Leto Xll.f St. 12
V	organizaciji Jo moC, kolikor moti — toliko pravice.
C: •> .
AA3TERPAj*f
Uredništvo in oprava: Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/11.
GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE.
Izhaja 1. in 15. dne t meseca.
Stane posamezna številka Din 2—, mesečno Din 4'—, celoletno Din 48, — Za člane izvod po 1*10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Franc Hodges, tajnik rudarske internacionale:
Cilji in ideali rudarske Internacionale.
(Nauki preteklosti in vprašanja bodočnosti.)
Ta mesec je preteklo 35 let, odkar se je ustanovila Rudarska mednarodna zveza. Prvi njen tajnik je bil sodrug Tomaž Ashton, takratni tajnik Rudarske zveze Velike Britanije, ki še živi in vrši' posle blagajnika internacionale, obenem pa posie tajnika Lancashireskega in Chesliireskega rudarskega društva.
Prvi mednarodni rudarski kongres se je vršil v Jolimentu v Belgiji maja meseca 1890. Delegati, 106 po številu, so zastopali samo 5 držav: Vel. Britanijo, Francijo, Belgijo, Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Predsednik kongresa je bil pokojni sodrug Tomaž Burt, kojega se bodo radi spominjali ne samo velikobritanski rudarji, temveč tudi vsi ostali rudarji sveta. S. Burt je imel otvoritveni govor na kongresu, ki je predstavljal samo 265.000 članov, od katerih je bilo 200.000 angleških, ostanek pa je odpadel na ostale zgoraj omenjene države. — Iz dokumentov tega kongresa je razvidno, da bi bile zastopane na njem tudi ostale rudokopne države, da niso vlade teh držav skrbno pazile, da se njihovi rudarji kongresa ne udeleže.
Nagovor s. Burta je bil poln modrosti. Kar je rekel in čutil, vse ima še danes pomen in veljavo. Zaključil je govor s sledečim stavkom:
Delavstvo naj vsepovsod zahteva in se bori za svobodo govora in združevanja, zaupa naj v upravičenost svojih zahtev. Za svoje največje sovražnike naj smatra vsakogar, pa najsi se mu približuje tudi v obleki prijateljstva, ki mu svetuje nasilje in razbijanje. Tak nasvet je nespameten in samomorilski in nezdružljiv z državljanskimi svoboščinami. —
Koncem konference so bili izvoljeni odborniki in konstituiran mednarodni odbor. Ni odveč navesti njih imerta:
Anglija: Tomaž Burt, Ben Pickard, Enoch Ed-wards in Viljem Abraham (»Mabon«).
Nemčija: Ludv. Schroder in Herman Sachse.
Francija: Basly in Lamendin.
Belgija: Desmet, Pavrot in Maroille.
Avstrija: Cingr in Ebert.
Večina izmed teh je že pomrla, ali njih osebnosti so še vnaprej kot veliki vzori dandanašnjim voditeljem strokovnega gibanja, ki se trudijo, da privedejo organizirano delavstvo v luko miru in sporazuma.
L. 1904 so pristopili k internacionali združeni rudarji ameriški, leta 1905 so sledili inozemski rudarji. Do leta 1924 se je vršilo 27 kongresov rudarske internacionale, zadnji lanskega leta, meseca avgusta, v Pragi. Na tej konferenci je bilo po 123 delegatih zastopanih 13 držav s skupnim članstvom 1,972.150.
Tekom zadnjih 30 let je bilo glavno delo K. 1. Z. osredotočeno v vprašanjih čisto industrijskega značaja. Težko je oceniti pravo vrednost storjene ga dela. Ni pa dvoma, da je podpiralo rudarske organizacije posameznih držav v njih trajnem boju, opirajoč se tako na sredstva strokovne kakor politične borbe in da je pomagalo izboljšavati usodo rudarjev. Uvedba osemurnika v vseh rudarskih državah na svetu je bila vsekakor vedno glavni predmet borbe. Varnostna zakonodaja, izboljšanje socialnih razmer rudarjev in njih rodbin in splošno telesno in moralno blagostanje rudarjev samih so tvorile daljni predmet pažnje internacionale.
Pa to ni bilo vse. Internacionala je vzgajala duhove v tej smeri, da bi se zavaroval mednarodni mir. Res je, da se rudarska internacionala ob izbruhu svetovne vojne ni mogla upreti vojni furiji, ki je polagoma opustošila Evropo in potisnila svet v kaos. Prizadevanje g. Roberta Smillie in sodr. Thomasa Ashton za sklicanje Mednarodne rudarske konference z namenom, da se določijo mere, ki naj jih rudarji vseh držav podvzamejo, da bi se v juniju 1914 preprečila vojna, bo ostala v neminljivem spominu pri vseh, ki ljubijo svetovni mir. Diplomatske težave, zadržki pri potnih listih in vizumih, cenzura in strašni Izbruhi strasti in sovraštva, netenega po nacionalističnem časopisju, vse to je obrezuspešilo njih hvalevredne napore. In vojna je šla svojo krvavo pot.
Prva strokovna zveza, ki je imela svoj mednarodni kongres, čim je bila vojna končana, je bila ta rudarska internacionala, ki sta ji načelovala še vedno gg. Smillie in Ashton. Pri tem prvem povojnem snidenju je bila sprejeta slovesna izjava, ki poziva rudarje vseh priključenih držav, naj oto-
pijo v splošni štrajk, kadar nastopi resna nevarnost izbruha kake vojne. In ta slovesna obveza velja za R. 1. Z. še danes.
Sledeč temu sklepu so tudi druge mednarodne delavske zveze, kot ona transportnih in ona jeklenih delavcev, osvojile slične resolucije, in ta taktika je sprejeta pri vseh kjerkoli danes obsto-čih mednarodnih delavskih zvezah. Na ravno isti konferenci, ki se je vršila v Ženevi leta 1920, smo napravili v naši zgodovini nov važen korak naprej: sklenjena je bila ustanovitev permanentnega urada, glavnega tajništva in stalnega štaba, namesto rahlo zvezane in neučinkovite rudarske internacionale iz predvojnih dni, ki je imela samo od časa do časa poslujoče tajništvo. Na žalost radi valutne nestalnosti in radi znižane vrednosti denarja v skoro vseh rudarskih državah in splošne depresije dolgo ni bilo mogoče zbrati fonda za ustanovitev stalne pisarne. Danes pa je do tega prišlo. Dne
1.	maja 1925, točno 35 let po rojstvu R. I. je bilo ustanovljeno stalno rudarsko mednarodno tajništvo s sedežem v Londonu. Vsaka od udruženih držav je sprejela ta projekt z navdušenjem.
