV PARADIŽ.
Zgodovina o razširjenju evropske kulture med "divjimi narodi" je za nov madež obogatela. Angleški generalni konzul air Ro-
yer Casement je priobčil svoja opazovanja v " kolonizatoričnem" delovanju družbe, ki predobiva v perovanski provinci f*utumayo gumi. Družba je bila ustanovljena v Londonu in se imenuje "Peruvian Amazon Company". Gumijeva drevesa rasto v širnih gozdovih, ki so last republike Peru. Peruvanske oblasti so dovolile u-radnikom londonske družbe, da niso gospodarili le v gozdih, kakor se jim je zdelo, temveč da ao Izstopali tudi z domačini najostu-dnejše in najsirovejše. Najznačilnejša mesta rz knjige, nad katero strmi vsa javnost in ki jo je izdal air Koyer Casement, navajamo:
Že pred dvemi leti je gospod Ilardenhurg težko obtožil družbo. Angleška vlada je }>of»lala nato komisijo v Putumayo, da preišče, ali so obtožbe opravičene ali ne. Komisija je dognala^ da so v zadnjih dvanajstih krtih izvozili iz Putumayje 40.000 centov gumija in da je moralo za teh 40.000 centov gumija žrtvovati 30.000 Indijancev svoje življenje. Z Indijanci so ravnali uradniki kakor s sužnji: nekateri so poginili od lakote, drugim so odsekali glave, ali jih postrelili, aH jih sežgali pri živem telesu, prej so jih pa trpinčili še s satanskimi mukami. O-kolo nekaterih delavnic so ležale človeške kosti v tako visokih kupih, da bi vsakdo mislil, da je zašel na bojne poljei Može, žene in otroke indijanskega rodu so bičali uradniki angleške družbe do krvi, ako so nabrali premalo gum-ja. Ali to jf( bilo še najmanjše grozodejstvo v primeri z drugimi, ki so jtti "kulturni" Evropejci uganjali. Na stc'ttoe mladih žen so pretepli tako, cffi~8e rane niso mogle več zaceliti. Rane so se prisa> dHe in v njih so se naredili črvi, meso je gnilo. Ko so bile v takem ohufMinem stanju, so nekatere postrelili, druge pa so zapodili v domače vasi. Največ jih je umrlo že med potjo, ako pa je katera prispela do doma, je umrla po priho-Matere, katerih otroci niso na \ dovolj gumija, so bičali do krvi v' pnč6 otrok, da Si svo}e otroke drugič bolj priganjale k
vladi svoje poročilo, a ta ga izročila javnosti, ker je v pričakovala, da bo peruvanc vlada aama kaznovala strahotne
pregreške. Peruvanska vlada se ni genila in zato bosta Angleška in Amerika storili najenergičnej-še korake, da spomnita peruvan-sko vlado na njeno dolžnost.
Caaementovo poročilo je seveda, sedaj ko je izročeno javnosti zbudilo splošno ogorčenje. Peru-vanski zastopnik v Londonu je v imenu svoje vlade izjavil, da so se vsa ta grozodejstva zgodila ie leta 1907 in da jih je peruvanska vtada v zadnjih letih popolnoma odpravila. Ali Casenient je zavr. nil to opravičevanje peruvansk« vlade a tem, da je bil on v onih pokrajinah 1. 1910 hi je našel v tem letu pri neštetih Indijancih, možeh in ženah, sveže sledov« groznega trpinčenja.
Mlatvo prazne slame imajo naši modri državniki iz razbijanjem trustov. V dolgih člankih so poveličevali ex-predsednika Koose-velta, ko je poslal v večletno ječo znanega sleparja z ledom Mor-seja. V svoji naivnosti so mislili, da je trusta za l^d sedaj konec. Jiaj še. Danes imamo Kni-okerbocker Ice Co. ki s svojim o-grotnnim kapitalom daleč nad-kriljuje Morseja.
Knickerbocker Ice Co. stane led v ledenicah z vsemi stroški 12c tona je že res, in to vemo mi ravno tako dobro kod gospodje kapitalisti, da stane nakladanje na želez, tovorne vozose in raz važanje ledu po mestu denar; ampak ti stroški so malenkostni, ako pomislimo, da "Truat" prodaja "led" na debelo $2—3. tono. Ta cepa pa velja samo za veletrgovine in saloone, na drobno, v malih kosih pa je "led" skoro tako drag kakor "sladkor". V pričo takih in drugih enakih lumparij se potem ni čuditi, da v civilizirani Ameriki, delavci hodijo lačni in bosi. Velegraftarji/ in ljudski tatovi v okvirju po
stav. imajo pa v žepih milijone
#
Kaj je z vojno na Balkanu Ali so Turki še v Carigradu— ali
'•aiifc- .»«A.* • iHiiK»» ,Kni; H«in*
vprašanje: Kdo bo spomladi oral
deirSti'ri'n.'ud7'Indijk »o rt-jJ'ol"rska in "rb"k'1 P0'^ ščali tako dolgo pod vodo, dokler se jim čreva in trebuh niso tako napolnila z vodo, da so počila. Neko ženo so obesili za glavo na drevo; pod glavo so zanetili ogenj da se je neva pekla pri živem telesu. Druge so polili s petrolejem in jih zažgali. Kadar «o uradniki imeli kakersnekoli orgije, so pri-vlekli i zzapora kakšnega jetnika, ga privezali k drevesu in streljali vanj kakor v tarčo. Sir Casement ni kar nakopičil ta grozodejstva, kakor mu jih je morda ta ali oni pravil, temveč navaja pri vsakem činu kraj, kjer se je zgodil in navaja tudi imena uradnikov, lri so učinili ta groziodejstva Casement je že davne predložil angleški
Urednikom in' gospodarjem buržoaznih listov priporočamo te le "medicine". Pojdite eden teden delat v waukegansko žičar-no. k bossu, katerega tamošnji Slovenci dobro poznajo pod idiličnim imenom "Kurji krempel". Po preteku enega tedna bodete vedeli, zakaj so delavci socialisti!
Iz glavnega stana soc, stranke, smo dobili v pregled "The Par-tv Builder". Kedor se zanima za epohalni razvoj stranke, njenb delovanje, in točen pregled vob-če — naj se naroči. List stane samo 25c. na Jeto.4 Naslov. 111 Nortb Market St., Chicago, HI.
.....................................................
Restavracija tn kavarna "Jugoslavija".
1134 — W. 18 Str.,	CHICAGO, ILL.
— Domsts kuhinjs. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! —
E. RICHTER, lastnik. »»»♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦oooeoeeeeeoeMo + oessessoee«

44

Kdor hoče dela
naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
ds se bo lahko in hitro brez učiteljs priučil angleifine. Knjiga obsegs poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore zs vsakdanjo potrebo, navodilo ss angl pisavo, spisovanje snglaAkih pisem m kako se postane lynerikanski drtavljsn. Vrhu t era ima knjiga doidaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. Kn|laa, trdo In oknsno v platnu vezana (nad 4li strani) stane 92-in se dobi pri:
V. J. KDBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Edino In nafvc«|e salotnlitvo slov. angl. ta rasnih slovenskih kn|lg. pflftlte po cenik.
ifiČE BE Janes Smole. Pred jednim letom je bival v Lloydell Pa. Za njegov naslov želi zvedeti Frank Sncrnan, Box 294. Midway, Pa. Wash Co.
POZOR BRATJE SLOVENCI!
p« aajailjl csnl? — Gotov*
iei
Ali «s vests kjs js dobiti saj bolj lo mas v sovi prvi Slovanski moderno ar «jo ni ms»
Ferko Bros., 271—1st Ave. fti Pirk SI.
Ta •• dobijo sajokssaejis ■▼«to i« prokajeno KRANJSKE KLO BASE, kakor tudi jstras In krvavs dom^ey» itdolka tor najokusnojts PRESAJENO MESO; vso po najnlkjlk conah	^^ .
Pridito ifc proprlftajto as sami o naAih conah kakor tudi o kakovosti aaiega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naie geslo. Ns posablts nas torsj obiskati v ssii sovi mesnici v Jos. Tratsiko-▼esi poslopja.
MILWAUKEE. WIS.	Telefos: Soatk M1S.
................................. .............
o
3
i'.s^:
Ferdnand Han
Pravljica.
V glavnem mestu velike dria-ve tU imela dva kralja »voja sedeža; eden ikrouan in eden nekronan. Kronan se je imenoval Kristijan 11.» nekrouan Moloh I.
Kristjan kot najviiji gospod čez armado je bil poveljnik ve-Kke amsdt- peicev in konjenikov. na- mokrem in na *uhem. Njegove vojske »o se bale majhne sosednt» države, preteče voj-ne ladije so krriarile po morju. Vojsks ursdnikov je bils v njegovem imemu vročično delavna, z brutalno ailo je izterjavala davke od najrevnejiih izmed revnih, na obzir «o lahko računali samo bo-gatasi. Vojska policajev je ikr-befca za javni red in mir. Cs se je pa ikdo kljub temu drznil mrmra ti nad težkimi bremeni, tedaj se je našlo dovolj sodnikov, iti so v imeinu Kristijana II. revolncio narca za več let opropali svobode. A to se ni mnogokrat zgodilo. Vojsk« farjev je skrbela za poneumnjevanje delavnega ljud Htva, ki je že davno izgubilo sleherno upanje na izboljšanje svojega položaja na tem svetu in ki je mislilo samo na to, da si s pridnim izvrševanjem pokore pridobi dobrote nebes.
Kot najvišji šef vojakov, urad nikov in policajev je razpolagal Kriatijan II. z nenavadno silo. Ki jo je brezobzirno izrabljal za tla čeoje svojih podložnikov. A ni mu bilo le do moči, hotel je biti tudi slavljen. Ob najmanjši prili ki so po vaej državi prirejali sla vnosti na stroške mest in vasi. Odvisni časopisi so morali prina sati dolga poročila, v katerih so slavili Kristijana II. sa umnega vladarja in »o razglašali po svetu patriotizem ljudstva.
Obdan od velike jate brezdel nežev in parazitov je živel Kristijan II. na svojem dvoru ve selo. brezskrbno življenje.
Moloh I. je moral biti skromnejši. Imel je iricer vzo zemljo, rudnike in tovarne, železnih 'in parnike, zunanji časti pa se je moral odreči. Ampak vse kar je delalo, je bilo pod njegovim poveljstvom. Možje in žene, starčki in otroci, vse mu je delalo tlako. On ni določeval le mezde in delavnega časa. temveč od njega je bilo odvisno, ali je smel kdo delati ali ne. In ker v tej državi revež brez dela ni mogel živeti, je bil na ta način Moloh I. zapovednik nad življenjem in smrtjo svojih sužnjev. Na srtoti-soče uradnikov v gozdu in na polju, v rudnikih in tovarnah, na železnicah in ladjah je priganjalo delavce k delu.
Nenasiten je bil njegov pohlep. Ako je imel sto miljonov, tedaj jih je hotel tisoč, ko jih je imel tiaoč, tedaj si je zaželel biljone. Tovarne so se množile dan za dnem kakor gobe po dežju in gost dim iz visokih tovarniških dimnikov je zastmpljeval ozračje. Vedno več sužnjev «o pošiljali v novlzemeljske globočine, da so opravljali na svetlo premog in druge dragoeene rude. Omrežje železniških prog se je zgostilo, vedno več ladij je plulo po morjih. da so prevažale blago v tuj«' dežele. Zadnje je bilo neobhodno potrebo, zakaj plače delavcev v državi sami so bile tako nizke, da delavci niso mogli kupovati industrijskih izdelkov. Izdelovali so fino sukno, pa so se morali o-blaeiti v cunje; izdelovali so čevlje. pa so letali bosi okoli. Vsi od delavcev ustvarjeni veličastni izdelki so bili namenjeni izključno bogatinom v deželi in inozemstvu: sami niso imeli od svojega dela nobenega užitka.
Zgodilo pa se je nekega dne, kar bi utegnilo imeti za vso deželo težke posledice. Kristijanu II., ki se za gospodarske razmere svoje države ni brigal, so postale naenkrat deželne ineje preozke, z roparskim pohodom si je hotel povečati svojo državo. Iz kakršnegakoli ničnega vzroka je napovedal svoji sosednji državici vojno. ki jo je v kratki dobi zmago-nosno končal in si tako prisvojil državico.	,
Vsa deiela Je bila pijama zmage. Patriot je so kričali po cestsh in hroono slavili zmagovalca KH-stijsna II., ki je med vojno lelsl ns prtih svoje priležnice
A maček ni izostal. Zaradi tega ropa so ga začele sovražiti vse druge države. Sovražniki se sicer niso drsnih začeti vojne s to mogočno drisvo, ampak kaznovali so jo na drug, zelo občuten način. Blaga, ki je priilo iz države Kristijana II., niso več sprejemali in ladje ao se vrnile v domača pristanišča, ne da bi bile storile svojo ualogo.
Moloh I. je preklinjal in div-ljal, ker je bil v uevarnoati njegov dobiček. Tovarne so morale ustaviti delo in delavci so jih morali zapuatiti; tudi rudarju so morali praznovati in moštvo ladij je lenarilo po prmtauiščih. Brezmejna revščina se je naselila ined delavnim ljudstvom; pohajkovalo je do ulicah kakor strahovi. Sprva nemo, zlovoljno, še vedno upajoč na boljše čjh*. Ko pa se je brezposelnost vgnezdila vedno bolj in je bila lakota vedno nez-no8nejša, je začelo glasno mrmrati. Vedno večje so bile demonstracije, vedno glasneje je grmel gias no pomoči.
Policija je storila vse možno, da bi zatrla kravale, ali bila je preslabotna; na .plan je moralo rit opiti vojaštvo.
• In tako se je zgodilo nekega dne, da je šla tisoeglava množica preti palačo Kristijana II. in zahtevala kruha. Komaj so se culi prvi klici, že je planilo vojaštvo peš in na konjih na neoboroieno množico. Puške so pokale, sab lje so sekale in v morju krvi so se zvijali ranjenci.
To krvoprelitje pa je izbrlo sodu dnu. Leta in leta zatajevana jeza ie bruhnila na dan v velikih vstajah, ki so se širile od mesta do mesta. od vasi do vasi. Podobna zlemu deuioiru se je valila rp.z kačena množica po cestah, uni čujoi vse, kar ji je hotelo ustavi ti korak. Kristjan II. in Moloh I. sta zbežala, neznano kam; brez sveta, brez moči, sta bila vojaštvo in policija proti revolu eiji. Učeni, plemeniti ljudje so se postavili na čelo vsega nibanja, z namenom, da ga spravijo na pa metni tir. Njim se je posrečilo, napraviti mir v deželi. Delavstvo se je vrnilo na delo, troti so se pa poizgubili v daljavi. Nezadovolj; nost in beda sta izginili, veselo in »rečno ljudstvo je delalo v mc stih in na deželi. Seveda ne več za Kristijana II. in Moloha I. in njih trabante, temveč zase.
HIŠE GOVORE...
Smo ko na križ pribite sanje, zasajene v zemljo s širno razpleteno korenino, vkovala nas je bedasta lenoba ljudi, ki se radi
živi zakopavajo med 1 našim šib
kimi zidi, kjer v 08labujočem vzduhu ležišč ubivajo vsako smelost kot bolho nadležno.
Kupujejo nas z zlatom, kakor vlačuge,
drže nas ne mesec naši gospodar
ji ljubosumni, naši prostovoljni in skopi jetniki Ljubijo nas in nas krase, flikajo nas v njih zabavo; za zibelko smo jim in za hlev in korito: šele pb smrti aapuste nas in še takrat neradi..
Ovetličnjaki zaprti smo, oaJabujoči akvariji, kjer anemične meduza in stebla rahitična brstijo, d oči in brezdelje in razsipnost klinčajo z varčnostjo skopuha tajne stene s pajčevino ljubezni
O ljudje božji! Prostosti nam ' dajte,
in vedar enkrat nas posujte do tal Rojeni sle, da preletite vsa morja, vse ¿ore in zrak! Zračni domovi potreba so va*a, hiše nomadske in nestalne kot želje, ki vas zbsdajo, smeli vetrovi, zasmehujoči urnika staro želvo.
Pagode-leteče. blesteče od rude, bodo »rabile solnca rmene zaklade.
Taka. o ljudje, je volja usode: stari in rjasti tir se izpremeni v grmeče motore; hiš suha streha
bi z lastovko rada menjsls perot. Ksk dolgčss, tsko nepremično
ždeti, ko vse se okoli nas giblje:
življenje je kskor ogromen fantastičen vrtiljsk, in mi smo
tečaji mu, trdi in negibni.
Kak dolgčas, tako nepremično polagoma gniti pod prsti nečistimi časa brez mrzlice, ki bi razpela nam apuene in revmat>čiv| kosti. Le včasih potres oživi nas, le osreni nas včasih s slastjo opijani ..'..
Ah. da bi stajali nas zlati plameni !
Cicero Altomare.
ZASTOPNIKI r HOLETAÄOA.
Aurora, 111.: John Blasckitz, R. F. D.
4, box 63 A. Aurora, Mina.: John P. Novljsn, b. 78. Barberton. Ohio: Ktank Levstek, 817 Wooster A v«., in John Balant, 311 So. 4th ave.
Bear Creek. Mont: Frank Danltek. Braddock, Pa.: Mike Bambick. Brereton, 111.: Frank Ale«. Broughton. Pa.: Jskob Dolens, bos 181 Buxton, lows: John Kraževee. Canonaburg In Metdow Lends, Pa.' John Koklieh, box £76, Canonaburg, Pa.
Carrollton, Ohio: Anton Widrnar. Chicago, 111.: Mike Kulovee i a Frank
Wegel, 460 N. Halsted 8t. Chlcepee, Kana.: Anton Sular, box 269 Chlaholm, Minn.: Anton Mahne. Clarldge, Pa.: Jacob Okorn A John Mlakar, box 68. Cleveland, O.: Anton Gradisker, 116*
E. 61st St. Clinten, Ind : Vikter Župani i«, bex 17, R. R.
Collinwood. O,: Dominik Blummel. Columbus, Kana.: Martin Jurečko, R
R. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrieh, bex
523; Frank Pavlovi«. Darraugh, Pa.: Johu Matelko. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dodgevllle, Mich.: Valentin Krall, Box 49.