Ladja je spuščena v morje in plove pod lastno zastavo. Njen glavni bodoči smoter bo, ustvariti kar največjo soglasnost med delovnimi časi. mezdami, varnostnimi zakonodajami na temelju stanja v onih državah, kjer so te stvari dosegle najvišjo stopnjo. Sedaj obstoječih razlik med državami, ki proizvajajo premog, je veliko. Že sam obstoj razlik v svetovnem premogovnem prometu grozi v sedanjem stanju postati vir velike nevarnosti, ne samo za rudarje tistih držav, ki so socialno in gospodarsko zaostale, temveč tudi za rudarje v najbolje stoječih državah, ki svojega položaja ne morejo zboljšati in žive v nevarnosti, da se njih položaj še poslabša. Stalna pisana bo nudila vsem pravico do informacij glede ekonomskih in socialnih pogojev v vsaki državi. Pisarna bo vplivala moralno na razne vlade in koncerne rudokopnih družb po svetu, ne samo da dvigne usodo slabo stoječih rudarjev, temveč da doseže izboljšanje usode vseh.
Vsem bo razumljivo, da mednarodna internacionala ne more dejansko podpirati močnih in discipliniranih državnih strokovnih zvez. Ona tudi ne namerava posegati v avtonomijo katerekoli velike državne organizacije. Le te morajo nadaljevati svojo pot in izvrševati svoje naloge. V mnogih rri-merih niso dosegle niti državne enotnosti.
Vedno bo dovolj vprašanj med službodajalci in delavci, vprašanj, ki bodo čisto posebnega zna čaja in ki jih je treba rešiti za vsako državo posebej. So pa vprašanja, ki zavzemajo že mednarodno važnost in ki zahtevajo duhovite in energične obravnave na mednarodni podlagi. Ako mora internacionala podpirati v težkih urah vsak državni pokret rudarjev, mora tudi posegati preko mej držav pri vprašanjih, kot so: izenačenje mezdnih pogojev za rudarje po celem svetu, pravična raz delitev svetovne premogovne zaloge z ozirom na svetovno vprašanje, konsekventno izločitev špekulativnih, nesmiselnih in vratolomnih metod od dandanes, ki so tipične za neusmerjeni in nekontrolirani kapitalizem.
Pisec ne more izraziti dovolj svojega zadoščenja nad čudovito lojalnostjo in vdanostjo rudarjev Združenih držav do te svetovne misli. Oni so pripravljeni prevzeti z radostjo njihovo finančno breme in dati svoj delež k rešitvi svetovnega premogovnega problema. Res je, da so daleč od Evrope z njenimi konflikti in splošnim neredom, toda to povečuje njih požrtvovalnost. Na ta način so prelomili z razredno Monroe-doktrino, ki^ je ka-rakterizirala v dolgih prošlih letih ameriško delavsko gibanje. Njih zanimanje do Evrope v tej dejanski obliki se da primerjati pritoku bogate, mlade in moške krvi zapadnega sveta v telo stare Evrope, ki je že nekaj časa sem kazala znamenja bolezni, če ne propada. Zanimanje predsednika Johna Lewisa in tajnika Williama Greena, kateri zadnji je sedaj predsednik ameriške federacije dela, kakor tudi gorka čustva sedanjega tajnika rudarjev, Thomasa Kennedya, so zadostno jamstvo za vztrajnost amerikanskih rudarjev pri delu za edinstvo vseh rudarjev sveta.
Preostaja nam še pridobiti v zvezo Južno Afriko, Avstralijo, Novo Zelandijo na eni strani in rudarje Japonske, Kitajske in Indije na drugi strani  pa bo veriga solidarnosti mednarodnega ru-
darskega pokreta skoro nepretrgana. Ruski rudarji tudi ne bodo nič manj dobrodošli v mednarodnem krogu, čim se prepriča delegacija R. L, ki odide v kratkem v Rusijo, da morejo i oni vstopiti v mednarodno organizacijo enako svobodni pred politično kontrolo -kot rudarji katerekoli druge države. Rudarji ostalega sveta nimajo nikakih sporov z ruskimi kot takimi, saj so iz istega industrijskega kita in kože. To, na kar moramo paziti, je, ali morejo sprejeti Rusi pravila in cilje R. I. Z., ne da bi morali vprašati za dovoljenje ali prepoved, ali so v stanu sodelovati s svojimi sodrugi-rudarji vsak čas, ne da bi se morali podvreči diktatu katerekoli politične avtoritete ali stranke.
To je na široko razgled na delo, ki čaka R. I. Z. Ona postaja že mogočno sredstvo v dosego svetovnega miru. Njena glavna sila bo vzgojna in moralna. Njen cilj bo dvigniti rudarje na višjo stopnjo uvaževanja in spoštovanja v očeh sveta. Vsak ljubitelj miru, vsakdo, ki veruje v industrijski napredek, vsakdo, ki dela za višjo civilizacijo, naj prispeva k tej novi organizaciji z vsemi svojimi silami in naj se pridruži naši želji: Naj živi rudarska internacionala!
Obletnica Matteottijeve smrti.
Dne 10. junija je preteklo leto dni, kar je tragično preminul Matteotti, tajnik italijanske socialistične stranke, ki je padel smrtno zadet od fašistične roke radi svojega hrabrega in odpornega nastopanja za pravice italijanskega delavskega razreda in razkrinkavanja korumpiranega fašističnega režima. Njegov umor je svoječasno izzval ne le v Italiji, temveč po vsem civiliziranem svetu silno razburjenje. Danes je jasno, da so se na tem umoru udejstvovale ugledne osebnosti fašistične stranke, med njimi sam Mussolini. Dovolj karakteristično za ta uboj je to, da še danes — po preteku leta dni — niso pozvani na odgovor krivci umora kljub temu, da so krivci dobro znani. Proces Mat-teottija visi že celo leto kakor Damoklejev meč nad fašistično diktaturo. Zato se more vršiti le s surovo silo, a moralni ugled fašizma je v svetu — ako ga je fašizem sploh kedaj imel — dobil smrtni udarec 10. junija 1924.
Delavski razred celega sveta se z žalostjo in ponosom spominja mučeniške smrti Matteottija, ki bo maščevan onega dne, ko bo zavedni delavski razred po vsem svetu ustvaril red demokracije in uničil nasilje in teror nad delavskim razredom.
Konec borbe na Danskem.
Izprtje na Danskem, ki je trajalo 13 tednov, je zaključeno z zmago delavcev!
Boj se je vršil zato, ali ostanejo še v nadalje indeksne cene ali ne. Delodajalci niso ugodili zahtevi delavcev, da se plače povišajo sorazmerno s porastom indeksnih cen. Hoteli so nasprotno, da se plače celo reducirajo. Nastala je ogorčena borba 105.000 danskih delavcev, ki so se borili kot en mož. Na vsako poostritev boja delodajalcev so odgovorili delavci s svoje strani. Delavci so bili neupogljivi in nepopustljivi. Na izprtje so odgovorili s stavko, na nadaljne izprtje z generalno stavko, pri kateri so končno sodelovali vsi železničarji, brodarji in mornarji. Borba se je razvila do skrajne meje. Razred proti razredu, oborožen ne z orožjem in bombami, temveč s svojo razredno zavestjo in solidarnostjo. Kdo zdrži čim dalje: delavec brez kapitalista ali kapitalist brez delavca!
Tako delavci, kakor kapitalisti, so se pripravili in do skrajnosti poostrili borbo. I ako eni, kakor drugi so razpolagali z ogromnimi materijelni-mi sredstvi in moralno ter materielno pomočjo mednarodnih organizacij.
Končno je kapitalistični razred sprevidel, da si ne more biti svest svoje zmage in da mora silnim naporom podleči. Na razgovorih je bil odpor delodajalcev mnogo manjši od odpora delavcev.
Treba je bilo 13 tednov borbe, da je kapitalistični razred izmenjal svoje izjave: Ni govora o povišanju! Plače se mora še reducirati — v pristanek, da se plače povišajo na indeks, celo nad indeks!
Delavski razred vsega sveta je v borbi danskih sodrugov sodeloval in pomagal do zmage. Zlasti velike materielne žrtve so utrpeli norveški, švedski in nemški sodrugi. (Samo nemški sodrugi so žrtvovali 400.000 danskih kron = 4 milijone dinarjev.) Ako pomislimo še na žrtve, ki so jih utrpeli danski sodrugi sami, tedaj uvidimo, kakšni so bili njih napori v tej borbi. (Od prihrankov so tekom borbe danski sodrugi dvignili iz bank preko
13 milijonov danskih kron, kar odgovarja prilično 140 milijonom naših dinarjev.)
Kljub temu so bili zadnji dan borbe tako neupogljivi in nepopustljivi, kakor so bili neupogljivi in nepopustljivi prvi dan.	i
Ponašamo se z danskimi sodrugi, a jugoslovanskim delavcem naj služi njih borbena sila in vztrajnost za primer in vzgled.
Nevarnost se bli2a . . .!
Na drugem mestu v listu »Delavec« poročamo
o	katastrofalni krizi v premogovni industriji* Evrope. Ta kriza se pojavlja počasi, a s tem večjo sigurnostjo tudi pri nas. Tako opazujemo že nekaj časa, da si naša največja premogokopna družba v državi, Trboveljska premogokopna družba, nabavlja prostore in gradi shrambe za deponiranje velikih množin premoga. Med tem ko to pišemo, že ležijo tisoči vagonov deponiranega premoga v revirjih Trboveljske družbe. Čuje se, da namerava Trbov. premogokopna družba v svojih rudnikih izvesti veliko redukcijo svojega delavstva, deloma z popolnim, deloma z začasnim odpustom iz dela, ter pri tem urediti svoje obratovanje na dve ali celo na eno tretjino. V ostalih rudnikih v Sloveniji, kakor tudi v celi državi, je pa položaj še slabši. Ti delajo, v kolikor še niso reducirali svojega delavstva, samo delno.
Položaj postaja vedno kritičnejši, osobito zato, ker se naša premogovna produkcija vsled svoje manjvredne kvalitete ne more uveljaviti na mednarodnem trgu. Drugič zato, ker naša industrija in železnice, katere bi morale biti glavne odjemalke našega premoga, premoga vedno manj rabijo. Industrija zato, ker se nahaja v težki krizi vsled inozemske konkurence in pomanjkanja obratnega kapitala. Železnice pa zopet zato, ker se že dolgo časa uvaža ostravski črni premog preko Madžarske v našo državo. Ta premog se rabi kot boljši za kurjavo lokomotiv, brzovoznih in osebnih vlakov. Pri tem pa še pride v poštev premog iz pečujskih rudnikov (Fiinfkirchen), katerega dobivamo na račun vojne odškodnine od Madžarske in ki se večinoma rabi po progah zagrebške in subotiške železniške direkcije. Na Sušaku in ostalih pristaniščih jadranskega, sredozemskega in egejskega morja se pa že pojavlja angleški premog, kateri si hoče pridobiti — kot prvovrsten — trg na Balkanu.
Tako se položaj naše industrije vedno bolj poslabšuje. Pri tem ni videti, da bi se moglo v doglednem času računati na boljšo konjunkturo. Sedaj pa nastane vprašanje, kaj bo s tistimi rudarji in njih družinami, ki so pri tem že prišli ob svoj zaslužek in ki še bodo prišli. Že itak je število brezposelnih v naši državi v primeri z našo industrijo ogromno. Ko se celo onim, ki so še zaposleni, ne da zaslužkov, odgovarjajočih eksistenčni potrebi delavca in njegove družine, nastane veliko vprašanje, kaj bo z popolnoma brezposelnimi?
Ali se bo pustilo te nesrečneže in njih družine, ki so že sedaj pri svojem delu stradali, od lakote poginiti? Mi vemo, da se tej krizi izogniti ne da in se tudi ne bo dalo, dokler bo obvladal položaj kapitalističen način proizvodnje. Ampak pri vsem tem vidimo, da se v ostalih kapitalističnih državah, pod pritiskom zavednega delavstva, vsaj kolikor toliko trudijo vladajoči krogi omejiti to zlo v obliki raznih zasilnih del ali pa z brezposelno podporo itd. Pri nas pa menda naši gospodje na merodajnih mestih vsega tega ne vidijo. Ti znajo samo vzdrževati draginjo na višku, delavstvu nalagati vedno večja bremena v obliki direktnih in indirektnih davkov ter pri tem še zniževati delavske prejemke. Gospodje! Zapomnite si: tako se ne vzgaja državljanov k ljubezni do domovine, ako se jim jemlje kruh in pusti njih družine od gladu umirati. Tisoči in tisoči, ki so že danes brezposelni in oni tisoči in tisoči, kateri zro s strahom v negotovo bodočnost, Vam kličejo: dela in kruha nam dajte! Drugače se mora uresničiti pregovor: »V borbi za svoje življenje postane človek lahko zver«.
♦  _______________
'Joža Golmajer:
Konferenca o socialnem zavarovanju.
V Sarajevu se je vršila pretečeni teden širša konferenca vseh zavarovalnih strokovnjakov. O konferenčnih sklepih in resolucijah — ki jih danes še ne poznam — bom napisal svoje mnenje v prihodnji »Delavčevi« številki.
Ker pa je ta konferenca po svojih nalogah največje važnosti za delavski razred in delavske organizacije, zato gotovo ne bo odveč, če izprego-vorim nekaj besed h konferenci sami.
Sodrug Čobal mi je dal na razpolago ves materijah vse referate, ki so jih izdelali za to konferenco načelniki in ravnatelji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Takoj pa pripominjam, da sem žal pogrešal referatov dveh najboljših veščakov, to je ravnatelja Milana Jakliča in ravnatelja Radovana Matjašiča. Da nista sodelovala na konferenci imenovana gospoda, se bo konferenci nedvomno zelo, zelo poznalo in absen-ca obeh se bo knjižila za konferenco pozitivnega uspeha.
Po tej ugotovitvi pa prehajam k meritornemu obravnavanju na konferenci razpravljanih predmetov. Hvalevredno je. da je bila prva točka konferenčnega razpravljanja razprava o starostnem in
invalidskem zavarovanju. Stvarni referat, ki ga je pripravil gospod ravnatelj Hellebrandt bo gotovo kulminiral v izjavi in resolucjii: takojšnja izvedba starostnega In invalidskega zavarovanja je nujna, neodložljiva potreba delavskega razreda in neizbežni predpogoj uspešno in sistematično izvajanega socialnega zavarovanja. Prav tako pa se bo morala konferenca končnoveljavno zediniti na našim razmeram in prilikam najbolj odgovarjajoči način izvrševanja starostnega in invalidskega zavarovanja.