Dunlo, Pa.: Frank Kau£i£. Ely, Minn.: John Teran, J. ftkerjitnec Eveleth. Minn.: Jacob Ambrožieh. •Export in Pennaylvanijo: John Prostor. Fits Henry, Pa.: Frank Isdof. Franklin k Oirard, Kana.: Fr. Wegel Frontenac, Kana.: Anton Katzman
John Bedene. Gilbert and McKlnley, Minn.: Anton - Sterle.
Oirard. O.: Anton Strah, box 372. Oirard, Ohio; Frank Ban. Olencoe, O.: Nace Slemberger. Oreensburg, Pa: Frsnk Matko, Key
atone Hotel. Herminle, Pa.: Joa. Brie. Hlbbing, Minn.: Frsnk Hitti is Henry * Dellea.
Huntington, Ark.: Karel Petriek. Indianapolis, Ind.: J. Mar kick. Jenny Lind, Ark.: Frank Gerene. Johnstown, Pa: Math. Gabreaja. Kenosha, Wis.: Frsnk fterovee. La Salle, I1L: John Rogelj, 1116—3d St
Martin Novlsn, Jakob Brej. Little Falla, N. Y.: M. Penieh, 50 Johns Street.
Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. In okolica: Anton Stra iikar.
McDonald, Pa.: Anton Skafar. Milwaukee, Wis.: Val. Rasboraik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljan, 22» — let Av.; John Kraine, 317 Florida St Morgan, Pa.: Louia Olažer. Mulberry, Kans.: John LeUe. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Panama, 111.: Jos. Ferjančii. E E Pittsburg, Pa.: Blsi. Novak, 6568
Rowan Ave. Pueblo, Colo.: Chaa. Pogorelec in Louia KoroAec.
Pullman. 111.: John Levstek, 11262
8tephenaon Ave. Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, box
47 Call.
Rock Springs in Reliance, Wye.: Jernej
Veriid, box 152, Reliance. Roelyn, Wash.: John Zobec, box 19. Roundup, Mont.: Martin Mežnariii. Sharon, Pa: Jos. Paulenieh, R. F. D,
57, Box 44. Bmlthon in Westmoreland Co., Pa:
Joseph Radisek, Central Hotel. Springfield, IIL: Frank Bregar. Stanton. I1L: Anton Ausec in Jos. Mo star.
Steelton. Pa.: F. N. Ribarich, 110 N. Front St. , Stene City, Mineral ter W. Mineral.
Kana.: Jehn Geriek. St. Louis, Me.: Val. Sever. 8truthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Oatrožnik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Sweetwater. Wye.: Pavel Hribar. Tonopah, Nev.: W JB. Atefanac. Vandling in Forest City, Pa.: Frank
Rataie, Box 106. Waukegan A North Chicago: J. Zakov-t wk, 311 South St. Willeck, Pa.: Fr. Sedej Witt, I1L: D. Sanuftkar. Yeungstown, •>: John Petrii. Yukon, Pa: Ant. La vri*.
Sedruge v tistih naaelbinah kjer fte nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se zglaaijo za zastopniitvo. Prija vije naj kar potom dopisnice na c ravniitvo " Proletarea na kar jim poiljemo vse potrebno.
Upravnlitro.
stvsri absolutno ne moremo priobčiti. Je proti poštnim zakonom. Tako daleč nas pa ja vendar ne mislite tirati, da bi prišli z zakonom v konflikti Ako kaj tacega priobčijo klerikalni listi, svobodno jim. Mi nismo denuncijantje! Bil bi pa polom, ako bi jih kedo naznanil na pošti. Sedaj mislim, da se razumemo. Drugarski pozravf
UMETNOST IN KNJIŽEV NOBT.
Dobili smo v oceno: 14The Melt ing Pot". 44The Melting Pot" je novi soc. leposlovni list (Maga-zine), kateri se že v svoji prvi številki odlikuje, po svojih originalnih in interesantnih člankih. Vsim našim naročnikom, kateri so vraj deloma zmožni angleške-gs jezika "The Melting Pot" priporočamo. Naslov 411 Olive Str., St. Louis, Mo.
ADVERTISEMENT
NEBO
IniM IM §km turškega Maka
10 za 5c
Na prodaj v vseh prodajalaah tobaka.
!• klici 2 »vitko« i i ziaatki.
CIGARETE i
<
Na|M)fte d§* j rele aa sveta. !
...........................................1166 61666
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
■a|eeae|t la
Poraženec
Ce nimaš zaupanja v samega sebe, v svojo trdno voljo in mo*, si poražen, predlio se prične bitka. Bojevati moramo mnoge bitke v svojem ¿fvljenju in biti pripravljeni nanj«. V našem telesu je neprestan boj, boj med »Iravjem in boleznimi, C'e ofotrpamo, ne bode pomoči za na« ,a če gremo neprej neprestrašeni, je vedno upanje na
ZZ.!OR^VNA BANKA, 1900 Blua Island A»e.,
vo, ki se mora uravnati. Najboljše zdravilo za to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki prežene iz našega telesa vso puato tvarino ter izpodbudi im okrepi •vse organe. Zelo izdatno je pri vseli boleznih želodca in droba. V lekarnah. oJs. Triner, 1333—39 S. Ashland ave., Chieago, 111. Poizkusite Trinerjev linhnent pri rev-matizmu.	Adv.
Naia parobrodna poslovnica je najvetja na Za padu hi ima vse najbolj6e oceanske Črte (linije). Sifkarte prodajamo pe ko m pa nI lakih cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
Kafepar Drtavna Banka kupn|c In prodala ln zamcn|n|c denar vseh driav
a veta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplava za K6 $1, brez odbitka. -
Največja Slovanska Banks v Ameriki. — Daie 8% obresti. — Slovenci poatre-icnl v slovenskem |ezlku. — Banks ima $6,118,821.66 premoženja.
chicaso illinois
Dobra domača kuhinja.
Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga*

1816 So. Centre Ave.
KJE 8E nahajata moja brata Iv. in J os. Stimec. Čul sem, da bivata nekje v Kansas City, Kansas. Če kteri od rojakov ve za njihove naslove se prosi, da blagovoli iste poalati na aledeči naslov: Alojz Stimec, * H Bo* 136, Barberton, O.
Vražja'trojica: profit, obresti in rent. In ts trojica je en sam bog: — kapitalizem I
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA &IFKARTE. Pošilja denar po pošti in briojav
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN 8KO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode ln raznih neopojofH pijač.
1837 So risk St Tel. Canal 144*
H. COOPER
trgovec ■ živili na drobno in debelo
Popolna zalega sadja in zelenjave. Debre in sveže jestvine na zapsdni strsni.
3744 W. 26th St.,	Ohlcsge, 111.
NaroČila rapoliljame na vse strani mesta. — Telefon Lawndale 762.
Popolna razprodaji j
Naia popolna razprodaja se j# aa
čela. Veliko znižanje na vsem sim skem blagu, kot obleke, suknje, klobuke, kape, itd., za mladenke is ed-
ra&ene može.
Imamo najboljže obleke tvrdk:	;
Cluett, Monarch, IntersU and Wil-	<
son Bros., ter srajee in spodnjo oble-	!
ko in klobuke tvrdke "Htensen".	\
K0TRBA BRATJE
S. W. Car. 2f!h SI. i MlUard Ave.
Tel. Lawndale 3682. Obleko po meri-' <
<'»60»»6664»4466a»6»»»66»»»»66 6»»»60 6 6 6»»»»6»»6666666'
Listnica uredništva.
Vse naše dopisnike uljudno prosimo, da naj dopise pišejo "s črnilom,* in vedno le na eni strani papirja. Nekateri dopisniki pit šejo tako dobro, da so njihovi ro-kopisi dobri za tisk. A ker so pisani na obeh straneh jih moramo še enkrat prepisati, ker rftav-ci na obeh strsneh pisane roko-pine odločno odklanjajo.
Sodrug R. O. Breezv Hill. Kans. Vaše stvari smo Vsm odpoalsli nazaj. Ker pa se je morebiti izgubilo pismo, Vsm še odgovorimo v "listnici uredništva". Val«
Dr. W. C. Olilendorf. M. D.
Zdravnik sa notranje bolesnl ln ranocelnlk.
.zdravnikka preiskava brezplačno—pla «Vati ja le zdravila, 1024 Blua Island Ave., Clilcago. Ureduje od 1 do 3 pe pel.; od 7 do 9 zvačer. Izven Chieag« liveCi bolniki naj piiejo slovensko.
Naročite si knjigo:
Cvetke iz papeževega vrta
od
A. H. Skubic,
274® So. Cllfton Park A.. Chieago
STANE 60c.
Ali aociajalizem razdira dom? Ta knji gs Vam pove kdo razdira dom.
L STRAUB
URAR
loio w. lttb st. Ode«c* i
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000 00
JAN KAREL,
HRZOSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK
Naie podjetje je pod nadzorstvom '«Clearing Housa" žikaAk>h bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevsema tudi ulo ge poAtne branifnice Zdr. drŽav. Zvriuje tudi denarni promet B. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvoier; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vložen v nažo banko nosi tri procente. Bodite nvejereni da je pri naa denar naložen varno ln doblčkanosno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
21 «-60 Blue laland Avenue, Chlcago, lil.
Mi tiskamo v Slovanskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem ' Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. NaAa posebnost so tiskovine za društvo in trgovce "GLASILO" £7'PR0LETAREC" se tiskata v naši tiskarni
CARL STROVER
Attorney at Law
Zast*|M 86 mil aWllk St. sobs 1009
issw. WAsnncTtii sheet,
CHICAGO, ILL. Telefon: Mais S9M
M. A, Weisskopf, M. D.
Urad nje od 8—11 pradpokftna
ia od »
1941 Bo. Ashland Ava Tal. Canal 47« tÜngi Bi
proletarec
GRÖLSTARBO
UST SA UTIUtl DKLAVSKXCA
LJUDSTVA.
SHAJA VSAKI TOUCH.
Ävcka tiskovna draiSa
A
)hksfo. III.
Narsftalaa: £& Ameriko «.00 «a e«)o leto, 1.00 is pol lets. Za Kvroj.o $2.60 is eslo loto, $1.85 ta pol h u
Sodr. Berger je sadni teden v
repreaeutatirini zbornici predložil resolucijo, s katero posivijo kongres, da po posebnem komi te ju preišče poštno cenzuro na p ram časopisju Čas je ie, da so takim smešnim cenzuram, ki bi jeji v obraz tiskovui svobodi, naredi konec.

PROLETARIAN
OwMiMdptblilM Ivuy Tuuur by
Issth Slavic Workmen's PsMskiag Company
Ckicafo, Missis.
Olasilo Slovenzke organisacijo Jugotl. socialistifins Zveso Amoriki	_______■
Subscription rate«: United (Hates and Canada, $2.00 s year, $1.00 for half yasr. Foreign countriee $2.50 a year, $1.86 for half year. Advertising Kates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
1146 Blue Island ave. Chicago, III
MODERNO SUŽENJSTVO
Ljudje a slabo raavitimi možgani in prefriganci trdijo, da živimo kot svobodni državljani v svobodnej državi, kjer si po svoji vofji izbiramo sodnike, kon-gresmane. žuoane in predsednika. V zvezde kujejo bogato in svobodno Ameriko, ter današnjo civilizacijo in kulturo. Ali vsa ta hvalisana modrost, hvalisanih državljanov odgovarja resnici t V starem in srednjem veku, ko so prevzetni Babilonski, Rimski, Grški. Bizantinski cesarji, njiho-xjri tribuni, ter drugi mogotci držali svoje sužnje,—je marsikateri starih sužniev v svobodi in družili udobnostih daleč nadkrilje-val, današnje moderne sužnje v svobodni Ameriki«Ako bi danes šival, nepozabni Abraham Lincoln. bi gotovo rekel, da v resnici obstoji hujše suženjstvo, kakor avoječaano "črno suženjstvo" na jugu. Tukaj ae ne gre za to, da živim v najbogatejši deželi na svetu. Dežela je res bogata, ampak bogastvo in njene naravne zaklade, kontrolira le peščica kapitalistov. Imamo moderno razvito šolstvo in lepo število univerz Ampak kaj nam koristijo šole, a ko pa morajo stariši pri današ njih mizernih' razmerah, svojo deco, namesto v šolo poslati tovarne; moderno razvito tehni ko, gigantske stroje in druge že nialne iznajdbe, katere bi nam morale biti v blagoslov, so nam danes v prokletstvo, ker na tiso Če in tisoče delavcem odvzamejo delo, ter jih pahnejo v revščino pomanjkanje in obup. Ako pa povzdignemo svoj glas, ter zahte vams nekoliko drobtinic, katere padajo Od mize kapitalistov, nam povedo, da smo vsejja siti ter nik dar zadovoljni požeruhi, katerim se ne priboljša nobene drobtini ce več. V slučaju štrajka pošlje-io nad nas milico, kozake in stav-kokaze. Namesto kruha, pa nam kažejo svinec in smodnik. • To je moderno suženjstvo. Ali je to civilizacija in kultura t Ne To je barbarizem. Delavci, odstranimo pege, katere zakrivajo zarjo prave svobode, enakosti in povejmo kapitalističnim pira tom, da je zatonHa zvezda sreče za poedince. Zažarela bo nova, pod katero bode dovolj dela in kruha za vse. In bratje, ako hočemo doseči vse to, — je samo e-na pot: — Oospodarsko se orga-nizirajmo v industrielnih unijah, politični pa v socialistični stran ki.
postna cenzura
Cenzura zveznih poštnih organov presega že vse meje. Ce sm.c poštna uprava ukazovati časopisom, kaj smejo in kaj ne smejo priobčiti, potem se naj gre solit taka tiskovna svoboda "Socialistični dnevnik" The New York Call" je priredil serijo člankov v spolni higijeni z naslovom "What every g\'l should know" (Kaj mora vsaka dekle znati). Članke je sp;sala Margareta H. Sanger ,isveH>ana zdravniška po-štreškinja in sicer v popolnoma dostojnem ter znanstvenem duhu. Komaj je pa prvi članek u-šel, je poita v New Torku takoj prepovedala nadaljevanje d j tičrtšga apisa. "The Call" je nato prinesel sam naslov članka 'n komentar z debelimi črkami kot sledi:
"Kaj mora vsaka dekle znati
nič na smo snati —
vsled.ukazai poštne uprave."
KLOBUK DOL t
Postovodajna zbornica v Penn-sylvaniji je sprejela zakon, ki pod kaznjjo prepoveduje nositi rdeče zastavo v javnih obhodih ali paradah ali razobešati na po slopjih.
Pennsvlvanski zakonokovači i-majo že od nekdaj navado, da se dajo "zglihati" za vsako postavo, ki jo skujejo, ako je komu odveč. Proti temu najnovejšemu koščku legpslativne tvsemodrosti — pa ni nihče pouudil podkupnine! Socialisti v Penila se čisto nič ne zmenijo še celo smejej«» se in prav krepko' se norčujejo iz možganov saloiuoiisko modrih "očetov" v Harrisburgu.
Ali ste že videli bosouogega o-J trpka, kateri je z nožnim palcem kresnil ob kamen in potem hladi svojo jezo nad kaiuenom s tem da .ga je tolkel z drugim kaine nonif Temu otroku so podobni postavodajalci v Petina. Mislijo da bodo ustavili val socializme če prepovedo rdečo zastavo! Kje jimjt pamet T Modre buče mora jo sedaj sprejeti drugi zakon zoper rdeče kravate, rdeče pankelj ce v laseh deklet, rdeče solnčni-ke in zqper rdeče kiklje; prepovedati morajo "v imenu zako na", da se ne smejo roditi otroci rdečimi lasmi, žreheta z rdečo dlako niti petelimi z rdečimi gre heni; prepovedati morajo rdečo šminko" za lica in ustnice našemljenih bahur med "višjo živino " v pittsburških uiilionar skih krogih. Sploh morajo modri Solomon i 20. stoletja prepoveda dati vse, kar je rdečega — tudi rdeče nosove v svoji sredi v .zbornici! O what fools you mortals be!
Rdeč, rdeča, rdeče! — Rrrrrr! Klobuk in kapo dol pred neskončno modrimi don Kižeti v iKMinsvlvanski zakonodaji!
rudarji aploh tvorijo najbolj za-1 Ampak deloveem ni treba 1« vedno delavstvo v Ameriki. V-1 varovati, km imajo, pridobiti mo-1 M. W of A. izdaje tudi svoje te-j rs jo večj če hočejo živeti. PsČ je densko glasilo 'Miner's Journal' sedanja draginja nenaravna in z ki redno informuje člane o socia-1 raznimi zakonodajnimi sredstvi
lističnein gibanju.
Premogarji so si ustvarili vcli-čanstveiio organizacijo in ustvarjajo naprej. Kedsj jih bodo delavci drugih induatrij dohiteli t Vsa čast vrlim premogarjem!
DELAVCI IN ORGANIZACIJA.
Delavcem, ki so le Že nekaj časa okušali slasti dela in so zasle-dovali delavsko gibanje, njegovo taktiko, njegove težave in uspehe. menda ni treba razlagati, da \Hi' lal,ko vnašajo nanjo T
bi se lahko omejila. Ampak neko podraževanje jj* v kapitalistični družbi neizogibno. Zoper to je e-diua pomoč zvišanje dohodkov. Saj se je nekdaj res lahko živeoj s pol dolarju na dan. Kje je pa danes tisti umetnik, ki bi ae mu| to posrečilo T
In kako utri v bodoče delavci I doaegujo več, fc ne bodo imeli | moči. če ne bodo imeli organizacije, in sicer take organizacije, da
VSA
ČAST ORGANIZIRANIM PREMOGARJEM!
Nobeua delavska organizacija v Zedinjenih državah ni pokazala toliko napredka in toliko vspe-ha kakor organizacija premogar-
jev "United Mine Workers of A-merica." Letno poročilo za 1912 nredsednika John White-ja in o-stalih članov eksekutive mora navdušiti in nandati s ponosom ne samo slehernega premogarja. temveč tudi slehernega delavca, kateri se zaveda svojih razrednih interesov.
Članstvo premogarske organizacije je štelo 1. 1896 9617; danes šteje II. M. W. of A. 391,000 dobrih članov. Organizacija je ne prestano napredovala v vseh državah. Kjer so vstale' nove podružnice, tam se je krhalo pokazal vspeh in izboljšale so se.de lovne razmere med premogarji.