Ostalih, za konferenco določenih referatov seveda ne bom posamično obravnaval. Vsaj služijo vsi referati enemu namenu. Da se poenostavi poslovanje in upostavi (ne vzdrži!) ravnovesje v bolniški panogi socialnega zavarovanja.
Zame je najvažnejše vprašanje, bodo li ti referati dosegli svoj namen in kot posledica tega, bo ii sarajevska konferenca zaključila z uspehom?
Bojim se, da bo uspeh konference v tem pogledu negativen, kvečjemu le minimalen. Zakaj? Smisel vseh referatov brefc izjeme je: okrožnim uradom se naroča, se nalaga, nedostatkov v bolniški panogi so krivi krajevni organi Osrednjega urada. Pa še eno: iz vseh referatov zveni sicer prikrita, vendar za poznavalca razmer precej očita antagonija med okrožnimi uradi in njihovo centralo, to je Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev. —
Zato pravim: konferenca bo uspela, če bo to nasprotje, če bo to disharmonijo med obema uradoma zaključila baš sarajevska konferenca. In, ker se zelo bojim, da tega, bodisi upravičenega ali neupravičenega, utemeljenega ali neutemeljenega na-sprotstva sarajevska konferenca ne bo izravnala, bodo ostala neizravnana in nerešena tudi vsa na konferenci razpravljana vprašanja. Še več. Po teh izdelanih referatih je skoro pričakovati, da se bodo ta nasprotstva še znatno povečala. Vsi referati žal ne morejo prikriti posvem neprimerne osti proti okrožnim uradom. In, če konferenca ne bo zavzela referatom docela nasprotne smeri, bo konferenca nalikovala tečajem, ki jih ima železnica za svoje lampiste in kretnike. Kakor so zastareli in nesmiselni ti tečaji, tako nesmiselna in neplodna bi bila sarajevska konferenca.
Vidini celo še več. Sarajevska konferenca bi se morala pripraviti tako, da bi imeli prvo in zadnjo besedo zastopniki okrožnih uradov. Okrožni uradi so, ki izvajajo bolniško zavarovanje in okrožni uradi so, ki vedo, kje tiči zlo pasivnosti bolniške panoge. Zato ravno pritiče tem prva in zadnja beseda!
In, Osrednji urad bi moral uvodoma kvečjemu pustiti govoriti ravnatelja Matjašiča, da dokaže, če je upostavljeno ravnovesje za bolniško panogo v zavarovalno-tehifičnem pogledu. Brez tega dokaza pa je seveda vsakršno govorjenje odveč? Kot lajik rečem lahko le to, da so se izza predvojne dobe znatno povečale efektivne, stvarne dajatve, ne da bi se povišali prispevki. Te povečane dajatve pa kriti s poostrenimi kontrolnimi merami je možno le do gotove meje. Vsakršno stopnjevanje takih — lahko bi rekel — policijskih mer pa bo rodilo le jak in oster odpor v delavskih vrstah. Razpravljanje o socialnem zavarovanju se ne sme identificirati z bojem proti simulantstvu! Boj proti simulantstvu je že itak tako hud, da prizadeva tudi resnim bolnikom največje neprilike. Kontrolor bolnikov je redno pred vratini bolnika, bolnik sam pa mora doprinesti še nebroj dokazov o identiteti, o premoženjskih razmerah in čudil se bom, če bo konferenca našla še kakih originalnih, doslej ne-uporabljanih sredstev, ki jih člani nazivljajo za ordinarno šikano.
Te misli so se mi porodile, ko sem prebiral posamezne referate. In še eno željo imam: ko bi konferenca ugotovila, da je nastopajoča mehanizacija v socialnem zavarovanju najopasnejši pojav, bi lahko o uspehu govorili oni, ki so konferenco sklicali. Več samostojnosti okrožnim uradom, pa bo našla pot v okrožne urade zopet iniciativnost, prevdarnost in — pamet! To pa je predpogoj uravnovešenju bolniške panoge!
Svetovna kriza premogovne industrije.
Kapitalistični način proizvodnje, ki je s svojim načinom gospodarstva po vojni povzročil popolno anarhijo v vsej svetovni industriji, tudi ni mogel preprečiti, da bi ta kriza ne objela najvažnejšo panogo, ki je takorekoč življenska sila vse ostale industrije in vsega gospodarstva, to je .premogovno industrijo. Navzlic temu, da se je premogovna industrija najdalje vzdržala, je zadnja leta postala in postaja kriza te industrije vedno hujša. Ta industrija po vojni še vedno ni dosegla produkcije premoga iz leta 1913, ali iz spodaj navedenih številk je razvidno, da niti ta producirana količina premoga nima kupcev.
Edino Amerika še danes ne občuti krize tako hudo, ker ima možnost, da razpečava svoj premog v domači industriji in pomorstvu, ki pa se ima končno zahvaliti za svoje stanje in razvoj v prvi vrsti kupni vrednosti dolarja. A drugačen je položaj v Evropi. Tukaj so glavni producenti premoga države, kakor:	Anglija,	Nemčija,	Francija,	Belgija,
J Poljska in Čehoslovaška. Te države (Poljska in Če-hoslovaška v bivši Avstro-Ogrski) so pred vojno za-
lagale s premogom domačo industrijo na domačem trgu, ki je imela takrat visoko konjunkturo. Zaradi tega niso bile vezane na velik izvoz svojega premoga, zlasti iz razloga, ker je kupna moč njih denarja odgovarjala kupni moči na mednarodnem trgu. A po vojni je postalo to razmerje drugačno. Zaradi zmage enih držav nad drugimi se je tudi vrednost denarja izpremenila na eni, na drugi strani pa pride v poštev tudi — in to je največjega pomena — nova geografska določitev mej nove države. Ozrimo se na prvi razlog. Anglija s svojo stalno valuto ne more konkurirati s svojimi industrijskimi produkti ostalemu trgu, ki nima tiste kupne moči kakor angleški funt. Na drugi strani pa je bila Anglija že pred vojno navezana na ogromen izvoz svojega premoga, ki ga je kot najboljšega razpečavala po vseh državah, da celo v Ameriko. Vzemimo še Nemčijo, ki je bila pred vojno prva za Anglijo v proizvodnji premoga, ki pa je imela silno razvito industrijo vseh panog ter je zopet črpala sirovine iz svojih prekomorskih kolonij. Vse to ji je omogočalo razvoj in svetovno konkurenco. Po vojni je pa Nemčija po versaileski mirovni pogodbi izgubila vse kolonije ter 30 odstotkov premogovne in 15 odstotkov ostale industrije. Vrhutega pa mora plačevati še ogromno vojno odškodnino v naturalijah in denarju državam zmagovalkam. To je glavni povod za gospodarsko depresijo v Nemčiji ter za zastoj nje industrije.
Francija, ki je s svojo predvojno produkcijo lahko krila domači trg, ko je dobila po vojni od Nemčije Alzacijo-Lotaringijo z bogatimi rudniki in prejema še ogromno količino premoga na račun vojnih reparacij, je danes v skrbeh, kaj počne s premogom, navzlic temu, da je vsled reparacijskega premoga najbolj zmožna vzdržati konkurenco na svetovnem trgu. Tipičen primer v tem pogledu je tudi Čehoslovaška. Ta država je bila v bivši Avstro-Ogrski takorekoč težišče vse industrije v državi. Nje produkcija se je do 85 odstotkov porabljala v domači državi in le malenkost premoga je prihajala v poštev za izvoz. A sedaj po vojni se je v njenem novem sestavu takoj pokazalo, da čehoslovaška industrija in produkcija premoga daleč presega potrebo domačega trga. To se izraža posebno v tem, da se ima ta država, navzlic precej pametnemu in solidnemu gospodarstvu, boriti z najhujšo industrijsko krizo in v zvezi z njo z veliko brezposelnostjo, ki se je nikakor ne more rešiti. Pri tem pa še pridejo v poštev ostale nasledstvene države, ki istotako niso prave odjemalke in tudi ne prave proizvajalke vsled svoje slabe denarne vrednosti. To bi bil prvi vzrok te krize.
Drugi vzrok pa je v tem, da hočejo posedujoči sloji te industrije delati s čimvečjim dobičkom, nadalje visoka zaščitna carina med državami in visoki prometni stroški. Vse to povzroča zelo visoke prodajne cene industrijskih produktov, ki so pa nasprotne kupni moči denarja po vseh zadnje navedenih državah, katerim je vrednost po vojni padla, tako da si ljudstvo teh držav s svojimi nizkimi plačami ne more nabavljati ono, kar faktično potrebuje.
Tako se vleče ta velikanska veriga gospodarske krize po Evropi, ki sili na eni strani kapitalizem k čim večji koncentraciji svojih sil, v tem ko na drugi strani narodi gospodarsko čim bolj propadajo, a direktna gonilna sila tega gospodarstva — delavstvo — pa je zaposleno le deloma, ali je pa popolnoma brez dela. Tako imamo zaznamovati, da je samo na Angleškem, kjer je že prej bilo brezposelnih 100.000 rudarjev, ustavilo v zadnjem času 351 rudnikov delo s 70.000 rudarji. V Nemčiji, kjer je že itak velika brezposelnost v industriji, hočejo ponovno odpustiti iz dela 190.000 rudarjev. V Čehoslovaški, kjer se že tri leta dela večinoma samo delno, imajo 35 tisoč brezposelnih, in v Poljski pa 45.000. Da, celo mala Nemška Avstrija ima 28.000 brezposelnih rudarjev. Enako je tudi v drugih državah, da ne govorimo o naši Jugoslaviji, katere premogovna produkcija na svetovnem trgu niti v poštev ne pride, ki pa tudi samo vegetira. Toda tudi nje delavstvo je ob tej svetovni krizi v ostalih državah v najslabšem gospodarskem položaju.
Ne le to, da je brezposelnost v rudarski industriji že sedaj tako velika, obstoja nevarnost, da se še poveča, ker ležijo ogromne množine nakopanega premoga v zalogah, ki se ga ne more prodati. Tako ima Anglija 11 milijonov ton, Nemčija 9 milijonov, Belgija 1,500.000 ton premoga na ležiščih. In koliko ga je še v ostalih državah!
Vse zgoraj navedeno nam jasno kaže vso težo krize v premogovni industriji, katere glavni povzročitelj je kapitalističen način gospodarstva. Naravno je seveda, da se trudijo ti gospodje, premogovni baroni, zvaliti vso težo krize na rame rudarskega delavstva v obliki podaljšanja delovnega časa, zmanjšanja delavskih plač, odprave socialne zaščite itd. V tej smeri se pa zadnja leta tudi vodijo najostrejši boji ravno med rudarskim delavstvom in lastniki premogovnikov. Zakaj, tukaj gre že naravnost za vprašanje obstoja enega ali drugega. Rudarsko delavstvo po vseh državah bo moralo, osobito pa pri nas, podvojiti svoje razredne sile v tem gigantskem boju, da ne podleže izkoriščevalcem, ter da bo izvojevalo način gospodarstva proizvodnje, ki bo odgovarjal interesom cele družbe, ne pa samo posameznim verižnikom. Rudarsko delavstvo ima v tem boju jako odločilno vlogo, ki jo mora rešiti v svoj prid in v prid cele družbe, ako noče, da pod-
I	leže pod težo — premogovne krize.
Mednarodni zadruZni dan.
Kakor je 1. maj dan propagande in demonstracije za socialno politične zahteve delovnega ljudstva, tako je sklenila zadružna internacionala proglasiti 4. julij za mednarodni zadružni dan.
Zadružna internacionala ima, kakor znano, svoj sedež v Londonu in je letos dosegla — goro-stasno število — 40 milijonov članov. Sicer mednarodni zadružni dan še dolgo ne bo dosegel onega sijaja, ki ga je dosegel 1. maj, kajti 1. maj ima za seboj že silno tradicijo in je prešel delavstvu že v meso in kri. Velika večina zadružnega pokre-ta itak praznuje 1. maj, ker se rekrutira večina zadružnega članstva iz delavskih slojev. Po nekaterih krajih porabljajo zadruge 1. majska zborovanja za propagando zadružne ideje z živo besedo, lepaki, brošurami itd. Udeležujejo se tudi majskih sprevodov z lastnimi zastavami in različnimi napisi, ki imajo namen opozoriti čim večje množice na važnost zadružne ideje.
Kljub temu je pa ustanova mednarodnega zadružnega dneva vendar silno važna pridobitev. Kajti ta dan ni namenjen le propagandi idpje zadružništva, temveč ima namen, da se izcimi polagoma iz njega nekak mednarodni zadružni sejem. Na tem sejmu (razstavi) naj vidijo zadružniki objekte, blago in produkte svoje lastne zadruge. Obenem naj se pa pokaže v slikah in številkah napredek zadružništva po celem svetu.
Pomisliti je treba, da je medsebojno poznavanje zadružništva eksistenčne važnosti za zadružništvo.
Zadružništvo bo šele takrat začelo odločilno vplivali na svetovno gospodarstvo, kadar bo samo organizirano kot svetovna gospodarska enota. Treba je vedeti, da imajo nekatere zadruge že n. pr. svoje plantaže za pridelavo čaja, kave, bombaža itd. In druge zadruge, ki te produkte razprodajajo, morajo skrbeti, da bodo kupovale naravnost pri onih zadrugah, ki posedujejo te plantaže. Ali za zgradbo takih vezi je treba predvsem medsebojnega spoznanja. In to je glavna naloga mednarodnega zadružnega dneva.