U. M. W. of A. ¿e ves čas od svojega postanka v neprestanem boju z baroni premoga. Ravno zdaj je imela organizacija hudo bitko v West Wirginiji, kjer se premogarji neustrašeno borijo proti premogovim druŽbom, oboroženim deputijem in milici. Prc-jalislej bodo premogarji, v West Virginiji zmagali; delavci, ki i-majo za seboj tako mogočno or _<?anizacijo, morajo zmagati kljub vsemu nezaslišanemu tiranstvu premogovih družb, in vsem bri-gandažam krvižejnih pinkertov-cev.
V minulem letu je II. M. W. of A. izplačala čez $700,000 podpore štrajkarjein. &trajkov aicer ni bilo mnogo; toda če unija že gre na štrajk. ne odnehajo premogarji zlepa.
Premogarska organizacija pa ni samo najvspešnejša, temveč tudi najprednejša — vštevii Western Federation of Minem' — med vsemi unijami v Ameriki. IT. M. W. of A. prisnaje važnost delavske politične akcije in neštetokrat je že pozivala premogar-je, da naj ob volitvah glasujejo za kandidate delavske — socialistične stranke. Ne vrjamerao, če je v kateri drugi delavski uniji toliko socialistov, kakor je ravno v premogarski organizaciji in pa v W. P. of M., ki sdružuje rudarje na Za padu. Premogarji in
je organizacija neizogibno potrebna za dosego vsakega, bodisi tudi najmanjšega izboljšanja. Delavec, ki je uaprain organizacij popolnoma indiferenten, to ze pravi, ki se sploh ne zmeni za organizacijo in mu je vseeno, ali imajo proletarci kakšno organizacijo, ali'je pa nimajo — tak delavec sodi dandanašnji v muzej za starine.
Najdejo se sicer še taki staro-kopitneži, a njih število vendar
Neorganizirani delavci morajo kratkoiualo izginiti, da pridejo boljši čosi. To se pravi: One, ki še niso orgauiziraui, je treba spraviti v organizacijo in se morajo tam tudi držati.
Toda kako T
VČasi so se godili čudeži. Danes se ae smejo delavci zanašati* nanje. a mi od sebe ne bodo indifi

',-> t,
■ ■
* B51
UMORJENI Sodr. France Schumeier
nacionalni "volksrati"?
V koliko smo socialisti prak-
(Nadaljevanje s prve strani.)
rent.¡i drvili v organizacijo. Glav- ilenT v Ainerikl lmamo že ne- zapadnih državah, po listih ogla-ni vzrok je ta, ker je ne razumejo J , Ju*°8,ovan«ko soc. zve- ae, v katerih iščejo 5,000 mož. Včasi so že tudi drugi vzroki Z?: V . n je dane8 organizira- Vendar pa družba želi, da bi naj
naj daleč iz
nov v narodno enoto.
drugi vzroki,,	, , .. _	. .
pojema. Toda. če jih je še tako! "trahopetnost, lenoba, lizunstvo ^	»oveneov Hr- ti nov, možje" prišli
J itd. Ampak tudi to je včasi samo Vttov 1,1 Sr\ov- ?udl v tera	M?radf; ah i,a «»•
posledica neznanja. Sploh pa jo . f. pokazal°' da 80 «boral- ^ Akron je tudi dospela Mrs. mu gospodarskemu in socialnem I največ tistih, ki bi se hiteli vpi- " ,,nf	"avt,ni bazarji Margareta Prevev, orgamsatorioa
napredku in včasi'so svojim orga- «ti. «e bi dobro vedeli, čemu je !"?'	TT* HlTi. J w
'	| Nobena skrivnost | J «družitvi vseh Jugoslova-1'a za stranko ze oHih 16 let. Ne
I	jnHH|| papjsno je bilo veselje štrajkar-
jev, ko je sivolasa žena stopila na govorniški oder, ter iz prepričevalno dialektiko dokazala nepremostljivo reko, med delavci in kapitalisti.
Delavci, Vaš boj bo hud. Kapi-talisti bodo porabili vsa postavna in nepostavna sredstva, samo da vas uničijo. Doživeli bodete od ka
VOJAÖKIM VETERANOM $180,-300,000 puokojnine.
Starim delavcem, namesto kruha kamen.
malo, škodljivi so celoti. Oni prazaprav največja ovira vsake mu gospodarskemu iu socialne» napredku in včasi so svojim orga niziraiiim tovarišem bolj nevarni,! orgsnizseija. kakor odkriti nasprotniki.	na usta jim tega ne bodo razode-
V Ameriki imamo popolno »amo pouk lahko pomaga, združevalno svobodo. Delavci se Za .uspešen pouk imamo pa v lahko organizirajo in noboaa glavnem troje sredstev: Časopi-javua oblast jim tega zabraniti ne »i«, agitacijo s shodi in agitacijo more.	j od 'noža do moža.
Ker je pa organizacija delav-	je najvažnejše. Časopisi
stva javna, ne ve samo ona, kak- Iznašajo lahko najlepše nauke.
šno moč da ima, ainpak tudi obla- Kaj |V>maga, če jih delavci nel Kongres, kateri sestoji iz samih >ijo	^„/l¥rjl inKjrie 0
sti in podjetja so poučene o tem. herot Govornik si lahko izkriči delavskih prijateljev! (seveda ka-1 pIuHstov po^^jMiT^M^ir Vsak |M)sauieznik, ki ni organisi-1 P.ljučša; kaj, če ga delavci ne po- dar so volitve) je sprejel načrt, mogoče hujše šikan«- in ^rozorito-' ran, stoji takorekoč na o<lru prod|»luiajot Pa še drugo. Mnogo jih ki jasno kaže, kakšne prijatelje i- tti, kakor so jih vaši tovariši pred kapitalističnim svetom in pravi: i*- ki prečita jo časopis. In všeč mamo f tisti hišj. kjer se delajo I dobrim letom v Lawrence Utm. Glejte, saj še niso vsi orga nizi- J"n je, kar so brali - danes. To postave.	oči vseh zavednih delavce^ bode-
rani.	J"tn je pozabljeno. Na shodu Naši učeni postavodajalci, ka- jo obrnjene v tem gigantskem bo-
Kaj to pomeni, vedo pač vsi,h>,0«kai° govorniku. A ko izgine teri največ časa potratijo s tem, ju v Akron, O. Razredno zavedno ki so se že kdaj bojevali za boljših (H,ra- ««Uinile tudi njegove da zdehajo po klopeh, so se spom- delavstvo imate na svoji strani, položaj. Nemogoče bi bilo, pro- K>sede*	" nili naše "slavne armade". Torej Na nasnrotnej strani pa imajo v
šteti vse tiste deputacije, ki so že Treba je pa nepoučene pripra- $180,300,000 za vojaške veterane, močvirju-postavljene svoje šotore kdaj romale k tovarniškim vo- vM do tega, 4a res Čitajo delav-Ua induatrielne veterane pa niti — peščica kapitalistov, poleg ži-diteljem, h rudniškim ravnatelj- *ke časnike, da res gredo na sho- ficka. in potem če vsi naenkrat iz vih in papirnatih »kebov. stvom, k železničarskim general- in tam poslušajo. Treba jih je ženami in deco od lakote poginete	jijijs
nim direkcijam, k upravnim sve-r"4» tudi neprenehoma vspodbuja v cestnem jarku. Človek bi ae	.
tom delniških družb, proslt^a I ti» da jim ostane živo, kar so Sita- »meja!, ako bi ne bila cela stvar Socializem nima namena, da bi zboljšanje razmer. Dosegle niso M» »n slišali, ter da sami premišlju- za nas tako vsestransko žalostna. s,onl vfe ijndi jednake, kakor *si navadno ničesar. Semtertja mor- j«*jo, da se prepričajo, da jim pri-j Čemu pa je pravzaprav armada ,H>j<aten domišlujejo. Pač pa bo da kakšno obljubo, kakšno pri- M«* resnica v kri in v meso. Kajti na svetu t Ne samo, da z vsem svo- MaJ vsakemu človeku jednako jazno besedo, priznanje, da so res N £,'»ni, ki imajo saino knjižico v I jim generalnim štabom po vrhu Dn. 0 do (,ela in do uživanja slabi časi. Na uresničenje obljub žePn, se ne opravi nič. Močna bo ne produeira niti centa vrednosti. svojeKa Pr0(iukta se je potem čakalo toliko časa, da organizacija le tedaj, če bo imela pa še stane deHavce ogromno svo-se je pozabilo nanje. Čez par let prepričane ude. In jasno je, da je to denarja.	Novoizvoljeni predsednik Wil-
pozneje se ie potem napisala no- najbolj važno in potrebno, da or-l Ak saj se poznamo, armada je ,on ^ zadnji teden izdal knjigo, va prošnja, izvolila nova deputa- *»nirirani «odrugi neprenehoma vendar narboljši ščit za gospode v kateri »« grozi, kako bo razbitja, pa je začela stara igra. | »Jo* oziroma, ^da so prepojene z| kapitaliste. Ker če se kedaj ti na-Hal triwte vse po vrsti, kakor hi-Zaka i ie bilo tako T Kdor je sprejemal take deputacije, je dobro vedel: "aj se ne more zgoditi nič. Saj je v tovarni, v u, v delavnici še preveč takih, rudniku, na železnicah, v orzena-u, v delavnici še »reveč takih, ki se nič ne brigajo, ki niso organizirani."
Kai pa delavci sauii T
Tisti, ki so bili organizirani, v|sk"Pno delo z Dalmatinci, ki pri-1 sirotišnicah, če se že nečete dati organizaciji utjreni, ki. so se že|Padajo Hrvatski ali zajednica «I mi pokopati, kai naučili, bi bili marsikdaj res-p)08anskimi Srbi in Hrvati, a po-| Delavci, ako so vam take raz no odgovorili na prazne obljube,! V8em drug značaj bi imel sestanek mere všeč. pa pri prihodnjih volit-1 pa bi bili zahtevali dejanj. Toda|V8eh avstrijsko-ogrskih Jugoslo-lvah zopet glasujte zi> kapitalistič-vselej, če je prišlo tako daleč,| vanov. V današnjih razmerah bil ne kandidate.!
bil tak sestanek samo imitacija pravaške (t. j. klerikalne) akci-j je in bi ga naši nasprotniki izrabljali v svoje svrhe proti nam, a
zavestjo srbsko-hrvatskega na- ši ljubi delavci "spimtajo", ako	tro za8^de predsedniški stolec.
roti ne ga edinstva. kar se vsaj o hočejo večji kos kruha, ali celo	Wi,80n bi raje počakal štiri leta
vseh srbskih "naprednih" stran- mesa; se jim pa pokaže namesto	ijl Potem naj piše knjigo z naslo-
kah ne more trditi. Končno bi bi-|tega "soldate" en par se jih še	vom ''Koliko trustov sem rabil."
la taka akcija danes tudi s poli-lpo vrhu "obesi", p« je rešena I Ah ta na^'n bi prihranil delo, tičnega stališča neprigodna in bi I domovina. Zato pa stari veterani	knjige bi ne bilo treba pi-
v velikem političnem svetu velja- dobe pokojnino. Vi pa ki ste u- 8ati-la za manifestacijo v prilog av-lstvarili z delom vaših rok, vse bo-
striiski centralistični politiki. Ne-1 gastvo te dežele, pa iščite na sta-	80 trampje? Trampje so
kaj druzega ie or ganizirano rost podere v ubožnih hišah in "»noček človeške družbe, in sicer
ravno tak kakor kapitalisti. Trampje so produkt kapitalističnega sistema, kapitalisti so pa produkt delavske brezbrižnosti.
pa so prešteli svoje vrste, so si morali reči: "Toliko in toliko jih je, ki se ne moremo zanašati nanje. Niso organizirani, ne poznamo njih v dušo. Kdove, kaj bodo I nam ne bi donesel nobene kori-l
Jeklarski trust ne privošči svojim sužnjem nifi unijske tru-ge, kadnr jih razrnrevari v svo-
Deniokratje obljubljajo, da bodo priborili za senatorje direktne volitve po ljudstvu. Socialisti pravimo, da senatorjev in senatne zbornice sploh ni treba! Če jejina zbornica ne more skovati
jih peklih, temvee inia tudi svoje	,	.
storili, če začnemo boj? Kdove,| sti." Izvajanja "Srbobrapa" so| pogrebnike. ki ostanke sužnjev1 J zakonov< tndl dve ne moče nas ne bodo izdali?"
stvarno popolnoma zgrešena, za-Ta previdnost je bila zelo opra l k$j mrtva nedelavnost jugoslo-vieena. Zakaj rje enkrat se jelvanskega liberalizma stoprav o-zgodilo, da so delavci zatajili de-lmogočuje avstrijsko centrSlistič-lavce. Ne enkrat, da so zatrli boji no politiko, ki jo propagirajo kle-svojrli tovarišev neorganiziranih | rikalni elementi in smrtna pre-
ža greh«» j o ga h.
v revnih skebskih tru-
reta. Senat itak ne zastopa drugega kot samo velekapitaliste in truste. Proč s senatom!
delavci sami.
Res ni preveč rečeno, če*se prs-vi. da so bili neorganizirani delavci celoti bolj nevarni, kakor
Dobri cerkveni pridigarji, ki se toliko trudijo, da bi delavce zastrašili s peklenskim ognjem, naj vendar enkrat poskusijo s to teorijo pri carjih jekla.
Če je tirancek Madero J>o mne-
greha liberalizma je, da brez očit kov prepušča iniciativo v jugo-slavonski politiki klerikalcem. Ampak vzlic temu so "Srbobra-sama kapitalistična podjetja. To I nova "izvajanja zanimiva, ker po-|nju zmagovitih rebeluhov zrel za velja pa tudi sedaj še, kajti vseh I kazujejo vso razdrapanost, vso I norišnico — kaj pa šele veliki ti-dni še ni konec in paradiža ie ni-1 razcefranost in neresnost jugo rani na čelu jeklarskegga tru^ta smo dosegli.	I slovanskega liberalizma Horicont I'ld*i tirani bi morali že
Kar se je pridobilo, »je nekaj I liberalne politike, ni širši kot z davno nositi prisilni jopič v blaz-vredno. Toda to ni pribito ali pri I vaškega zvonika, in ves jugoslo-| niči! kovano. Kar se da, se tudi lahko! vanski liberalizem ni druzega kot
vzame. Če tisti, ki je dobil, nima peščica lokalnih klik, ki jih nel Dn je povprečni ameriški dela moči. da bi držal. Kapitalizem združuje ne skupna misel, ki jihlvec tako slep in gluh za napred ima od nekdaj le navado, da rad ne spaja skupna organizacija in ne ideje, je vzrok ta. ker mu ka-z levico jemlje če je z desnico kaj ki delajo politiko na lastno pest, pit al ist stoji z jedno nogo na gla-dal. Kar ao delavci pridobili, to katar zraste ravno na domačem! vi, a z drugo pa na srcu. si morajo tudi obvarovati; če ne zeljniku posameznih lokalnih ve
bodo znali in mogli, bodo hitreje ličanstev. Ali ni značilno za jalo-| Socializem je doma povsod izgubili, nego so pridobili.	vost jugoslovanskega liberalizma, kjer kraljuje, kapitalizem. 8ocia-
Vse, kar se pridobi, je v nevsr-J ki ima vso narodnost v zakupu, lizem nujno sledi kapitalizmu in nosti. da se izgubi, če ni moči, da Lja ne m0re spraviti v važnem tre- ker je kapitalizem najbolj razvit bi dr|ala. Ze za varstvo pridobi- notku skupaj sestanka o jugo- v Ameriki, bo tudi socializem tev je organizacija neizogibno po slovanskem vprašanju in da ga | mogočno sledil prvemu, dokler trebna.	I bodo v tem prehiteli — nemško ne nastopi prirodno dedščino
Katoliški teoritiki okoli A. S. vedno trdijo, da socialisti napadajo vero. Ah ti ljuba vera! Kaj na je vera? Vera je vaša stvar, ako sploh imate vero. Zatorej le bolj počasi gospodje, da se pomenimo. Soeialisti vodijo načelni' boj proti kapitalizmu. Imamo pa več vrst kapitaliste. Namreč in-dustrielne, agrarne in cerkvene. Rimsko-katoliška cerkev ni ničesar druzega, kakor velikanska kapitalistična organizacija. Torej je naš boj opravičen, ker mi se ne moremo vendar ozirati, za katero firmo ali formo se skriva kapitalizem. Ako pa gospodje tega nočejo verjeti, jim v prihodnji številki lista postrežemo z imeni.
Meščanski žurnalisti, kateri direktno ali pa indirektno kapitalistom pojejo "hozana", so za svoje žepe izvrstni goapodarji — za interese delavcev pa prostitutko.
PROLKTAKKC
Mednarodne strokovne organizacije v letu 1911.
• Popravek
V zadnji objavi konteata za tisoč novih naročnikov se jo naredila no ljuba pomota. Med desetimi, ki oo dobiH največ glasov js tudi Karol Petrich, Huntington, Ark., z 5200 glssovi, kar ni pravilno. V ronici jih ima le 4100.
Pri keoteotantu Anton Draaler,
Pa., se je tudi vrinila pomota. Namesto 4100 bi moralo biti 4500 glasov. Iz tega je razvidno, da se mora konAestant Karol Petrich umaknili in mesto med desetorieo pripustiti sod. Antonu Droalerju.
Upravništvo *1 Proletarca'
Tiskovni fond za dnevnik.
Jo«. Radišek. Smithon, Pa . $ .50
Thom Filtrich, Ohio.........25
* »
Anton Hartnar, Ohio........25
Fr. Gorenz, Arkansas.......40
Miz« M. A. Strainer,, Mont. .25
Frank Smerdu, 'Kansas...... 100
Blaž IiOmbar, Iowa........ 1.00
Frank Indorf, Fitz Henry,
Pennsylvania........1.00
doc. klub, št v. 5 Coneinaugh,
Pennsylvania..........90.00
Vincent Jurman, Cleveland. 1.00 Sov. klub, Indianapolis, Ind. 3.00 Proj izkazana svota........34.10
■t » Skupno do danes.....$72.75
PROŠNJA.
Dobili od sodr. J. Brimšeka iz Obisholma prošnjo za denarno podporo pogorevca Valentina Stenovca iz Mavčičah pri Kranju na Kranjskem, ki je svoječasno bival v Ameriki. Iz prošnje je posneti, da je imel rečeni vse vrste nesreč v Ameriki in doma, kar ga je tiralo v obup, v katerem je bil primoran obrniti se do dobrosrčnih rojakov v Ameriko za podporo.