Naše zadruge v Sloveniji žive še v skromnih razmerah in morejo prispevati k mednarodni spo-polnitvi zadružništva le skromen del. Vendar je Konzumno društvo za Slovenijo že lansko leto praznovalo zadružni dan s prireditvijo shodov in predavanj. Kako bodo zadruge letos proslavile zadružni dan še ni izdelanih načrtov, vendar bomo imeli tudi v Sloveniji priliko proslaviti ta velepomemben praznik delavske gospodarske osamosvojitve. V kolikor smo informirani, pripravlja Zveza gospodarskih zadrug že tozadevne načrte in mi vabimo vse naše članstvo in somišljenike, da se dem 'prireditvam polnoštevilno odzovejo.______
Predstraže, naprej!
Za ohranitev osemurnega delovnika!
Za nedeljski počitek!
Proti nočnemu delu v pekarnah!
Za zaščito delavskih zaupnikov!^
Za pravično zavarovanje rudarjev!
Za starostno zavarovanje delavcev! ,
Za zavarovanje kmečkih delavcev!
Proti krivičnemu obdavčenju delavstva!
Za ureditev delovnega razmerja monopolcev in železničarjev!
Za ukrepe proti brezposelnosti!
Za ukrepe proti stanovanjski bedi!
Za eksistenčni minimum!
Za moč in ugled delavskih organizacij!
Izdajalec je:
Kdor obupuje!
Kdor čaka ob strani!
Kdor pušča izkrvaveti druge s	^
Kdor prenaša robstvo kot topa živma!
Kdor strelja v naše, kadar strelja vanje njegov gospod!
Izdajalci so slabši kot sovražniki! Poučite o tem nevedne! Vračajte z zaničevanjem trdovratnim! Predstraže, naprej! V vaših srcih je usoda! V vaših srcih je zmaga!__________________________________
Mednarodni pregled.
Kongres internacionale lesnih delavcev. Dne
20. julija t. 1. prične zborovati kongres Internacionale lesnih delavcev v Bruslju, ki ima svoj sedež v Amsterdamu. Važna točka, ki je na dnevnem redu kongresa, je vprašanje oblike in nalog strokovnih organizacij, o katerejn pripravlja temeljito študijo nemški sodrug Tarnav. Naše organizacije lesnih delavcev se pogajajo, da pošljejo na ta kongres skupnega zastopnika.
(I. G. B.) Stavka kovinarjev na Češkem. Na Češkem je stopilo nad 14.000 kovinarjev v stavko, ker jim je bilo odklonjeno 20 odstotno zvišanje temeljnih plač. Stavka je vzorna in enodušna.______
Naše organizacije.
Plenarna seja uprave G. R. S. J.
Izvršni odbor uprave G. R. S. J. je na seji z dne 19. junija t. 1. sklenil, da se bo vršila v nedeljo, dne 12. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne plenarna seja uprave G. R. S. J. s sledečim začasnim dnevnim redom: 1. Gospodarski položaj in položaj delavstva. 2. Položaj delavske zakonodaje in akcije po-kreta proti neizvajanju in nameravanemu poslab-
šanju te zakonodaje. 3. Zakon o gospodarskem svetu. 4. Položaj po vprašanju strokovnega ujedi-njenja.
Zbirka stavkovnega sklada za steklarje v Zagorju in Hrastniku. VI. Izkaz. Glasom 1.—V. izkaza nabrano 22.477.25 Din. Naknadno so obračunali še: Savez metalskih radnika Jugoslavije, podr. Celje 80.— Din, Krajevni medstrokovni odbor Celje 50.— Din. Skupaj 22.607.25 Din.
Kovinarji.
Celje. V soboto, dne 14. maja popoldne se je vršil v gostilni Plavšek sestanek zlatarjev, na katerem sta poročala ss. Fr. Koren iz Celja in J. Gol-majer iz Ljubljane. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki ima nalogo organizirati vse zlatarje v Celju in na to upostaviti svoje akcije. V ta pripravljalni odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Ant. Goršek, predsednik; Lampolzer, Anton Vovk, Koblenzer, Karol Kollert in Štefan Stojan člani odbora. Upati je, da se bo ta organizacija v najkrajšem času prav lepo razvila.
SploSna Delavska Zveza Jugoslavije.
Hrastnik. Dne 24. maja se je pri nas vršil dobro obiskan izredni letni občni zbor naše podružnice.
, Občni zbor je otvoril in vodil predsednik s. Josip (Griin. Poročilo o delovanju podružnice je podal podružnični tajnik. Od zadnjega rednega občnega zbora, ki se je vršil 14. februarja t. 1., je podružnica intenzivno delala, kar dokazuje, da je podružnica v tem kratkem času obdržala 11 sestankov in 12 sej. To intenzivno delo podružnice ima svoj uspeh v tem, da se je podružnica razširila iz steklarne tudi na delavstvo, ki je zaposleno v kemični tovarni. Danes imamo že nad 40 članov v kemični tovarni, kar vsekakor že lahko štejemo za lep uspeh. Izredni letni občni zbor se je sklical zato, da se da možnost tudi sodrugom iz kemične tvornice, da izvolijo svoje sodruge v skupni podružnični odbor. Treba je, da se skupno dela v eni podružnici in skupno doprinese vsak svoje k uspešnemu delu. V podružnični odbor je treba izvoliti 12 sodrugov in to: šest iz steklarne in šest iz kemične tovarne. Ti skupaj bodo predstavljali podružnični odbor in vsak zase pa zopet sekcijski odbor vsake tvornice posebej. Izvajanja in predlog s. tajnika je občni zbor soglasno vzel na znanje in odobril. — Predsednik Sploš. Del. Zveze iz Zagreba, s. Haramina, je v daljšem referatu govoril o pomenu strokovne organizacije. Nato se je s tajnim glasovanjem izvolilo naslednje sodruge v odbor: Za steklarje: Alojz Hudi, Josip Griin, Franc Koripsky, Franc Zaletel, Ludovik Uldrian in Mato Kotnik. Za kemične: Miha Oprešnik, Ivan Kajič, Anton Žibert, Ivan Korjak, Ivan Jevšinek in Anton Vidic.
Sevnica ob Savi. V nedeljo, dne 21. junija se je vršil v prostorih gostilne g. Maks Derenda v^lik javen shod tovarniških in stavbinskih delavcev. Na shodu sta poročala s. Leskošek iz Celja ter s. Beker iz Zagreba. Shod se je vršil v glavnem radi ustanovitve podružnice Splošne Delavske Zveze Jugoslavije. — Takoj po shodu se je izvolil odbor, ki bo delal na to, da se upostavi močen kader delavske solidarnosti. (Opomba poročevalca: Organizacija je bila v Sevnici že nujno potrebna, saj so tam postale za delavstvo naravnost neznosne razmere. Tako n. pr. morajo delavci delati po 11 ur na dan. To se dogaja v času, ko imamo v Jugoslaviji na tisoče brezposelnih delavcev. Pri tvrdki »Jugo-tanin« se nahaja neki gospod madžarske narodnosti, kateri se proti našim delavcem obnaša precej neolikano ter protizakonito. Mi začasno njegovo ime še zamolčimo, ker upamo, da se bo poboljšal. Priporočamo mu le, da se naj malo poglobi v naše zakone, predvsem pa naj se seznani s § 35 Zakona o zaščiti delavcev, da ne bo naših članov preganjal, sicer bi bili primorani poseči po samoobrambi ter reči: Madžarov Horthvjevega tipa ne maramo v Sevnici!)