Med drugim se prošnja glasi:
"Izza mlad n let sem si nekaj prihranil. Ofj so mi zapustili hišo, sam sem pa kunil dve njivi, nekaj pa v najem vzel, tako da sem redil enega vola in eno kravo, pa dva ali tri prašiče. Šest let sem prav srečno živel do 15. avgusta leta 1906. Od takrat pa je izginila zam»» vsaka sreča. Veter mi je raztrgal streho znad hiše, potem sta mi krepala dva prašiča, tako tudi naprej druga leta, da si nisem upal nobenega več kupiti. Zadolžil sem ae močno. Otroci so rastli in ž njimi je rastel dolg. Vs^.je šlo rakovo pot, meni je na odnadel pogum. Vendar sem poizkusil, če morda v Ameriki dobim zopet srečo.
Sosed mi je posodil potrebni denar in leta 1907 sem se podal v A-meriko. Pa tudi tu zame ni bilo sreče. Ravno takrat so bili slabi časi skoraj povsod, posebno pa še v Kansasu, kjer sem bil jaz. Delali smo malokdaj, tako da sem zaslužil komaj za hrano in društvene potrebe. Razun tega sera bil do 1910 štirikrat bolan. Denarja mi je vsled tega tako manjkalo. da zanji mesec 1. 1909 nisem mogel mesečnih obrokov pla-čsti pri vseh društvih — plsčsl sem ssmo nri enem. namreč pri A. S. P. društvu toliko, ds sera še ostal član, deležen podpore.
15. dan januvarja 1. 1910 me je pa zadela strašanska nesreča: v mojih rokah se mi je vžgalo 18 do 20 funtov smodnika. Ožgalo me je tako, da se tri tedne nisem prav nič zavedel, šele 22. dan •era prišel k zavesti. Ni mi mogoče ponižati svojih tedanjih bo-Wi«. Bilo tako grozno, da 26.
dan razun kosti in kože nisem imel vsega skupaj pet funtov mesa. Na prstih spodaj in zgoraj, na vratu spredaj in zadaj je bila koža gnila, obraz brez ušes. Roke sploh so bile take, da so mi jih hoteli za pestmi odrezati, pa ni sem pustil, ter rekel, da raje umrjem.
• Roke imam; toda grozno pokvarjene. Koža je rdeča, prati so mi na obeh rokah zraščeni čez prve člene, mazinec je kriv. Siro mak sem, da mi je težko para najti. V onem nesrečnem času sem ostal še devet mesecev v Franklinu, ko je bil štrajk pet mesecev in 20 dni. Dobil sem le toliko podnore, da sem imel za hrano, zdravnika, zdravila in bolnišnico, pa za vozni listek domov, kamor sem prinesel samo 120 kron.
Vse se me je prestrašilo, ko sem prišel tako grozno pokvarjen na dom.*
Lansko leto mi je pa še ogenj čniuil skoraj vse imetje; le mslo so mi mogli rešiti. Zavarovan sem bil za malo svoto.
Skrbi in žalost so me privedle tako daleč, da sera za smrt zbolel.
Urarl nisem; ali slabega zdravja sera. kar prihaja najbrž oc žalosti in pomanjkanja. Rad l^i delal, ako bi mogel; toda pokvarjen sem tako, da nisem za delo da bi mogel preživiti ženo in o-tročice.
Bodite uverjeni, da ne prosim rad, ali potreba je rea velika, ki me sili, da se obračam do dobro delnih src. Milo prosim, pomagaj te mi. kolikor Vam je mogoče.'
Spodaj je potrdilo županstva
Prispevke je pošiljati na u pravništvo "Proletarca", 2146 Blue Island Ave., katero bo poslalo svoto na pristojno mesto.
Pred kratkim je iašlo letno poročilo mednarodnega tajništva strokovnih central za leto 1911.
mednarodnem tajništvu je združenih 19 central. Mednarodni strokovni tajnik sodrug Le-gien poroča v predgovoru, da je izostalo od central le eno poročilo, namreč ono angleške centra-e, ker je bila to z delom za zavarovalni zakon preobložena. Izločiti je pa moral nregled bolgarske centrale in sicer zato, ker niso bile še poravnane diference med bolgarsko deželno centralo in drugo centralo te dežele. Žal, da niso v mednarodnem tajništvu združene strokovne organizacije, ki so v Avstraliji, Novi Zelandiji,
Južni Afriki in Južni Ameriki, kakor tudi večji del angleških strokovnih organizacij, v kolikor niso združene v angleški deželni centrali. Ako bi bile vse te strokovne organizacije zedinjene v mednarodnem strokovnem tajništvu, tedaj bi se zvišalo število članov nairaani za dva in pol mi-ljons. Vprvič pa so v poročilu tudi pOMehna izvestja mednarodnih tajnikov poedinih strok.
Najboljši pregled o strokovnem «ribanju deželnih central, ki so združene v mednarodnem tajništvu, daje naslednja tabela:
Število članov strokovnih orga-nizaeii:
Skupaj 1010.	1911.
v deželnih » « n train h
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7. H. 9. 10. U. 12. IS.
14.
15. IS. 17. IS.
19.
20.
Anglefika.......2,440.723
Francoska....... 977.350
Belgija........ 138.928
Nisoze luska ..... 143.850
Danaka........ 123.804
Švedska....... 122.180
Norveftka....... 47.453
Kinska.......'.. 24.928
Nemčija.......2.HHH.144
Avstrija....... 451.232
Ho«na in Here... 6.264)
Hrv. in Slav..... 6.805
Ogrska........ 86.778
Srbija......... 7.418
Kumunija ...... 8,515
Bolgarska . ..... 3.000
Švica .......... 93.797
Italija......... 783.538
Španija........ 40.984
Zed. dri........1,710.433
Skupno . .....9,905.189
3,010.346 1,029.23h 92.735 153.68U lff.224 116.500 51839 19.640 3,061.00-' 496.263 5.587 8.504 96.180 8.337 6.000
76.119 709.943 80.000 2,281.361 11,435.498
1910. 710.994 340.000 68.984 44.120 101.563 85.176 , 46.397 15.346 2,017.298 400.563 » 6.086 5.108 86.478 7.418 8.515 3.000 63.863 350.383 40.984 1,710.433 6,121.709
1911. 861.482 450.000 77.224 52.235 105.269 80.129 58.475 19.640 2,339.775 421.905 5.587 7.182 95.180 8.337 6.000
78.119 384.446 80.000 1,775.000 6,900.995
Urednik nekega lista nam v eni zadnjih številk na vse mogoče načine dokazuje, kako da je dobro za pljuča, ako se smejerao. Torei delavci se smejajmo neprenehoma. No. ja. Mi tudi visoko cenimo zdrave pljuča. Vendar pa slovenskim delavcem priporočamo, da naj poleg pljuč skrbe tudi za zdrav želodec, pri katerem igra glavno vlogo okusna in tečna ied.
V Denver, Col., so brumni policaji vrgli v ječo 19 članov in-dustrijelne unije I. W. "W. Kaj hudega so neki storili t Morda so kradli in ropali po mestu T Ne. Njihovo hudodelstvo tiči v tem. da so kod svobodni državljani javno na ulici držali govore. Kapitalistični be. 5i, sodniki in župani so povsod ednaki, ako se jim nove resnico. Denver ni prvi. Spokane, Wash., St. Diego, Cal., McKees Rock. Pa., in Lawrence. Mass., so dobre priče za to trditev. Pojdite se solit iz konstitu-cija Konstitucija je le za kapitaliste.
V sosednjej .Canadi vladajo ravno take barbarske razmere kot pri nas. Wm. Halowatsky in Peter 0!Leary, obadva delavca, sta naredila nevaren zločin. Nagovarjala sta svoje delavske tovariše, da naj popuste delo, in zastavkajo. Za ta zločin je obso dil sodnik vsacega $600 globe ali pa 90 dni zapora. P. Oratts, kateri je šel na stavko, je bil obso jen na $50 ali 60 dni zapora. Od sedaj naprej se bodejo Z. D. ka italisti vaaj lahko zagovarjali !<£ as j nsii canadski bratci niso
nič bolili.
t
Število vseh članov strokovnih organizacij je torej naraslo v teh deželah v teku enega leta od 9,905.189 na 11,435.598, število članov dotičnih deželnih central pa od 6,121.709 na 6,900.995. Le za sedem dežel se je določilo leh-ko tudi odstotno število organiziranih industrijskih delavcev. Na Danskem je bilo od vseh industrijskih delavcev organiziranih 51,75 odstotkov, v Nemčiji 32,91, na Norveškem 27,64, na Švedskem 21,88, v Zedinjenih državah 19,26. v Bosni 11,64 in v Itsliji 9.49.
, v
Glede gmotnega stanja strokovnih organizacij so znani podatki za 50 odstotkov skupnega števila članov. Letni dohodki teh organizacij, tfrej približno polovice vseh strokovnih organizacij, so znašali 192 miljonov kron, stroški pa 170,4 miljonov kron. Med stroški 90 miljonov kron za izdatkov so dobili zopet organizirani člani kot neposredno podporo, 60 miljonov kron so znašali stroški za stavke. Za stavkovno gibanje so dobile Zedinjene države in Nemčija 22.26 miljonov kron, Angleška 8,64 miljonov kron itd. Zal, da ni mogoče še določiti uspehov vseh mezdnih gibanj po vseh deželah, ker šele potem bi se lehko popolnoma jasno videlo, kako mogočno da vplivajo strokovne organizacije že danes do vseh deželah na živ-lienske razmer< delavstva.
Iz poročil poedinih dežel navajamo le nekaj podatkov:
Na ranco8kem zbuja posebno pozornost izredno visoko število strokovnih listov, ki 80 pričeli izhajati v zadnjih letih. Izhajajo večinoma po enkrat na mesec. — Poročilo iz Belgije poudarja, da je namen tamošnjih organizacij združitev v deželne in industrijske zveze, da se ta naraen čirada-lje bolj uresničuje. — Na Holand-skera imajo štiri različne strokovne smeri: poleg deželne centrale, ki je v mednarodnem tajništvu, so še centrale anarhističnih, krščanskih in katoliških strokovnih organizacij. Ali socialistične strokovne organizacije imajo skoraj še enkrat toliko članov kakor o-stale tri akupaj, čeprav škofje in duhovniki s strastno vnemo vabijo v katoliške in krščanske strokovne organizacije. — Danska se ponaša z najvišjim odstotnim številom organiziranih delavcev. — Poročilo iz Švedije pravi, da so se tamošnje strokovne organizacije oživele iznova po velikem boiu leta 1909. — Na Norveškem imajo izredno nagel industrialni razvoj. Medtem ko se je pomnožilo prebivalstvo od leta 1865. za 40 odstotkov, je naraslo število industrijskih delavcev za 505 odstotkov. trokovne organizacije naraščajo močno, čeprav je bila zapletena ogromna večina organiziranega delavstva v hude boje. — Na Finskem občuti delavstvo ruski bič. Zlasti knjigovezi so morali prenesti hud boj, ki pa jc končal z zmago delavcev, ker so
finskim knjigovezom pr.skočile na pomoč inozemske organizacije.
—	Poročilo iz Nemčije je najobsežnejše in se bavi tudi z gospodarskimi razmerami, z nesprotni mi strokovnimi organizacijami in s podjetniškimi zvezami. — Strokovne organizacije na Avstrijskem krepo napredujejo, in kriza. ki je nastopila vsled separatističnega gibapja, je že skoraj premamila. — Bosna in Hercegovina se tudi lehko ponašata z lepim napredkom. Največje ovire stavi delavstvu nazadnjaška vla da in seveda podjetniki tudi. Prave koalicijake pravice nima še bossnsko-hercegovsko delavstvo.
-	Na Ogrskem, tej klasični de želi zatiranja, so se strokovne or ?aru**qije lepo ojačile. — Na Hrvaškem napreduje strokovno gibanje in obenem nazaduje število izseljencev. Iz tega se lehko sklepa. da je delo strokovnih organi zacij že toliko izboljšalo življen ske razmere delavstva, da se čuti tudi doma zadovoljno. Vse lepe besede in vsa dobrodelnost od 4 4 zgoraj'' se doslej še ne more ponašati s sličnim rezultatom. — Poročilo iz Romanije pove, da je vlada oropala vse delavstvo po državnih obratih koalicijske pravice in da podpira krepko podjetnike pri osnovaju žoltih organi zaci.i. — Na Srbskem so se v zadnjih letih strokovne organizacije lepo razvile in delavstvo ima tudi že več strokovnih listov. — Deželna centrala iz &vice je poslala obširno poročilo z bogatim statističnim materialom. Zlasti je zani miv odstavek o socialni zakonodaji. — V Italiji tvorijo največje število organiziranega delavstva poljedjelski delavci. Italijansko delavstvo je z enodnevno splošno stavko protestiralo proti ropar skerau pohodu v TripolitanijG. — V Španiji je naraslo število organiziranih delavcev na 80.000. To je za razmere, ki vladajo na »Španskem, krasen uspeh. Vlada je brutalna, domači in tuji kapitalisti brezvestno izkoriščajo delavstvo. — Poročilo iz Zedinjenih držav ie izredno obširno. Poročilo poudarja zlasti kulturno vrednost in vpliv strokovnih organizacij. Poročilo našteva mnogo socialno-političnih in gospodarskih prido bitev, ki jih jc priborilo delavstvo v resnem boju s kapitalizmom.
Drugi del mednarodnega poročila razpravlja o mednarodnih tajništvih poedinih strok. To poročilo je nekaj novega. Doslej je v modernem delavskem gibanju 28 mednarodnih tajništev poedinih strok in sicer ima 24 od njih svoj sedež v Nemčiji, 2 na Angleškem. 1 je na Holandskem, 1 ps v Švici. Tajništvo slikarjev je bi» lo ustanovljeno prav pred kratkim. Poročila so poslala, žal, le tsjništva, ki so v Nemčiji. V letu 1912 ao imela tajništva sledeče število članov: peki 63.187 (v 13 rszličoih deželsh), stavbinski delavci 418.590 (14), pivovsrniški delavci 118.681 (8), knjigovezi
46.588 (12), tiskarji 134.700 (14), tovarniški delavci 267.062 (7), brivski pomočniki 4100 (3), občinski delavoi 64.786 (8), steklarski delavci 42.450 (17), leaui delavci 320.600 (20), hotelski in gostilniški uslužbenci 28.129 (7), klobučarji 30.200 (13), krznarji 6406 (4), litografi 34.266 (14), kovinarji 970.420 (18), delavci s porcelanom 36.050 ( 7), sedlarji 18.567 (5), krojači 101.500 (15), čevljarji in usnjarji 64.400 (11), kamnarski delavci 45.000 (16), tobačni delavci 50.125 (7), transportni delavci 821.816 (21), lončarji 15.978 (6), skupaj 3,703.591 članov. Ako pa prištejemo k temu številu še število rudarjev, tekstinih delavcev itd. tedaj je nad 5 miljonov delavcev združenih v mednarodnih tajništvih poedinih atrok. Zlasti v Ameriki in na Angleškem je še mnogo strokovnih organizacij, katera bo tre-
ba šele pridobiti sa mednarodno
združitev po pokliojk-
Poročevalci mednarodnih tajništev poedinih strok so tudi na kratko očrtali postanek in razvoj dotičnoga tajništva. Zelo so zanimiva, ker kaiejo, kako zgodaj se je zbudilo ozko stike s tovariši izven lastne dejelf.
11,435 498 delavcev is štela v letu 1911 armado zavedenega do-lavstva. Da je \o število danes še znatno večjs, o tem ni dvoma. To je armada, ki krči pot socialističnim idejam in ki nam jo porok, da hitimo nevzdržema do našega cilja.
OBVESTILO.
Vso oonjont prijatelje in čita-telje 44Proletarca" ofcroičamo, da smo že razprodali oolo zalogo Družinskega" koledarja, ga nimamo več.
Uprava Prolstaroa.
Razširite svojo znanje! Poučilo so o socializmu I Razvedrite d duha! — "Prolstaroc" ima v «roji književni zalogi sledeča knjigo in brošuro. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI:
Etbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba.............................SS
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv.. Kakor): "Diungol". Povest is ehicalkih klavnic....................!....................$LM
Etbin Kristan: "Francka In drugo"................................. Jg
Parol Mihalek: "Is nllln tivl JanJa"................................. iS
"Tajnosti ftpanako inkvtslcljo". (Dosedaj isili samo itirjo snopiči). — Snopič pe..............-.......................................f
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Enrico Ferri: Socializem in modoma voda......... ......... ........ '.60
"Drlava prikodnjosti" ............................................. jo
"Prolotmrlat'»	ia
m n	• • • ••••••••••• otoooooeSoeooooo*oooooeoooooo«oooo«eooeoo • 11
Etbin Kristan: "Morami soclalisom"............................ .16
"Strahovi." (Priporočljivo)........%........................... .U
''Komunistični manifest"...........................................SS
Zfcll ^J SflJO ftOClsilrti o ooooooooooooooooooooooeoooooooooooooooooooooo
"Rde uničuje proizvajanje v malem"..................................15
• • •• o • O • O O O • o o o • • o o o o o Jm» • • o • • o O • • S • O • O • O o • o • o • • o • • • o • o o »1$
"Kapitalistični razrod"..............................................lf
"Socijalna demokracija in kmotako ljudstvo"..........................|
"Vojna tn socialna demokracija".......... ...........................lf
"Občinski nocialiaom"	•j iz
v	• ••••oeooo«ooooeoooeoooooeoooeooooooo#ooeooee« »99
Moddfili SOCUilSem e o Mt*M»|iMtMM*««*^iiMMM«^*M.M|tfMM eJMI ^Wa|a bOff&tatTft"	A
o o oeoee*ooooooooooooooooooooooooeoooooooooooooooo o W
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTDLLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wakrmund (poslov. A. Kristan):
"Katolilho svetovno naslranjo in svobodna znanost"...............SS
"Krst zv. Vladimir J a." (V vernik. PriperoUjtroi) .................... «J*
"V dobi klorikalisma". (Priperelljivo.).............................. JS
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsumnih drafttvlh".............................................lf
"Narodno vpralanjo in Slovenci"..'....................................lf
"Moderni politični rarroj. — Modemi gospodarski razvoj. — Cilji oo-
ClAllZin^. 9 e eeeeoeoooeooooooooooooooooooooooeoooooeeooeooeoeoeeeo
"Štiri črtico". (Poljudno tbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj is življenja fajmoitra Kosamernika. 2. Kako dolg rep jo imel pee svetopisemskega Toki jo. 3. V nebesih. 4. Konec svota ia sedet sa "ne-beike kraljevstvo"...................................'...........lf
"Kako jo lop vojaiki stan." (Poljudno abirko "Več luči!" S. snopič.)..