Železničarji.
Kongres železničarjev.
V	nedeljo, dne 14. maja se je vršil v Zagrebu V. redni kongres Saveza železničarjev Jugoslavije, ki so mu prisostvovali številni delegati iz vseh večjih mest. Kongres so pozdravile po svojih zastopnikih rganizacije Glavnega Radničkega Saveza in Delavskih zbornic, pismeno pa so pozdravile kongres mnoge železničarske organizacije iz raznih držav ter železničarska internacionala iz Amsterdama.
Iz poročila uprave, ki so ga podali kongresu ss. Krekič, Pongračič, Matasovič in Sebastian, je bilo razvideti uspešno borbo organizacije za interese železničarskega osobja. Savez se je mnogo trudil, da izboljša položaj delavskega osobja, ki se nahaja v težkih razmerah. Mnogo se je tudi trudila organizacija, da pribori delavskemu osobju dober pravilnik, s katerim bi se stalno uredil položaj tega osobja. Poročilo je bilo soglasno odobreno.
Kongres se je bavil nadalje o sedanjem položaju železničarjev, a posebno še o položaju železniških delavcev. Sprejeta je bila tozadevna resolucija. Najodločneje je zavrnil osnutek pravilnika, ki ga je predložilo ministrstvo saobračaja.
Posebno važna je bila na kongresu diskusija o zedinjenju železničarskih organizacij v Sloveniji. V Sloveniji je v tem pogledu zaznamovati precejšen uspeh, dočim so v Zagrebu še mnoge težkoče, ki jih bo treba še-le premostiti.
Kongres je pretresal tudi osnutek zakona o tisku. Po obširnem referatu s. Pongračiča, iz kate-
rega je kongres razvidel vse slabosti tega zakona, je kongres soglasno sprejel resolucijo, v kateri se osnutek zakona odločno odklanja, ki jo pa radi pomanjkanja prostora žalibog ne moremo priobčiti.
Monopolska stroka.
Načrti pravilnika o delavskem osobju monopolske uprave — so uradna tajnost.
Mi smo čitali, kako so izdali kar čez noč rudarski pravilnik, ki je pravi udarec za rudarje in kako so morali rudarji po toči zvoniti.
Da bi se tudi nam monopolskiin delavcem kaj takega ne pripetilo, je zaprosila naša organizacija pri monopolski upravi, naj se ji da na vpogled načrt pravilnika za motiopolsko osobje, ki se pri monopolski upravi že dalje časa izdeluje. Na to pismo je odgovorila monopolska uprava takole:
U vezi akta br. 836 od 20. maja izveštava se Savez, da ova Uprava ne može postupiti po traže-nju Saveza za dostavil projekta pravilnika o rad-nom osoblju Uprave Državnih Monopola.
Na to smo še zaprosili pri Delavski zbornici, naj skuša dobiti ona ta načrt, za kar je gotovo upravičena, ker ima izdajati po zakonu svoje mišljenje o osnutkih zakonov, naredb in pravilnikov, ki se tičejo delavstva. Uprava monopolov pa je tudi Delavski zbornici odgovorila, da ji načrta ne da.
Pravilnik, ki naj odloča o službenem razmerju delavstva, je postal tako — uradna tajnost monopolske uprave. Gospod direktor industrijskega oddelenja si lasti pravico izdajati o službenem razmerju enostranske diktate, on jemlje delavstvu možnost, da sodeluje potom svojih organizacij pri reševanju vprašanj, ki se tičejo njegovih življen-skili interesov! Ali smo postali res že pravi sužnji?
Monopolsko delavstvo bo gospodu direktorji! industrijskega oddelenja monopolske uprave še dopovedalo, da ima tudi njegova samovolja svoje meje. Mi najodločneje zahtevamo, da se ne odloča o delavstvu brez delavstva!
Zadnjič smo v »Delavcu« brali, da imamo v parlamentu vendarle delavske poslance, ker smo delavci za nekoga vendar glasovali. Mi pričakujemo, da ti »delavski« poslanci ne bodo kar naprej spali in da bodo ugnali vsaj gospoda direktorja industrijskega oddelenja v kozji rog.
Rudarji.
Protest trboveljskih rudarjev.
Dne 24. junija se je vršil protestni shod radi preložitve izplačilne periode s strani T. P. D. Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija:
'Rudarji Trbov. premogokopne družbe, zbrani na javnem protestnem shodu, vršečem se v Delav. domu v Trbovljah, dne 24. junija t. 1., ugotavljajo po zaslišanju poročil:
1. Razglas Trbov. prem. družbe glede podaljšanja izplačila delavskih plač od 14dnevnega izplačila na polmesečno izplačevanje, je nov dokaz gaženja že pridobljenih delavskih pravic, ker jemlje delavstvu to, kar si je s težkim bojem izvojevalo.
2. S tem razglasom je tudi kršena kolektivna pogodba glede izplačevanja nabavnega prispevka, koji se ima izplačati pri prvem izplačilu v mesecih januarju, aprilu, juliju in oktobru.
3. Delavstvo proti tej uvedbi najenergičneje protestira in zahteva: a) da se izplačuje zaslužek delavstvu vsakih 14 dni, kakor je bilo to dosedaj v veljavi; b) da se striktno izvaja kolektivna pogodba glede izplačevanja nabavnega prispevka.
Trbovlje, dne 24. junija 1925.
Ivan Krušič 1. r. Leop. Majdič 1. r. Franc Kuder 1. r.
Dne 25. t. m. je deputacija zveze rudarjev, se-stoječa iz ss. Iv. Krušiča, Vinko Grobnerja in Fr. Kuclerja, v tej zadevi intervenirala pri Rud. glavarstvu in Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, kjer se jim je izjavilo, da ostane pri dosedanjem načinu izplačevanja mezd.
Oblačilna stroka.