' _____ /
Vso to knjigo in broiuro polijemo poštnine prosto.
PROLETAREC
MATI.
Socialen roman t d▼ «h deHfc Spiaal Maxim Q or kij.
v	Konec.	t
Počasi je Ha h klopi in aedla oprezno in medlo, kakor is bojazni, da se ji v notranjosti kaj utrga. Spomin, ki ga je zbujala ostra slutnja bližajoče ee nesreče, ji je dvakrat postavil pred njo tega človeka — enkrat na polju za me atom, ob Ribinovem begu, drugič — včeraj na sodišču. Tam je stal zraven njega nadstražnik, katere mu je krivo navedla Ribinovo pot Poznali so jo, zasledovali — to j« bilo jasno.
—	Ali so me vjeli? — je vprašala sama sebe. A takoj je odgovorila trepetajo:
—	Morda ne Se . . .
A takoj se je premagala rekoč strogo:
—	Vjeli so me I
Ozirala se je in ničesar ni videla, a misli so se bliskale v njenih možganih dm ga za drugo in ugašale.
—	Ali naj pustim kovčeg . . . ¿bežim . . .
A svetlejše se je zablisnila druga iskra:
—	Ali naj vržem sinove besede ... v take roke? . . .
K sebi je primaknila kovčeg.
—	Ali naj zbežim — z njim t... Steiem? . . .
Vse te misli so se ji zdele tuje, kakor da bi jih kdo od zunaj usi-lil, Žgale so jo. opekline so boleat-no zbadale možgane, bičale srce kakor ognjene niti. Obujajoč bolečine so žalile ženo podeč jo stran od sebe, od Pavla in od vsegs, kar je zraslo z njenim srcem. Čutila je, da jo trdovratno stiska sovražna sila. da ji tlači rame in prsi, da jo ponižuje zbujajoč v njej smrten strah ; na sencih ko ji silno utripale žile in pod lasmi ji je postalo vroče.
Tedaj je z velikim in silnim naporom srca pogasila naenkrat vse te zvite, drobne in slabotne iskri-se rekoč sama sebi ukazovalno r
—	Sramuj se! . . .
Takoj ji je odleglo, pokrepčala se je rekoč:
—	Ne zasramiij sina! Ječe se nihče ne straSi !
Njene oči so srečale otožen in utrujen pogled. Potem ji je v spomin Sinilo Ribinovo obličje . . . Nekoliko hipov Obotavljanja je vse utrdilo v njej. Srce je utripalo mirneje.
—	Kaj sedaj? — si je mislila opazuj o?.
Vohun je poklical stražnika in mu nekaj zaSepetal opozorivši ga na njo. Stražnik se je ozrl in se umaknil nazaj. Pristopil je drug stražnik, poslušal, nasmehnil se in namrftčil obrvi. Bil je velik, siv, neobrit starec. Pokimal je vohunu z glavo in stopil h klopi, na kateri je sedela mati; vohun je hitro nekam izginil.
Starec je stopal oočaai in pozorno otipaval s svojimi srditimi očmi materino obličje. Ona se je pomaknila nazaj na klop.
—	Da bi me le ne pretepal . . . le pretepati ne . . .
Ustavil se je zraven nje. niol-• nekaj časa, potem na polglas r.o in «sirovo vprašal :
—	Kai gleda*?
—	Nič . . .
—	Ne vem . . . tatica, ti! . . . Tako stara, a Se . . .
Bilo ji je, kakor da so jo njegove besede oplazile po obrazil, enkrat, dvakrat. Zlobne, hripave hesede so jo bolele, kakor da bi Trgale lica in ji kljnvale oči . . .
—	Jaz? Tatica nisem, lažeS! — je zakričala polnih pljuč, in vse nred nj»> se je zavrtilo v silni vihri razburjenja, namreč srce z grenko žalitvijo. Pograbila je kovčeg, ki se je odprl.
Olej ! Glejta vsi ! — je zaklicala in zavihtela nad glavo zavite); oklieov. Skozi šumenje V svo-tafcesih je slišala vzklike ljudi kv so prihiteli od vseh strani.
—	Kaj pa je?
—	Tu je tajni policaj . . .
—	Kajt . . .
—	Pravi, da je kradla . . .
—	Ona!
—	A ona — kriči . . .
—	Poštena ženska . . . aj-aj-aj.
—	Koga so prijeli?
—Nisem tatica, ne! — je govorila mati a polnim glasom in se nekoliko umirila <rt> pogledu na ljndi. ki so jo z vseh strani tečno obstopili.
—	Včeraj je bil politični proces, tam je bil moj sin — Vlasov; tu je njegov govor! Neseni ga ljudem, da ga Čitajo, da razmišljajo o resnici.
Nekdo je oprezno potegnil papirje iz njenih rok. Mati je zamahnila z njimi po zraku in jih vrgla med množico.
—	zato te ne pohvalijo 1 . . .
—	je vzkliknil nekdo a plahim glaaom.
—	Za to — jo, joj! — se je o-glasil drugi.
Miiti je videla, da jemljejo listke, jih ¿krivajo pod pazduho, v čepe — to jo je postavilo zopet krepko na noge. Mirneje in krep-keje je jemala iz kovčega in jih razdeljevala v urne, željne roke; čuteč, kako ae razrašča v njej raz burjen ponos, kako ae razvnema potlačena radoat, je dejala:
—- Ali veste, zakaj so Obsodili mojega sina in vse, ki so bili ž njim? Povem vam. a vi verujte, materinemu srcu, verujte njenim sivim Issem — včeraj so obsodili ljudi za to, ker prinašajo vam in vsem ljudem pošteno, sveto resni-o! Včeraj sem spoznala, da je ta resnica — nepremagljiva ... nihče je ne zmore, nihče!
Množica je umolknila, naraščala je in se zgoščala in obdajala ženo z obročem živih teles.
—	Bedo, glad in bolezni daje ljudem njih delo. Vse je zoper nas — vse svoje življenje izdihu-jemo dan za dnem v delu. v blatu in v prevari, a z našim delom se tešijo in preobjedajo drugi . . . Kakor pse nas drže na verigi, v nevednosti — ničesar ne znamo!
—	in v večnem strahu — vsega se bojimo! Noč je naše življenje, temna noč! Strašne sanje! . . . Ali ni tako? . ..
—	Tako je! — se je zamolklo glasil odgovor.
—	Zamaši ji goltanec !
Vzad za množico je mati opazila vohuna in dva orožnika; brž je razdelila poslednje listke, a ko je posegla z roko v kovčeg, je tam začutila tujo roko.
—	Le vzemite, vse vzemite!... je dejala in se sklonila.
t- Da izpremene to življenje da osvobode vse ljudi, da jih zbn-de od mrtvih kakor sem vstajala jaz. so šli v svet ljudje, otroci božji, ki tajno se je jo resnico v življenje. tajno. ker. kakor veste, nihče ne sme.govoriti resnice glasno — pohodijo ga, v ječo ga pahnejo, pohabijo. Bogastvo je sila, sila bogatih ljudi pa je resnica življenja zaklet sovražnik, nepre-zanesljiv sovražnik! V svet trosijo resnico otroci, nosijo vam jo sveti ljudje, čisti ljudje, iz njih src prihaja v naše težko življenje, greje nas. oživlja, osvobojuje nas od zatiranja lakomnikov in vseh, kateri so jim prodali svoje duše. Verujte mi!
—	Tako je, starka! — so ji klicali. Nekdo se je zakrohotal.
—	Narazen! — so kričali orožniki in odmikali ljudi na stran. Ljudje so se neradi umikali sunkom in stiskali orožnike, ovirali jih, morda brez namena. Siva ženska z velikimi, poštenimi očmi na dobrem obrazu jih je privlačila k sebi. Razločeni v življenju, odtrgani drug od drugega, so se zlivali zdaj v celoto, razgreto od ognjevite besede, ki so jo nemara že dolgo iskali in po njej hrepe nela mnoga srca. užaljena od krivic življenja. Bližnji so molčali, mati je videla njih željne in pozorne oči in čutila topel dih na svojem obrazu.
—	Stopi na klop! — so ji dejali.
—	Beži, starka!
—	Takoj te zagrabijo! . . .
—	Predrzna pa je . . .
—	Govori hitreje ... so že tu!
—	Proč! Narazen l — so se vse bližje oglašali kriki orožnikov. Več jih je bilo, krepke je so mi vali, in ljudje pred materjo so se majali na nogah in se prijemali drug za druzega.
Zdelo se ji je, da kipi vse okolo nje, da jo vsi rantrnejo in ji ve rujejo, in rada bi bila v naglici novedala ljudem vse. kar je znala, vse misli, ki je čutila njih silo. Lagodno so se pojavljale iz glo-bočhi njenega srca in se skladale v pesen, a sramežljivo je čutila, da ji peša glas, da postaja hrrpav hi da se treae in trga.
—	Beseda mojega sina je čista beseda delavskega človeka, nepodkupljive duše l Spoznavajte nepodkupljive *po smelosti, po ne ustrašenoati. a katero gredo, če
treba, tudi na laatno škodo — za resnico.
Mlade oči ao jo gledale zamaknjeno in plaho v obraz . . .
Sunili ao jo v prsi, omahnila je in sedla na klop. Nad glavami so švigale roke orožnikov, grabili so Kza ovratnike in za pleča, pehali v stran telesa, trgali čepice i glav in jih metali proč. Vse se je stemnilo, zamajalo v materinih očeh, a premagavši avojo utrujenost je kričala a preostankom svojega glasu:
—	Zbirajte, ljudje božji, svoje
sile v eno silo!
» x
Orožnik je z veliko, rdečo roko zgrabil za vrat in jo pretresel.
—	Molči t
Z zatilnikom je zadela ob steno, srce se je za hip odelo z dimom strahu, a znova jarko zagorelo razmaknivši dim.
—	Z menoj! — je dejal orožnik.
—	Nič se ne bojte! Ni je muke hujše od te, ki jo prenašate vse svoje življenje . . .
—	Molči, pravim! — Orožnik jo je vzel pod pazduho in jo gnal. Drugi jo je zagrabil za deano roko. pa «ta jo z glasnimi koraki odvedla.
—	Ki dan za dnem "tiho gloda srce, suši grlo!
Vohun je zbežal naprej in grozeč ji s pestjo proti obrazu je zacvilil :
—	Molči, mrha mrhasta!
.Oči so se ji razširile, posvetile, čeljust ji je zatrepetala. Opiraje se z nogami ob tlak je zakričala:
—	Duše. ki je vstala od mrtvih, ne ubijejo! . . .
—	Pasja zalega I
Vohun jo je udaril v lice s kratkim zamahom.
—	To ima stara mrha! — se je oglasil škodeželjni krik.
Nekaj Črnega in rdečega je za hip oslepilo materine oči, slan okus po krvi ji je napolnil usta.
Drobni jarki klici so jo poživili.
—	Ne predrzni se!
—	Otroci!
—	Kaj pa je to?
—	Eh. ti lopov!
—	Daj mu eno:
—	V krvi ne utope razuma!
Suvali so jo v vrat, v hrfcet, bili
jo po glavi, plečih, vse je krožilo in se vrtilo v temni vihri krikov, tuljenja, žvižganja, nekaj gostega. ghišečega je lezlo v ušena. sililo v grlo in jo dušilo: tla so se majala in zibala pod njenimi nogami. noge so ae šibile, telo je trepetalo v pekočih bolečinah, posta, jalo je težko in omahovalo semin-tja brez moči . t . Ali njene oči niso ugasnile in so videle mnogo drugih oči — gorele so z znanim, ostrim ognjem, sorodnim njenemu srcu.
Pahnili so jo skozi duri.
Iztegnila je roko in se oklenila za hangar.
—	Z morjem krvi ne pogasite resnice ! .. . . Bili so jo po roki.
—	Le zlobo kopičite, norci! Na vas pade!
Orožnik jo je zgrabil za grlo in jo začel dnšiti.
Zahropela je.
—	Nesrečneži . . .
Nekdo ji je odgovoril z glasnim ih t en jem.
Razno.
— Dober nasvet. Oeški pesnik Machar daje Avstriji dober nasvet, kako se lehko izkoplje iz sedanje finančne mizerije in napolni svoje kasarne. "Ljuba gospa Avstrija"., piše pesnik, "zadolžena ste, da niti konca ne premorete. neprestano se m nože nove zahteve, novi dolgovi! Pomislite vendar: Leto za letom si izposoj ujete denar, da plačujete interese svojih dolgov. Vaše rente pešajo, nikjer več nimate kredita; Vaši davkoplačevalci komaj dihajo in razen zraka jim ne morete obdavčiti ničesar ve — in vendar se hočete tikati n gospo Germani jo. z gospo Galijo in z Gospo Kosijo. Norčava zaprav-Ijivka! Zapomnite si: gospodje š la Wolf in Weisskirchner ne ra-sto kakor gobe po dežju in tudi njim odbije poslednja ura. frm več jf bajonetov, tem več borbe. Topovi grme, ampak ne nasitijo ... Torej, zakaj naj bi Vsm ne svetoval? Ozrite se nekoliko, kako je bilo v časih Jožeta II. bla-že nega spomin« f Med Vašimi državljani je veliko krdelo Rimljanov. brez žene in brez otrok, ljudi, ki ne delajo in vendar zbi-
rajo dnear po bankah in hranil nicah, ljudi, ki imajo v zemelj skem življenju toliko blaga, da ne vedo kam t njim: ljudi katerim je navsezadnje bog sam za-ukazal siromaštvo. Kaj bi bilo, ako olehČate ljudem njih butaro in si pomagate iz vode? Odvze-mite jim, kar jih bo pred božijm stolom samo obteževalo, dajte jim priliko, da se oproščeni teb bremen lahko brigajo za posmrtne dobrote za nebeške zaklade; skratka: ti ljudje naj odstojijo svoje imetje državi, ki jih trpi. Lehko jim določite trden letni dohodek (z ozirom na njih samski stan iij na zaukazano siromaštvo) : Kaplanom po 600 kron, župnikom po 900 kron, škofee, pa 2260 do 2400 kron. V velikih mestih bi bili lehko vso patri kaser-nirani kakor vojaki in imeli skupno kuhinjo kakor vojaki, v malih mestih bi lehko dobivali hrano iz kasarn (kjer ni f^jašči-ne kot siromaki lehko jedo s siromaki v ljudski kuhinji.) Potem bi bilo celo mogoče predlagane mezde skrčiti. Nadalje bi se dalo zmanjšati njih šteVilo prav znatno; za Dunaj jih n. pr. popolnoma zadošča 10, za Prago 5, za manjša mesta 1 ali 2. Kar jih o-stane, ljuba gospa Avstrija, jih vzemite k vojakom; zdravi fantje so, ne preveč zdelani in bodo lahko nosili puško in tomistro. Kaprol jih navadi marširati;; obračati se znajo izborno — vzemite to gardo, pa Vam ne bo treba v parlamentih prosjačiti za pomnožitev rekrutov. Čim dalje človek razmišlja, boljši nasveti se mu porajaio. Le izvršite to, dobro bo in pošteno in zdravo in koristno za ljudstvo, za Vas, gospa Avstrija, in tudi za duhovne očete. Mnogo boste imela denarja,, da poplačate ne le dolgove, temveč tudi topove, barke, sol-date in municijo. Ostali duhovni očetje se lehko bolj brigajo za svojo ubogo dušo, ostudna zabuh-lost njih obličja in telesa izgine. Pravnih pomislekov ni; na vsaki strani Novega Testamenta najdete oporo. Nič druzega Vam ne ostaja.xgospa Avstrija, zakaj časi so slabi in bodo še hujši. Torej kar hitro. Dvanajsta ura teče....
Sodrug a Kitajakega v Berlinu. Na selo, ki so jo imeli socialno demokratični državni poslanci je prišel kot gost sodrug Hajn-ju-kia iz Kitajskega. Predseknik socialno demokratičnega držav-nozborskega kluba, sodrug Bebel, ga je pozdravil najprisrčnejŠe. odrug Flajn-ju-kia je nato imel kratek govor v francoskem jeziku in izrazil svoje veselje, da sme bivati med najpoklicanejsimi zastopniki nemškega proletaria-ta. On da ni prišel ne kot zastopnik vlade nove republike, niti ne kot delegat kake stranke. Njegovo delo, ki ga izvršuje kot republikanec in socialist, je le v interesu republike, ki jo ogrožajo sovražniki od zapada in vzhoda. Japonska in Ruska zasledujeta demokratični razvoj Kitajske z bojaznijo, ker se bojita, da bi de-mokratizem Kitajske razplamtel ljudtsvo v njihovih državah. Gre za to. da se pribori mladi republiki simpatije civiliziranega sveta in da se uspešno nastopi nasproti vsem sovražnim vestem. Hajn-ju-kia si je nato nadel nalogo, da o-snuje tako v Evropi kakor tudi v Ameriki parlamentarne skupine prijateljev kitajske republike. Zaslombe išče tudi pri naprednih meščanskih strankah, predvsem pa seveda pri socialističnih somišljenikih. Doslej se mu je posrečila ustanovitev medstrankarskih parlanietarnih skupin že na Angleškem, rancoskem, v Belgiji in na Portugalskem, h katerim so pristopili socialistični voditelji dotičnih dežel kakor Keir Hnr-die, Macdonald. Jaures. Pres-sense, Vandervelde itd. Na Ho-landskem. v Avstraliji in Italiji se bodo po v najkrajšem času osnovale enake skupine, kar so mu odlčni parlamentarci teh dežel že obljubili. Upa, da Nemčija ne bo zoastala in v prvi vrsti računa na podporo nemške socialne demokracije. S pomočjo prijateljev mlade republike se bo na daljni mirni razvoj v demokratični smeri zelo pospešil, o tem da je uverjen. Parlamentarne skupine bi imele nalogo, da bi informirale javnost in razkrivale kultur-nosovrsžne namene reakeionar-
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
UatMMvtjwno 1«. juuvvS
lisi.
Bol. Pod, Društvo
Ukocponrano M. f.br.varj.
IMS v SrtevilZaAM»..
Sedež: Frontenac, Kan s.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, ^ Podpreds.: FRANK AUOU8TIN, Box 360, W. Mineral, Tajnik: JjJHN ČERNE, Box 4, Breezy HUI, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK 8TARČJIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapianikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kau.
NADZORNIKI: PONGRAC JUEfiE, Box 367, W. Mineral, Kana ANTON KOTJ5MAN, Frontenac, Kana MARTIN KOUMAN, Box 482, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna priatojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vai dopiei ae naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vae denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
cev. Zato prosi socialno demokratično državno-zborsko frakcijo, naj mu dodeli dalekosežno mora-lično podnoro. Sodrug Bebel se je zahvalil sodnigu Hajn-ju-kiu za njegova izvajanja in mu zagotovil pomoč. Sodrug Hajn-ju-kia se je nato zahvalil za prijazen sprejem in za zagotovilo pomoči ter se najprisrčnejŠe poslovil od nemških socialističnih poslancev.
— Oporoka socialistinje. — V
začetku, m. meseca je umrla v Hajdi na ("ečkeni sodružica Marija Konigova, ki je dolgo let delovala za socialno demokratično stranko. Bila je precej premožna in ker ni imela bližjih sorodnikov, je zapustila svoje premoženje v strankine namene. Krajevni organizaciji v Hajdi je zapustila 30.000 K. Svoji služkinji je zapustila obresti od 20.000 K., da bo lahko na stare dni živela brez skrbi. Kadar pa bo služkinja u-mrla, tedaj bo dobila polovico tega kapitala avstrijska socialno-demokratična ženska organizacija. 10.000 K je zapustila ravnateljstvu bolnišnice v Hajdi za ustanovo, od katere dobe vsako leto na dan 11. maja potrebni bolniki podporo. To ustanovo je Konigova volila v spomin svojih staršev. Po 5000 K je zapustila nemški šolski družbi in praškemu društvu učiteljic. Večje zneske je pa določila tudi osebam, ki so ji v času njene bolezni stregle. Kar ostane od premoženja po izplačilu vseh volil, je določila, da se porabi za namene in cilje avstrijske socialne demokracije. Konigova je določila sodruga dr. Adlerja. da izvrši vse njene določbe. V svoji oporoki je tudi določila, da more biti njen pogreb kar najbolj priprost in da se njeno truplo sežge v krematoriju. Konigova se je rodila v krogih, ki ao delavstvu sovražni, njena vzgoja v zavodu je bila popolnoma klerikalna, a ko se je seznanila z velikimi idejami socializma, se je njeno mišljenje popolnoma izpremenilo, postala je zvesta so-boievnica socialne demokracije in jo podpirala duševno in gmotno. Njena oporoka pa najboljše kaže, kako globoko je bilo v njej ukoreninjeno socalistiične nazi-ranje.
— Odlikovanje socialno demokratičnega sodnika v Švici.—Sodnik sodrug Otto Lang v Curihu ie bil lani na veliko pohujšanje vseh purgarjev imenovan za predsednika višjega sodišča a sodrug dr. von Wyss za podpredsednika. Predsedniški mandat u-gasne po švicarskem sodnem u-stroju po enem letu, ampak sodniški zbor je tudi letos izvolil sodr. Langa za .predsednika in s tem izrazil zadovoljstvo z delovanjem socialista v najvišjem sodišču države. To odlikovanje je tem značilneje, ker so svoj čas zahtevali od njega, da izstopi iz stranke ali pa iz sodne službe. Odločil se je za poslednje in je iz enakega razloga odklonil tudi izvolitev v zvezno državno sodišče.
— Krščansko socialna "pravi-ca do dela". — Pravice do dela, o kateri so sanjali predhodniki modernega socializma. ni, pravice. da bi vsak za delo sposoben človek, ki hoče delati, imel priložnost za delo. Vsaj v kapitali-
stični družbi ne, ki ustvarja "industrijsko rezervno armado" brezooslenih. katere kliče na delo v ugodnih časih in ¿ih odpušča v krizah. "Pravica do* dela" je nezdružljiva z zasebno lastnino nad fabrikami, rudniki in zemljo in ie mogoča še le tedaj, ko si delavstvo osvoji ta proizvajalna sredstva. Pod tem naslovom so krščanski socialci vložili v av-strij poslanski zbornici predlog, ki zahteva — poostritev sedanjega koalicijskega zakona, da bodo delavci, ki se v sveti jezi in razburjenju spozabijo nad stavko-kazno sodrgo, še krutejše kaznovani! — Doma se krščansko socialni (klerikalni) poslanci ližejo delavcem kot njih zaščitniki, v državnem zboru pa pletejo bič za nje. Večjih hinavcev ni na svetu kot so krščansko-socialno pobarvani klerikalci.
— "Uboga" cerkev. V Smi-hovu je umrl župnik Švehla. Zapustil je: praškemu nadškofu 90.000 K. 40.000 K redemptori-stom v Plznu in smihovski župniji tudi 40.000 K. 70.000 K za zgTadbo cerkve v Smihovu. 98.-000 K svojim sorodnikom. 48.000 K Češkim klerikalnim društvom. Gospod župni se je ravna seveda po svetopisemskem reku: Ne zbirajte zakladov, ker jih žro molji in rja.
— Angleške strokovne organizacije v letu 1911. — Sto največjih angleških strokovnih organizacij ie imelo v letu 1911 1,816.-506 članov, prejšnje leto pa 1,469.320. Te organizacije so imele 14.096.400 dolarjev dohodkov in 12,010.600 dolarjev stroškov, ob koncu Jeta 1911 so pa imele 26,740.000 dolarjev premoženja.
— Razvoj ameriških strokovnih organizacij,—"American Fe-
deration of Labor" obstoja 32 let. Leta 1881 je štela 50.000 članov..Število članov je vedno naraščalo in leta 1902 je bilo že čez miljon organiziranih delavcev. Leta 1912 je pa štela ta največja delavska zveza v Ameriki 1,770-000 članov. V zadnjem letu je iz-f dala zveza zlasti veliko za obrav-' ^ave za varstvo interesov strokovnih organizacij.
-- Nemško nacionalno pobalinstvo v Celovcu.—Graški "Arbei-tcpwille", glasilo avtrijskih nemških sodrugov, piše: "Astrija je zopet zanekrat rešena jugoslovanske nevarnosti. Dobernikovci so jo v Celovcu ukričali in uplju-vali. V nedeljo med 8. in 9. zvečer se je zgodilo to narodno dejanje, o katerem bo meščansko Časopisje te dni pisalo in na katero so Germani lehko ponosni. Stvar je bila .nedvomno že dolgo pripravljena, zakoj na bojišču so se zbrali vsi nacionalni kričači. Nedolžna zabava Slovencev, ki so jo priredili v svojem domu. je bila Germanom povod, da demonstrirajo proti slovenskim narod-njaškirrt društvom in proti novemu deželnemu predsedniku. Proti temn zato, ker je baje sprejel povabilo na veselico; ampak v nedeljo je bil na Dunaju. Srd na-cionalcev se obrača proti njemu zato, ker ni petoliznik nemških nacionalcev. temveč objektiven mož. V«s demonstracija je bila od kričačev dobro pri val jena, ee-
bROLETA BRC
policija je nedvomno dobila posebno aročilo, da je puatila demonstrante na miru. To je lehko umljivo, ko je od podžupana in občinakih svetovalcev do kih hlapcev od "Freie Stimmen
poleg mladičev Pri.ostvov«lo de.
monstraciji prav vse. U **") ao zbobnali junake in v olUrtjah
okolo bojišča so jih J***1 " narodno delo. Tam je najložje podkuriti narodno junaštvo in tudi eaaniiki poročevalci so se tam nalezli aarodncga navduše-nja. Ko se je vodja klerikalnih Slovencev, dr Brejc, v odprtem vozu pripeljal po Velikovški cesti. ie množica ustavila voz in s "Fejf" poklici opljuvala dr. Brejca. Na Slovenskem domu je bilo pobitih nekaj šip. Tu je bila policija takoj na mestu. Mi, ki nam je daleč vsak nacionalizem in ki vidimo v njem le kos kapi talizma in meščanskega nazad njaštva, pa naj se izrablja kot o-rožje na tej ali na oni strani, ne-delisko nemško-nacionalno poba linstvo kar najodločnje obsoja mo. V tem dejanju vidimo le ma never, da pokrijejo podlosti 4 National verbanda', ljudako izdajstvo in ogromno obremenitev novimi davki. To pobalinstvo ni dejanje mol, ki se štejejo za potomce nemških kulturnih pionir jev, ki imajo dovolj vzroka, da skrivajo svoj zločin. V tem tiči deloma tudi vzrok, da ni narod nega miru pri nas. Ampak tudi rnemško-narodnim manjšinam Ljubljani in po drugih mestih ta hujskarija ni na korist, ker njih za: dene maščevanje za ta poba linstva. Kaj bi nemški nacionalci dejali, ako dobe povračilo na ba lu nemškega "Schulvereina", ka terega načelnik je demonstrira zoper brezpomembno veselico Upati je, da Slovenci ne zabrede jo v enako napako, da ne povrne jo pobalinstvo a pobalinstvom.' Želeti je, da so slovenske narod njake izmodrili septemberski dogodki.
Svet je neprestano v revoluciji
— vrti se in drvi naprej. Kje bi ■vet že bil, če se ne bi vrtel ln drvel.
Progreaiati v Evanaville, Ind., bi se radi združili s socialisti zs bližajoče se mestne volitve. Na steno v arvojem glavnem stanu so obesili veliko sliko sodr. Rugena V. Delbsa potteg Roosevelta in Tho-mas Jefferaona. Sodru^i v imenovanem mestu amatrajo to početje "bulhnooserjev'' za Salo, kljub tomu da je l>ebsova slika poleg Roosevelta že žal jen je.
— Kulturna slika ia XX. veka.
Staretova Ivana v Repnjan, dela v vodiškem župnišču trikrat tednu (ob nedeljah, sredah in petkih) pred zbranim pobož ob činstvom "čudeže". Pobolnjaki iz bližnje in oddaljenejše okolice hodijo sem zijala prodajat in gle dat zamaknjeno "Johano", ki prerokuje, koliko časa se bodo duše pred leti umrlih oseb še cvrle v vicah in podobne oslarije Kedar je v ekstazi, ji priteče tudi nekaj krvi (!), ki jo tercialke z robcem brišejo in jemljo s sebo, kot svet spominek. — Opravičeno se čudi vsak človek, ki misli lastno glavo, da oblasti mirno gledajo to škandalozno sleoarijo ki se godi pod zaščito vodiškega fajmostra. Ce je Staretova umo bolna, naj jo oddado v zdravili šče na Studenec, ker take eksta tične produkcije njeno živčevje gotovo se bolj uničujejo, ako pa je zdrava in ljudstvo vede in hote slepari. naj jo pošljejo v Be gunje!
Avstrija je res srečna dežela Kar ljudstvu ne vzame gosposka mu pa poh^ro prekanjeni sleparji v kuti in talarju.
Socialistični pregled
23. februar je bil v celi Ameriki — dan manifestacije za žensko enakopravnost.
V nedeljo, dne 23. februarja, je imelo socialistično ženatvo po celi Ameriki svoj dan, ki so ga završile z manifestacijami za ena koDravnost ženstva. Socialistična stranka je s pomočjo predava-teljakega biroa priredila 4000 shodov, na katerih se govorile razne poznane socialistične govornice in govorniki.
Tudi žene drugih držav, preko Oceana, bodo 9. marca obdržava-le podobne manifestacije.
"The Progressive Women" (Napredna fcetia) mesečnik, ki ga urejuje dobro znana pesnica in pisateljica Josephine Konger Ca-neko. izide v slavnostni — posebni izdaji,1
Meta Lr Stern, znana socialist, agitatorica in pisateljica je dejala. da mednarodni dan ženstva pomeni novo upanje in nove ideje: "odpravo mezdnega in spolnega suženjstva; prihod svobodnejšega in boljšega življenja Senstvn sploh."
Socializem ae rapidno širi med vladnimi vsLužbenci v Canal Zone pri gradnji panamskega prekopa. Tam je sedaj okrog 50,000 delavcev, ki dobivajo od vlade stalno in dobro plačo. Kapitalisti se boje — in po vsej pravici — da bodo ti delavci, ko akončajo delo na prekopi»; pov*o*l netili socialistično propagando, kamor pridejo
Socialistični zakonodajalci v Springfieldu so nominirali dva kandidata v zvezini senat. Kandidata sta aodr. Barney Berlyn iz Chicage za daljši termin in sodr. TXmcan McDonald, tajnik illinoi-ftke premogarske organizacije, za krajši termin. — Socialisti v wia-coneinški zakonodaji so zadnje dni predložili nad 40 zakonskih predlog v prid delavstva.
t
Državni senat v «Kansami je pred par tedni od vnel sedež so-drugu Fred W. Stantonu, češ da ni bil pravilno izvoljen. Volilna preiskava v Crawford County, ka-two ao v decembru 1. 1. izzvali poraženi demdkratje. je pe dognala, da je bil Stanton pravilno izvoljen z večino nad ato glasov. Postopanje kapitalističnih senatorjev v Kansasu je torej naravnost lopovsko in ljudstvo bo že z njimi obračunalo pri bodočih volitvah.
V Pennsylvaniji bi radi posta-v6. ki bi zaibranila rdečo zastsro v pohodih in drugih socialističnih slavnoetih Zaree jako modre glave so tamošnji postavodsjalci! A-ko tako sovražijo rdečo barvo, potem morajo naakočiti vlado, da ustavi poštne znamke po 2 ceata ki ao rdeče — torej socialistične Ali naredijo naj, da ae jim spremeni rdeča kri v črnilo, tako ds jim bo tekla tinta iz nosov, kadar jih kdo sune. Ako je rdeča zasts-va kriminalna, potem je kriminal no vse, kar je rdečega — tudi klobuk kardinjda Gilnnsa!
• em je to, milo rečemo, izdajstvo .evškega delavstva napram iav-lemu mneuju. V Vevčah je priče a stavka ob aodelovanju klerikalne« treske. To dejstvo se nač ne da tajiti, in Če so klerikalci vaaj nekoliko pošteni, ae tega tudi ne smejo sramovati in dejstvu ne urekljcevati. Tako umikanje klerikalcev z bojuega polja, je na značilno za bivstvo klerikalnega delavskego prijateljstva. Enako zločinsko je ravnauje liberalcev, ki skušajo omajati solidarnost med delavstvom s svoo gnusno mevžarijo. Ni izključeno, da so klerikalci iakali v tej stavki politične uspehe, toda delavstvo temu ni krivo. f'e je delavstvo zapeljano, mora pač nositi žrtve za klerikalne špekulacije. Toda solidarnosti med delavstvom že zaraditega ne smemo rušiti, ker je od uspeha stavke odvisna bodočnost delavstva, pa bodi vzrok tak ali tak.
Obsojamo le klerikalne generale, ki so priporočili stavko, zdaj pa hočejp zapeljano delavstvo pustiti na cedilu. In kdor tako postopa je navaden lump.
CHISHOLM, MINN.
Iz domovine.
— Vevška stavka. V Vevčah pri ljubljani traja stavka že o kolo štiri mesece. O nji prav malo prihaja v iavnost. pravzaprav se nič ne sliši, kako se delavstvo bori za svoje zahteve.
Vse je za zagrinjalom iti le na videz sodeč lahko trdimo, da, je vztrajnost delavstva častna, " ne glede na to, kdo stavka in kdo stavko vodi. Tudi nam ni znano, koliko delavcev si ob tej stavki išče kruha z delom dngod in ko liko jih je doma zaposlenih v svojih gospoda rat vih. Ne more pa delavstvu biti všeč. kaj počenja jo meščanske politične stranke in listi t istih strank, ki so po svojem bistvu pr< tidelavske, glede vev «ke stavke s svojim rokovnja štvom. Liberalci pišejo namreč, da so klerikalci v zvezi z ravna teliem uprizorili stavko, klerikalci pa vpijejo, da nimajo nobene zveze s pričetkom stavke, neodvisni, ali pravzaprav "koloboci-j«'\ pa vzdihujejo, da bi radi nisali, pa ne morejo — ker nič ne vedo, kaj bi pisali.'Tako gre ta rokomavharska ironi a že nekaj časa po časopisju in ni ga poštenjaka. ki bi odkrito povedal, da je vsa taka pisarija izdajalska, ki nima drugega namena, kakor loviti lahkoverne ljudi. G. dr. Za-iec sam je, n. pr. na ¿hodu stav-kujočih rekel» da je bila stavka premalo pripravljena. Stavka se je začela sparozumno s klerikalci, ki ji niso ugovarjali, in mnogo }e bilo delavcev, ki niso bili zadovoljni s stavko, ker so, videli iti prav sodili gospodarske razmere.
so se uklonili večini in .( njo vztrajajo. Če klerikalci torej v svojih listih odklanjajo odgovornost za velikanske žrtve, ki j'h delavstvo v Vevčah prinaša, po-
Posebno poročil o 4' Proletsrcu''!
Dne 20. t. m. je v tukajšnjem rudniku plast železne rude "ore" za*ulo rojaka J. Mlinaa in L. Kre-psa. Zadnjega so dobili še živega iz rudnika, po trmlapolnem delu, prvi pa je ostal na mestu mrtev, pod težo železne rude. Obadva sta že stara delavca na "Messaba Range", ter poznata kot iakušena rudarja. Prvi ni bil zavarovan pri nobenem podpornem društvu, dni gi je pa pri več društvih. Njegovi znanci, kakor seveda tudi on sam so zelo veseli ker ni smrtnonevsr no poškodovan. Le malo je manj kalo, da gs niso rešišlci ustrelili ko so prebijali steno do njega Obadva sta rodom iz Štajerske ter v Ameriki že mnogo let.
To ni prvi, in tudi ne zadnji slučaj v železnem okrožju. Kedar je že kedaj delal v žleznih rudnikih lahko pove da 'Steel Trust' eden največjih krvosesov na svetu, ka teri absolutno ne gleda na varnost svojih delavcev. Čemu netki! Kaj vraga milijardarje v nebotičnih »vaJačsh brigs, ako ubije par de lavrev? Saj zunaj pred "Dry House* stoji rezervna armada krepkih delavcev, ki "boosa" mi lo^tno gledajo in prosijo dela.
Delavci, ako ste proti industri einim umorom, ako ste za boljšo bodočnost vaših otrok, potem vsi v organizacijo.	Sodrug.
CERKEV IN ZNANOST.
Že v starem veku se je znanost precej veselo razvijala in deloma je celo dosegla razmeroma visoko stopnjo.
Stari so iuieli dobre zgodovi narje in zemljepisce, zlasti med Grki so bili glasoviti in resnično znameniti filozofi in tudi na polju matematike in prirodoslovne znanosti so dosegli uspehe, ki jih je treba spoštovati.
Znanost onih časov odlikuje po sebno to, da je izhajala od opazovanja in preiskovanja prirodriih reči in brez aprioiorističnega mnenja sprejemala usrpehe razum nega mišljenja.
To vse se je izpremenilo povsod. kjerkoli je prišla krščanstvo do veljave. S predsodki obremenjena vera je prišla na mesto opazovanja. presojanja in pre^ko-vanja po načelu razuma. Povesti svetega pisma so se morale priznati za merodajne glede na postanek in starost sveta ljndi ter glede na razmerje med človekom in rastlinskim ter živalskim svetom. Samo na one izmed učenjakov starega veka, ki so v svojih nazorih dozdevno soglašali s svetim pismom, Ae je pazilo; ali njrh dela niso postala podlaga za novo raziskavanje, temveč napravile so se ir. njih avtoritete in njih nauki so vsa dolga stoletja veljali z» nedotakljive dogme. |Taka avtoriteta je postala n. pr. eden izmed prvih astronomov starega veka. Klavdij Ptolomej, <i je živel okrog leta 140 pred Kristom. s svojim takozvanim T>toflemejskim svetovnim sistemom^ On je učil. da zemlja kot «rediSče vsega sveta čvrsto stoji in da se druga svetovna telesa vrte okrog nje rn sieer tako, da je najbližji zemlji mfSrr. notem planeta Merkur in Venus, potem «*lnce in končna gornji planeti Ms rs, Jupiter in Satrmi.
Znano je, da je šele Kopernik
(L 1473. do 1516.) prekucnil pto 1 o mejaki sistem; v delu svojega življenja, ki je izšlo šele ob nje govi smrti, je dokazal, da zemlja ne stoji, ampak da se obrača o-Urog so In ca.
Kakor je v astronomiji ptole-niejski sistem, tako je vladala tekom vse dobe cerkvene vlade medicini Dioskoridova "Materia medica" iz prvega stoletja po Kristu. ki je bila sestavljena iz 600 zdravilnih rastlin, ter naulki Gah ma. izza hipokrata najglaao vitejša zdravnika starega veka. Galenoa, rojen leta 131. v Perga-gamonu v Mali Aziji, je mislil, da je našel «r slini, krvi, rumeni in črni žolči življenske soke, iz ka t arih obstoje vsi čvrsti deli te fesa.
Bila so vse bolezni j samo posledica slal>e zmesi teh sokov.
S<sle v 16. stoletju se je posrečilo plasti delu Teofrasta Bomba sta Paraeelsa (umrl okrog 1554), odstraniti Galenov nauk. Paraeel-sus je smatral naravo za živo de-loto, v kateri ni mirovanja in ne smrti, temveč vedno napredujoč v notranjem načelu utemeljen or ganičen razvoj.
Kakor z inedieino, je bilo z vso drugo znanostjo: Nobeno razum no raziskavanje se ni smelo tekom cerkvene vlade do 16.. celo 17 stoletja pokazati v javnosti
Kemija, znanost snovne razliČ nosti teles, je f>ostala alhemija. Stoletja in stoletja so bili celo visoko stoječi duhovi prepričani da obstoji neka snov, takozvani uiagisterium. pozneje imenovan "kamen modrijanov", ki izpre-meni vsa druga telesa, če se po sujejo z njegovim prahom, v zla to in ki ozdravi tiidi vsako člove liko bolezen. In kakor se je uganjala namesto kemije alhemija, ta ko tudi namesto astronomije ast rologija; to se pravi, namesto, da bi se opazovalo in zasledovalo gi banje svetovnih teles, so gojili "umetnost", kako se prerokuje bodočnost zlasti glede na člove ško Življenje iz gibanja in polo žajs zv«d.
Seveda niso zastopniki krščanstva iznašli aiiemije in astrologije; ampak nad vse značilno je le vendsr. da so bile take zmote pod vlsdo cerkve ne le mogoče, a m pak da so se ceio najbujneje razvijale in dosegle najvišji pomen. Alhemisti so postali najpriljublje nejši svetovalci m prijatelji knezov ter visoke duhovščine; dvorni astrologi so gospodovali nad največjimi državami, dočim ni smela nobena resnična, razumna znanost dvigniti glave.
Ves svert ve, kako je ravnala oerkesr, dokler je bilo gospodarstvo povsem v njenih rokah, z ljudmi, ki so se upali svobodno misliti in odkritosrčno povedati svoje misli v verskem in znanstvenem oziru. Prokletatvo in preganjanje, ječe in verige», mučenje in za-zidavanje, umor vsake vrste in kot najgroznejse: sežiganje živih ljudi — to ao bila sredstva, s katerimi je cerkev poldrag tisoč let trpinčila človeštvo, baje v službi usmiljenega boga in za vero, ki je glavna zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Vsak otrok ve, da je bilo na mi-Ijone " krivovercev" in "coper-nic" žrtev te ljubezni in tega usmiljenja.
— Žalostno sliko jugoslaven-skega liberaliima je pokazala debata o sestanku vseh naprednih jugoslovanskih strank v monarhiji. ki ga je predkratkim sprožil Slovenski Narod". Dočim je "Hrvatski Pokret" pozdravil misel, jo ie "Srbobran" odklonil s sledečo motivacijo: "Naše mnenje ie. da bi bil tak sestanek v današnjih časih neprigoden ali v najboljšem, slučaju prezgoden. Predvsem ni verjetno, da bi na takem sestanku bile zastopane srbske skupine iz Bosne, da ne govorimo o Hrvatih, ki so po ve-liki večini pravaai. I}alje za skupen nastop ne zadošča, da so stranke napredne, temveč je potrebno, daz enakim očesom ogledajo na srbsko-hrvask > vprasa-osebno agitirajo med neorganiziranimi tovariši, njim in sebi v prid.
Papež m Kristus
v engleftkem fezlku.
Posivi jamo duhovnike in katolMa ae, da «aaikaio fakte, ki »o v tej kaji fi, V katere} dokaiemo, da je rim vko-kmtoli6ka cerkev nekratanska. — Vaaka nt ran poaebej odpira o4i. 224 strani. Cena 26c a pottnlno, ft aa 9) Vaak, motkl ali ¿enaka, interairan ▼ ameriških ¡aititueijah ia v svobodi, bi moral naročiti vei komadov te kaji K« in jo rasiiriti med prijatelji in snanei.
AMERICAN LIBERTY PUB. CO., Dept. 149. Box 814. Chicago, HL
POZOR! SLOVENCI! P0Z0K
SALOON
a modernim kcfljiitea Sveto pi ve Is droge r—m
Mdka Potmi ki «iMa aa aiaSo mm
Poetreeba feataa la la Yeesi aovfeeee ia drugim »lovaa* aa topio pnporofo
MARTIN POTOKAR,
1635 So. Centre Ave. Chlcag
ia buteljk« pijače ter eaija* dobe iedao pr«»
♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦eeeosss»so»»»»
STE 2E SLlfiAU KAJ O ZA DRUŽNI TRGOVINI ALI KON8UMIH.
Podjetja vseh vrst vsUnovlje na podlagi zadruinosti, so pa djetja bodočnosti; samo le-ta i majo zasigurjeno svojo bodočnoit poleg drugih koristnih družabnih naprav, Id služijo ▼ občo korist človeštvu.
Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba mati vsakemu, ki se itejs naobraženim naj nemudoma naro či knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM",
ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z.
OKNA KNJIŽICI JS 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravniitvu Proletarca, 2141 Bine Island A ve., Ohicago, m. Trgovci knjig dobe popust.
♦..............»M........
A
»♦esssiessseeeeeeessssesss
Severov
Želodčni Grenčec
(Severs s Stoauch Bitters)
je isborno zdravilo za slab želodec in prebavne neprilike.
. Ustvar! zdravo slast. ; Pospešuj«izločevanja sokov, ¡i Odpravi naprebavo. Povrna naravno not.
;
A. FISHER
Buffet
aa raxpal age vsakovrstno pivo, vise, amedke, Ltd. Izvrstni prostor sa okreptile. 3700 W. 28th St.,	Chicago, HI.
Tel. Lawadale 17fl
Dobra tonika za onemogle <► ljudi. Cena $1.00 steklenica 4
Severov Balzain za ii
Pljuča

AVSTRO-ÀMERIKANSKA F ČRTA*
NIZKE CENE.
(Se veri's Balsam for Lsirs)
je prestal izkožnje že več | nego eno tretinjo stoletja. ! Uživajte ¿a kadar Vaa nadleguje
prehlad, kašelj, kripavost, davica ali vnetja sapnika.
Cena 25 in 50 centov.
Na prodaj so ▼ vseh le kar-	<
nah. Vprašajte za Severova.	<
Ako jih nima Važ lekarnar,	J
naročite jih od nas. Zaneslji-	<
vi zdravniški svet pišite na	!
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
V«like ugodnosti:
električna luč. isvrstaa kuhinja, vino zastonj, kabina tratjifa razpreda na parniku
Kalser Frmnz Jožef L ln Martha Washington
Ha krovu se fovorijo vsi Avstro-ojerski
jeziki.
ROJAKI vč
— t.e kocete piti dolsre pijače in ee za ba viti po dosnače pojdite k
8« Maluiich-u,
7M Markel Street, Waake§aa.
Pri njemu je vee najbolje. Kdor ne vtjame, naj se prepiča.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kalser Franz Jožef Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na flavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
6n'l A(t'(. 2 Wiskligton SI., Nn Tirt.
ali pa na drn^e n rad ne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
Glasilo hrvatskih socialistov js Radnička Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodfUftnr ps •Narodni Olas", 231C Clybonm Ave., Chicago. Prvi stane $2.00, drnfli pa $1.00 sa celo letn
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug
J. KRAINC,
317 Florida St., Milwaukee, Wis.
Ter popravlja, čisti pegla in barva stare.
Najboljše delo in najnižje oene.
Obuvala
m melke: od «1.10 4o «i ieaftk«: od $1.00 do u otrok«, od Me Se
Mi vaa hočemo vselej sadovoljiti
AHRENS&VAHL
855 Grove St.
Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
n 460 OMIO AVE., KEIOSNA, VIS
Telefon 1199.
- ________
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate asa napredek človeštva parite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je is-vrsten in metropol i tek i časopis, ki prinaša vse novice, največ po-»omosti pa posveča delaivAim interesom.
Naročnina sa celo Isto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee. Wis.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. K U ŠL JAN
229 - lat A v*.
MILWAUKEE. WIS.
Milwaukee, Wis.
Bon rug
LOUIS BXBOANT 857 — 1st Avenue priporoča Slovencem la Hrvate« grmj dobro nalet ae i SALOON.
V^Vatno upraianjc
mi opravi
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Iaborna pijača, izvrstna po
•qtoljl m lajctnijt
Konzularne .¿aC _
vojaške AtfyZlV/x Grove si I,4m Milwaukee, Wis. i
Vsakdo uljwtoo sprsjst.
PftOLETAKEC
Kaj Piše Jaka Strigelj
Klevelont, 23. februarja 1913.
Šestnajstsvient tajzov! To je bila pot! — Iz Žoleta sem jo u daril do ta kratku Rok ajlaud štreki, do Englvud štesna; tam sem jo pa precvičov na Balto & Ohajo.
Od Englvud štesna sem hodu po štreki kake tri ure, kar zašli šim za menoj puhanje lukomoti je. Aha, sem zdibnil, zdajle se boš pa zagrabil, Jaka. Stopim na stran in čakam, med tem pa trez no motrim vagone, ki so drčali mimo kakor konjički na ringel-špilu. V zadnjem trenotku zagrabim za ročaj zadnjega vagona — in baj gaš! kakšen ruk je dalo Komaj sem se dobro zavedal, da držim mrzlo železo — ročaj, že me je vrglo s tako peklensko silo na streho, da sem zastokal kakor mlad teliček in se na to parkrat zavalil naprej po strehi Že bi se bil skoraj prekucnil s - strehe, da se ni zgodil čudež, ki me je naenkrat obdržal na strehi. S strahom sem se ozrl naokoli če me mogoče ni zagrabil kakšen hobo, s katerimi se v temi in na premikajočih tleh nič rad ne paj-dašim. Potioljem okoli sebe in se uverim, da ni nič podobnega, am pak da se je zapel frak v velik že belj, ki je gledal iz strehe». In tako ima moj frak danes eno luk njo več.
Ko Sem se prepričal, -da je .vse
v	redu. sem se zvil v kolobar in * zasmrčal. Zjutraj se prebudim in
zapazim na moje začudenje, da se cela menažarija — v vagonih so bili namreč prašiči, teleta in sploh srovedina — ne nahaja na ta pra
vi	štreki. To me je iznenadilo in upalilo.
Skobacam s strehe in jo ube rem na glavno štreko. Pot je bila dolga, dolga, a konečno sem le prestopil zadnji tajz, ko sem vsto pil v oštarijo Toneta Grdovine na St. Clair štrit, Glevlont, Oha ja. — Jesrr.
Za baro v oštariji Toneta Grdo vine je čepela ženska postava, o kateri nisem mogel razodeti, je 1 Grdovine žena, mati, sestra, hčer stara mati, nečakinja, sestrična ali botra. Postava ni bla ne sta ra ne mlada, ne lepa ne grda, ne visoka ne nizka; razločil sem lah ko samo to, da ima žensko podo bo, drugače mi je pa ni bilo mo goče preŠacat.
"Dobro jutro" jo nagovorim "Kje pa imate gospodarja?" — 4'Hm, Toneta? —" Toneta menda ja! odgovorim. — "Nak, Toneta Da ni doma. Šla sta s Pirko na kort po Inžukšn proti novmu ko zum ferajnu. ki so ga ustanovili cisilisti. — Veste, pri nas u Kle velont je cev urag zarad tega ko zum ferajna. Cisilisti so en čuden ,folk; najraje, bi videl, da ne bi bilo ne bircanzov ne štacune na svejt. Vse bi rad imel na pu zastonj ; ja, uraga. koku bo štacnar in bircauskipar shajav. No, kaj boste pa pili? Od kod pa pri-maiial. Pa dajte en malo Trinerč-•ka, mogoče zrihta pete mojih Čev-dete?" — Iz vesta sem jo pri ljev,.čisto so izginile, in hodim že po komašnah."
Na to nfitoči babišče pijačo, pa nadaljuje: — "ampak naš Tone ig pa Pirka — saj ste gotovo že kaj stišali o Pirki — oj, to ti je zaokrožen jeziček — 1)osta ¿le zrihtala te gvavtne ciliste. — kajpak, največja potuha pride iz Cikage. Tam imajo, kakor pravi naš Tone, celo kosamo eisili-stov, in-že večkrat sem slišala, de imajo tam haupt logar. Un dan sem brala 11 Clev. Ameriki , od obercisilistov. Ti morajo imet gotov zlat krogelc, pa šterne. Sama vem. kaj bo. če se cisilisti res tako gmirajo, kakor pravijo ljudje. To se vse tako sliši, kakor v starem kraju, ko so stara mati
pripovedovali o kralj matjažu...
Brrrr.....
V resnici, Vi si kar ne morete mialit. kako nas eisilisti dražijo a svojim kozumom. če tone in Pirka ne dobita na sodniji iniunk-šen. -otlei ne bo kazalo druzga, kakor navezati ounkelj, pa jo po-plozat iz Klevelonta."
Zavžil sem pijačo in se vsedel v kot. k peči. Sklenil sem namreč, da počakam Toneta in Pirko, da se kaj pogovorimo. Ko tako sedim in čakam, vstopi v oštarijo človek v uniformi. Na glavi je imel loncu podobno čako, kakršne imajo novomeški purgarji na reš njevo, pri procesji. Razlikovala se je le v tem, da je imela naprej klasu podoben štuc, ki stal po-koncu, kot mlade mačke rep, če areča psa. Prepasan je bil z laki rano kuplo, na kateri je visela rjava sablja, ameriškega patenta. Za ročajem sablje je bil nave-zn skuštran cof, ki je segal skoraj do polovice sablje. Škornji so bili iz trdih golenic in so imele v grlu sedem mehov, kakor kranjske harmonike. Na peti so bili pretrjeni šporni. Pluza je bila temno modra in v zadnjem delu dolga, spredaj pa kratka in je bila podobna fraku natakarjev
Devetnajst komel! — To vam je bil vojščak, od nog do glave! — Jesrrr.
Vstopi se 11a široko pri bari pa reče: "Lojska, vse sem pripravil, tako se izvrši, kakor je bilo sinoči določeno. Moja kompanija sv. Alojzija bo danes ausrukala s fano. — Vse je pripravljeno: konji so nafutrani in napojeni, pa tudi fantje čakajo na dvorišču. Potreba je samo dve reči: to je iuč-inžunkšn, pa moje povelje; ies, inč-iš-inžunkšen — ko imamo teva. ei.' devet, strel!... to bomo pomedli ste mi eisilisti... Čudno je. da ni tako dolgo Toneta in Pirke. — Ja, inj jim bomo že pokazali, kaj se pravi nam kašo pihat ... Kruce..'.! Danes se bo plesalo po naših toktih, na moje povelje!''
Vojščak sv. Alojzija je stopical gorpadol po oštariji, tiščal pesti in pljuval tako debelo v pljuvač-ko. kakor bi deževalo. — No, to bo pa še kaj imenitnega danes v Klevelontu. sem si mislil. Kakor izgleda, se pripravlja nekaj za revolucijo! Baiiraš Lahko si mislite, da sem zelo zadovoljen ko sem videl. da bom zamogel prisustvova-ti tako imenitnemu konfliktu; kajti že v Žoletu sem sklenil, da jo u berem dol v Mexico zarad revolucije. No pa Mexico City sem poslal po tem dogodku takoj spat. — Jesrrr.
Trideset nabasanih bomb! to bo nekaj zame! Baj gaš. — Sedel sem mirno in mislil, mislil...
Ko tako stopica vojščak sv. Alojzija gorindol in čaka inžunk-šna. se naenkrat odpro vrata in vstopita Tone in Pirka. Spoznal sem iu namreč vsled tega. ker sta ju Lojska in vojščak skoraj v eni sapi nazvala po imenu.
"Al imata inžunkšen", vprašata zopet skoraj v eni sapi Lojska in vojščak, prišleca. — Figo! Nič nimava. — Je že hudič!...
Skril sem se malo bolj za peč, da me ne zapazita in nategnil u-šesa, kar se je dalo. — Kaj se je potem govorilo, poročam drugi teden, ker ne bi rad, dokler sem v Clevelontu. ponucal vsega Dulfra.
Do takrat pa gud baj, Vaš
Jaka.
nalo, ker pa si upa predsednik direktno blatiti osebe, katere so edno delale pa najboljših močeh za procvit naše delavske organizacije, a zagovarja pa povzročitelja, pribijem tukjy, da se je od novoletni reviziji 1913 izkazalo, da manjka na banki denarja natančno 4(662.95 govori ftsstodvain sestdeaet dolarjev 96 centov.
Naj omenim še nn*ledn\£: su revizije meseca januar lifi-se je izkazalo, da je bilo primanjkljaja nekaj črez $400.00. Ker nadzorni odbor in blagajnik niso mogli priti do soglasja, sem jaz na skupni seji predlagal, da naj se najame zapriseženega izvedenca v knjigovodstvu, a da ne bode zveza oškodovana, sem še predla gal, da ako se pronajde, da moje knjige niso vredu, poravnam vse st roške sam, da ako se pronajde, da blagajniške knjige niso v redu, pa naj poravna iste blagajnik. Prvi je temu nasprotoval blagajnik sam, a večina ga je podpirala (menda že zato, ker se>poznajo že izza časa vojakov!!??), toraj moj predlog je propadel. Za tem pa se po nudita blagajnik in predsednik, da sta pri volji urediti blagajniške račune', ako se jima plača po $3.50 vsakemu dnevnice in sicer iz zve-zine blagajne. Z vso energijo sem protestiral, ter povdarjal, da je vsacega plačanega odbornika dolžnost imeti knjige v redu za kar naj bi bil sam odgovoren. Pogorel sem zopet s predlogom, ter se je sklenilo, da se plačajo dnevnice in plačale so se.
Sedaj pa mi bode kot članu S D. P. Z. dovoljeno prašati predsednika. kaj je bil* rezultat iste-J pa raziskovanja, zakaj še do da nes ni povedal, ali sta našla bla-1 «Tajniške knjige v redu ali ne, ter ali sta sploh našla pomote ali ne Do nekega zaključka sta vendar prišla v teku enega leta. Zatoraj poživljam predsednika, s pojasni lom na dan. Predložite splošen ra čun', z zaključkom vred, da bode že vsaj nekaj naj si bode pravilno ali ne.
Dvanajstleten učenec ljudske šole z normalno zmožtibstjo bode znal sešteti na eni strani vse do hotlke, a na drugi zopet izdatke, iz česar potem potoni malega odšte vanja prav lahko izračuna čist preostanek. Zatorej sinem na vsak način upati in zahtevati, da po ce loletnem trudapolnem računanju predložita splošen račun, pa naj si bode že tak ali tak. Da mi ne bode kedo očital, da preveč zahtevam naj blagovoli vsakdo pogledati pravila na strani 11, točka 7.
Toraj smem pričakovati, da po jasnite celo dejstvo, in sicer brez zavijanja in suhoparnih fraz gle de dobrega poznanja izza časa vo jaških let, kajti to poznanje ne bo de plačalo nobene sinrtnine, in ne bolniške podpore.
Toraj z eno besedo: Predloita račune!
Viljem Sitter, tajnik S. D. P. Z.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S D. P. Z.
Pojasnilo, katero sem poslal v Glas Naroda, a je bilo 7. računom vred odklonjeno, se glasi dobesedno kot sledi:
Dasi-nerad, vendar sem v 0-brambo svoje osebe primoran pojasniti članom in članicam nekoliko natančneje položaj v uredova-nju S. D. P, Z.
V izdaji z dne 4. feb. t. 1. Glas Naroda, je objavil glavni predsednik nekako zagovarjanje, v katerem se namigava, da se bode že izkazalo, kedo je V računih zakrivil. Vsakdo bode iz istega pojasnila razvidel, da se hoče reči približno takole: jaz vaš predsednik vam povem, da je blagajnik pošten, jja poznam že izza časa vojaških let. on ima vse v redu, ta nadalje namiguje, da nekdo drugi nima knjig v redu; da sem jaz ta "nekdo drugi", bode takoj vsakemu jssno. Moja želja je bila, da bi se vse brez javnega hrupa urav-
V Guttenberg, N. J., so nakla dalci premoga šli na štrajk. Mir no in dostojno so poslali deputa cijo do svojih delodajalcev, ka tera je izrazila svoje težnje. Kaj so nato ' odgovorili kapitalisti Namesto, da bi poskušali mirnim potom dosečti sporazum, ter vsaj deloma upoštevali delavske za hteve — so rajši povzročili kon flikt. Poklicali so večje število policajev in deputijev. Kdor po zna našo slavno policijo, lahko razume, do česa je prišlo. Šikani rali in zasramovali so toliko časa mirne delavce, da je v njih zavrela kri, in prišlo je do krvave bitke. Rezultat bitke je bil: 1 šerif in 2 policmana mrtva, več delavcev uevarno ranjenih. Dvajset delavcev so že utaknili v ječo, nadaljne aretacije pa še slede. O-četje bodejo hržkotne obsojeni v .večletno ječo, matere in deea p« točili solze za svojimi roditelji. Zares žalostna slika delavcev, kateri niso ničesar zakrivili dru-zega, kakor da so se v industriel-nem boju borili za boljši košček kruha.
Kako postati milionar? Pravijo, da v Ameriki vsakdo lahko postane milionar, kdor je priden. Kure' Poskusi na ta način y poišči si delo, ki nosi $500 letnega zaslužka. Od tega zneska prihrani. če moreš. $2000 na leto! Živi petsto let in enkrat v 25. stoletju boš Že milionar! Torej poskusil
DENARNI TRUST
Spisal Kart F. M. Saattsrc.-taval I. Mslsk
(Nadaljevanje.) DENARNE PANIKE.
Beseda "panika" in "kriza" obuja marsikomu bridke spomine. Kaj je denarna panika, ve najbolj tisti, kateri je kaj takega izkusil. Ako človek čita, koliko milionov dolarjev je bilo izgubljenih, koliko bančnih zavodov je propadlo, koliko stotisoč delavcev je naenkrat prišlo ob delo itd., ni še dovolj; besede in številke že nekaj povedo, toda pravo sliko o denarni paniki si zauiore ustvariti le oni, kateri je občutil vso mize-rijo ene ali druge take panike. Beda med delavskimi sloji, ki navadno sledi vsaki denarni paniki, je strašna in nepopisna. Finančne izgube so le senca, če se primerjajo i trpljenjem in pomankanjem delavskih mas.
Denarne panike v Zedinjenih Državah so že nekaj navadnega in rednega, da jih ljudstvo smatra že za prirodne kalamite kot n. pr. povodu ji, potresi itd., ki pridejo nepričakovano, a neizogibno v gotovem času. Bankirji nas "pod-učujejo", da panike povzročajo depozitorji (vlagatelji), kadar izgube zaupanje v banke in dvigajo denar v preveliki množini. Resnica pa je, da so denarne nanike, kar smo jih do danes imeli v Zedinjenih Državah, napravile več škode, več mizerije. in trpljenja, kakor pa vse povodnji, cikloni, požari, potresi in vse ostale naravne katastrofe skupaj, kar se jih je pripetilo v tem času v Ameriki. Ker so torej denarne panike taka nesreča za ameriško ljudstvo, je dobro, da malo posežemo nazaj v zgodovino teh panik in poskušamo najti pravi vzrok tega z!a.
DENARNE PANIKE OD L. 1809 DO 1907.
1809. — Državne banknote (States Bank Notes) so takrat tvorile največ krožečcga papirnatega denarja. V državah je bilo mnogo teh bančnih zavodov, ki so z dovoljenjem državne uprave izdajali svoje lastne bankovce. Bankovci so bili izmeljiVl v srebrnem in zlatem denarju. Kadar jih banka ni mogla izmenjati, je jednostavno ustavila izplačila v .kovanem denarju in poslovala dalje na podlagi banknot. Država je seveda imela nadzorstvo nad temi bankami in tako se je zgodilo, da je v marcu leta 1809 državna komisija pregledala knjige in druge stvari "The Farmers Exchange Banji of Gloucester" in našla, da je imel omenjeni zavod v blagajni $86.16 gotovega (kovanega) denarja, * v banknotah, ki so cirkulirale, pa $580.000' Nadaljne preiskave so dognale, da so bile v rav> notem stanju malone vse ostale državne banke. Posledica tega razkritja je bila, da so banknote izgubile več kot polovico svoje veljave, nihče jih ni maral sprejeti, kovanega denarja ni bilo in tako je završela prva panika — prvo pomanjkanje denarja v Zedinjenih Državah.
1814. — Ravnotak polom iz ravnotistih
vzrokov.
1820. — .Naša republika je bila še takrat pod velikim vplivom Anglije, glede finančnih zadev. Denarni sistem Anglije je ob tistem času temeljil na podlagi papirnatega denarja že 25 let. Leta 1820 je angleška vlada sklenila nadomestiti papir s kovanim denarjem. Posledica je bila. da je papir prišel ob veljavo in cirkulacija denarja na Angleškem je padla v treh letih 1818—1821) za dva miliona. In ta polom je počutila tudi Amerika.
1833. — Predsednik Andrew Jackson je vodil boj proti United States Banki (privatno podjetje), vsledčesar je vlada dvignila ves svoj denar, ki je bil naložen v omenjenem zavodu. Sledila je panika, ki pa ni trajala dolgo.
1837,—Veliki polom. Vrednostno razmerje med srebrom in zlatem je bilo spremenjeno leta 1834 od 15 proti 1 na 16 proti 1. Vsledtega je bilo srebro po novem razmerju vredno več kot kovina, kakor pa kot denar in srebrne dolarje so topili, ter jih prodajali kot kovino. Na ta način je zmanjkalo srebrnega denarja v par letih in sledil je finančni polom.
1841. — Majhni polom.	'
, 1847. — Veliki polom. Prišel je iz Anglije. Angleška vlada je hotelu uveljaviti zlato standar-do in poslcdica tega je bila padanje vrednosti. Vrednost angleških posestev je padla za 1500 milionov dolarjev. • Polom je vrgel ljudstvo v strašno bedo: bankirji so pa želi velikanski dobi ček. ''The Bank of England*' je naredila mi-lione profita iz poloma. Ameriške banke so nategnile kredit tako dolgo, dokler so imele na posojilih $25 na vsak dolqr ki je bil v njihovi posesti. Tedaj so banke po odpovedale kredit in denarna panika je pridivjala kot vihar.
1857. — Zopet polom. Kongres je razveljavil rabo tujezemskega denarja in*vsledtega je cirkulacija naglo padla. Amrlija je prodala ameriške jamčbene listine in dvignila zlato iz ameriških zavodov. Banke so takoj pričele tirjati posojila in stavba kredita se je zopet podrla.
1860. — Nadalji polom. Vsled civilne vojne je propadlo več bank, ki so temeljile na akcijah južnih držav. Sledilo je pomanjkanje denarja in 6000 trgovskih in tvoroiških tovrdk je zaprlo vrata.	' * •
1866. — Zopet polom. Civilna vojna je bila končana. Večji znesek papirnatega denarja, ki je bil izdan tekom vojne, je vlada dvignila iz cirkulacije deloma /ato, da naredi prostor bon* dom in d.'loma zato, tcer je izgubil popolno zakonitost. Posledica kakor vselej: pomanjkanje denarja in finančni polom.
1873. — Strašni polom. Se lem let bede in irpljenja. Vladni pap»rna?i denar je vedno loljinbolj izginjal iz kroženja, katerega so na-
domestile narodne banke s svojimi banknotauii roda čini bolj so se množile privatne banknote, tem manj so imele banke kovanega dcuarja. 12! feb. 1873 je kongres razdenaril srebro in s tem uničil skoro polovico krožečega denarja. Rezultat: polom.
1881 in 1884. — Dva majhna poloma, katera sta dosegla le denarne kroge na iztoku. Prvi j* bil le grozeča demonstracija bankirjev zoper novi zakon, katerega niso odobravali in donegli so, je predsednik zakon vetiral.
1890. — Ravnotako majhen polom, kateri bil zopH odmev iz Anglije. Občutil) so t« pode le na Wall Streetu.
MB. Drugi strašni polom. Marsikateri _ ga še dobro spominja. Chicago se je takrat ravna pripravljala za svetovno ra-zstiwo in radi tega bila med vsemi mesti najbolj prizadeta. Polom nastal vsled boja zoper srebro. Razdenarjt srebra 1. 1873. še ni končalo tega boja. Lets 187L je bilo srebrn do gotove meje zopet v veljavi! vlada je mesečno kupovala srebro in kovala dol larje. Bankirji so vsledtega napovedali srebrni ponovni boj, toda odpor je bil močan. Šele leta 1890 se je John Sherman u posrečilo, da je potom kongresa vzakonil znati "Resumption Act", ki je povzročil velikanski naval na zlato v vladni zakladnici in znižal rfaito rezervo skoro na ničlo. T«'daj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Vladni zakiadničar — vedno zvesti sluga denarnega trn sta — je naenkrat obrnil bankirjem hrbet in ni hotel več izplačevati zlatega denarja; ponudil je srebro. To je pa razjezilo denarne Icralje in zaprli so vrata javnemu kreditu. Posledica: polom. To je pomagalo. Predsednik Cleveland je naglo sklical izvanredno zasedanjs kongresa in ta je s posebnim zakonom ustavil vsako nadaljno nakupovanje srebra in kovanje srebrnega denarju. Grozne posledice poloma 1. 1893 je občutila Amerika še dolgo let potem.
Zadnja denarna panika je bila leta 1907. Večinoma vsi se je še dobro spominjamo. Panika je nastala iz sledečih treh vzrokov: Prvič je Wall Street obsodil na finančno smrt bankirja in rudniškega špekulanta Fritza Augustusa Heinze, kateri je špekuliral z bankrenimi rudniki v Mositani in kateri je pozneje prišel v New York in pričel ustanavljati banke; drugič so se denarnim carjem zamerili pridelovalci pavolje na Jugu, ki »o povečali cene pavolji ne da bi bili vprašali Wall Street poprej In tretjič je prišel Čas. ko je bilo treba dati ljudstvu novo strašilo, da se priprai za nove spremembe v finančnih postavah Načrt je dobro izpadel Najprvo se je pričel "run" na Heinze je ve Banke v New Yorku To je dalo povod, da mora ustaviti izplačevanje denarja. Banke sov naravno ubogale. Denarja je zmanjkalo in zopet so bili kruti časi. Tedaj je vladni zakiadničar vzel iz blagsjne Zedinjenih držav 25 milionov dolarjerv in jih vrgel denarnemu trustra. češ da naj "reši domovino" kolikor more in zna. In "rešitev" se je posrečila na ta način, da je trust posodil vladni (naš) denar ljudstvu proti 6%. IzvrStna igra! Trust je najprvo zaklenil ljudski denar v svoje blagajne, tako da ni nihče dobil denarja, potem je vzel 25 milionov iz zvezne blagajne in posojeval ljudski denar proti obrestim. Vlada pa ni dobila niti centa obresti od omenjenih milionov, ki »o "rešili" deželo. Augustus Heinze je propadel z vsemi svojimi bankami, pridelovalci pavolje na Jugu so bili na jasnem, da zvišanje cen ni njihov "business" in ljudstvo v splošnem je bilo dovolj oplašeno in pripravljeno za vsaiko spremembo glede finančnih postav. In sprememba je prišla takoj dva meseca po polomu (v decembru 1907>, ko je kortgres sprejel začasni« zakon glede preosnove denarnega sistema; do-tični zakon — kakor že poprej omenjeno — je le predhodnik Aldricheve predloge in poteče prihodnje leto.
To je kratka zgodovina denarnih polomov v Zedinjenih državah. Zgodovina seveda ni popolna; če bi hoteli vse natančno popisati, napisali bi debelo knjigo. Vendar to že zadostuje, da si vsakdo lahko ustvari pravo sliko, kako nastajajo panike in kje tiči vzrok teh pošasti. Videli »mo, kako veliko vlogo so igrale banke ob času vsake panike in da panika je nastala vsel-ej vsled upsda denarja v cirkulaciji. Denar je potreben za trgovino in delo in če zmanjka denarja, gre tudi trgovina in deJo. Toda bankirjem ni treba umaknili samo gotov denar, temveč je dovolj, če odvzamejo kredit, Finančniki trdijo, da se 95% vse trgovine in sploh vsega businessa v Zedinjenih državah vrši na podlagi kredita in le 5% z gotovim denarjem.,Razbijte kredita in panika je tu. Toda beseda'-'1 panika "je slab izraz; izmislili so to besedo ameriški bankirji, da tem lažje za krijejo svojo krivdo. Na Angleškem rabijo besedo "polom" (a crash) in ta izraz je veliko bolj primernejši in bolj logičen.
Prihodnji denarni polom pride morda še — to spomlad. Ne sicer zato. ker j«* leto« ravno dvajset po Cle v el a nd ©vem polomu in štirideset let po groznem polomu« leta 1873. temveč iz drugih vzrokov. Zakasni .zakon iz leta 1907—8 poteče prihodnje leta. Predno ta zakon poteče, mora priti drugi na njegovo mesto in Aldricheva predloga že eaka. Kongres z obema % zbornicam a je demokratiški in predsednik z vso svojo administracijo je demokrat. Demokratje kolikor toliko nasprotujejo Aldriehevemu načrtu in predsednik Wilson ga bo najbrž pobijal. Denarni trust bo torej moral narediti hud pritisk na vlado, če bo hotel imeti Aldriehov zakon in pritinl6 bo storjen s polomom. Kongres bo potem "uvidel", da je treba nekaj storiti in Aldricheva predloga ali slični drugi načrt bo vzakonjen in petdesetletni boj ko končan. Prihodnje leto bo namreč preteklo petdeset let. odkar obstoji sistem narodnih bank v Zedinjenih državah.
(Dili«)