Mezdno gibanje krojačev v Ljubljani. Ljubljanski krojaški pomočniki so že lansko leto predlagali svojim mojstrom povišanje plač in izpopolnitev tarife. Ker pa je bila lani sezija izvanredno slaba, niso hoteli mojstri nič slišati o povišanju. Pomočnikom vsled nastalih razmer ni preostalo nič drugega, kakor pustiti tarifo odprto in porabiti ugodno priliko v spomladanski seziji. Sezija v obrti se je letošnje leto pričela kakih 14 dni pred Veliko nočjo, toda vsled deževnega vremena je bila dokaj slaba, Le polagoma se je jelo delo kopičiti. To priliko so porabili pomočniki in vnovič zahtevali, da se izvrše že v jeseni predložene zahteve. Mojstri sprva niso hoteli nič slišati in niso bili pripravljeni podpisati niti stare tarife. Končno pa so vendarle pristali na to. O nadaljnem pogajanju s pomočniki pa ni bilo govora. Nastala je kriza, iz katere se je razvila dne 26. maja stavka, v katero so stopili 104 pomočniki pri 26 tvrdkah. Pri stavki se ni postopalo z nikakim terorjem, kakor je to g. Ložar izjavil pri pogajanjih. G. Ložar, izjavljamo Vam javno, da so naši pomočniki sami toliko disciplinirani, da gredo prostovoljno v stavko, kadar jih pozove organizacija. Na prošnjo Delavske zbornice je Inšpekcija dela sklicala za dne 2. junija ob 11. uri dop. pogajanja. Pogajanj se je udeležila paritetna komisija mojstrov in pomočnikov ter v imenu Delavske zbornice g. Tokan. Po dolgotrajnem pregovoru in apeliranju sodr. Tokana na popuščanje se je sklenil sporazum. Uspeh, ki ga je dosegla organizacija s stavko, je časten. S tem bojem so pomočniki uvideli, da je njih prostor le v njihovi strokovni organizaciji, ker le potom nje
Stran 4
»DELAVEC«
1. julija 1925
jim je uspeh vedno zasiguran. Pomočniki so bili od prvega do zadnjega solidarni. Imeli smo sledeče stavkokaze: Hadolin Lovro, Sevček Franc, Muršič Alojzij, Perkoč Peter in Lavko Stanislav. V delavnici Klimanek se stavka ni vršila, ker organizacija tega ni zahtevala. Sodrugi, ogibajte se teh individi-jev, kateri so Vam v borbi padli v hrbet. Posebno se pa izogibajte g. Muršiča, ki je isto storil že pred vojno v Meranu in Beljaku. Krojaške pomočnike pa poživljamo, da do zadnjega pristopijo v organizacijo. — Organizacija krojačev, podružnica Ljubljana.
Dopisi.
Tržič. V tovarni usnja g. B. Maly imamo delovodjo po imenu Josip Toporiš, ki misli, da zanj ne velja noben zakon. Tako je ta gospod prisilil nekatere delavce 30. maja t. L, da so delali preko osem ur in jim grozil, da jim odpove službo, ako tega ne store. Opozarjamo dotičnega gospoda, da si kupi ali pa izposodi izvod Zakona o zaščiti delavcev, ter si prečita stran 4, 5, 6, 7 in 8, člen 6 in 8 tega zakona in uverjetii smo, da ga bo ta bolezen minila. Delavci, delavke! Mi vsi pa vstopimo v usnjarsko in čevljarsko organizacijo, ki se je te dni v Tržiču ustanovila, ker le v skupnosti si bomo ohranili ta majhni košček kruha in izboljšali svoj položaj. Toliko za danes, drugič kaj več. — Več delavcev.
Črna. Komaj je minulo dva meseca, ko se je ponesrečil v Žerjavu, kjer so delali nov kamin za topilnico, s. Jurij Kuhar, in se nahaja sedaj težko poškodovan v ljubljanski bolnici. Izgubil je >evo oko in je malo upanja, da bo mogel opravljati še kedaj kako delo. — V noči od 15. na 16. junija v jutranjih urah pa se je prigodila druga nesreča, ki je zahtevala zopet proletarsko žrtev. Jožef Ploder, ki je bil dolgoleten član naše strokovne organizacije, je postal žrtev te nesreče. Drugi je poškodovan Emerik Dretnik II, ki leži sedaj v bolnici v Črni ter je upati, da sčasoma okreva. Zgodilo se je proti koncu šihte, ko sta zastrelila, a vsi streli niso počili. Nato sta se vsedla in pojedla vsak svoj košček kruha, nakar je sledil pogovor; med pogovorom pa sta kadila vsak svojo cigareto. Ko je pretekel čas, katerega se ima vsak strelni mojster in kopač držati (kar sta ponesrečenca tudi storila), sta odšla in gledala, kje je zaostali strel. V tem hipu je počilo, nakar je prvi bil na licu mesta mrtev, drugi pa težko poškodovan. Ker sta bila še dva vozača poleg, sta takoj poklicala na pomoč še druge delavce. Po izjavi več strelnih mojstrov in kopačev je bil vzrok nesreče najbrž ta, ker niso vži-galne vrvi vse enake, to pa zato, ker podjetje vži-galne cevi nabavlja iz več tovarn, ter poskuša, katere cevi bi bile cenejše, da bi mu za žep čim več ostalo. Podjetnik pa je zavarovan s tem, da da strelnim mojstrom nekaj dinarjev več, a zato so vsaki nesreči krivi delavci sami.
Dnevni za- služek		Davki in doklade dnevno								Celotni davek						Morebitne avtonomne (samoupravne) doklade do 25%		Davek na leto		Letni zaslužek delavca (300 delovnih dni)		n 3 o V M g cT _ i 3 5? «■ >o n s > .2 CtJ «fl
		2% od zaslužka		30°/o doklade od 2°/o davka		Invalidski davek		doklada za vojno vprego		dnevno		tedensko		letno								
Din	P	Din	p	Din	P	Din	P	Din	P	a O	p	e 5	P	Din	p	Din	P	Din	p	Din	P	0.2 IA
10					20			6			0-57	—	0-27			34-4	2	06-4	105	32-8	23	72	129	04-8	3000		4-3
15			—	30	—	9	—	11-5	—	0-49	—	55-4	3	324	171	64-8	35	58	207	22-8	4500	_	46
20			—	■10	—	12	—	11-5	—	0-49	—	684	4	104	213	408	47	45	260	858	6000			4 3
25			—	50	—	15	—	11-5	—	0-49	—	81--	4	86 —	252	72-—	51	10	803	82-—	7500			4-0
30	—	—	60	—	18	—	17-8	—	0-76	i	034	6	204	322	608	62	96	385	56-8	9000			4-2
35			—	70	—	21	—	17-8	—	076	i	16-4	6	98-4	363	16 8	84	53	447	69-8	10500			4-2
40			—	80	—	24	—	17-8	—	0-76	i	294	7	764	402	72-8	94	90	497	62-8	12000			4-1
50	—	i	—	—	30	—	298	—	12-6	i	724	10	344	537	88-8	118	12	656	-■s	15000			3-7
60			i	20	—	36	—	298	—	126	i	98-4	11	90 4	619	-•8	142	35	761	35 8	18000			4-2
70			i	40	—	42	—	41-6	—	17-5	2	411	14	46-6	752	23-2	165	75	917	98-2	21000			4-3
80			i	60	—	48	—	41 6	—	17-5	2	67-1	16	026	833	352	189	80	1023	15 2	24000			4-2
90			i	80	—	54	—	41-6	—	17-5	2	93-1	17	586	914	47-2	213	52	1127	69-2	27000			4-2
100			2				60	—	60-		25-7	3	45-7	20	742	1078	684	237	25	1315	83-4	30000			4-3
I. Delavski okro2ni zlet
v Mariboru, dne 14, in 15. avgusta 1925.
Proletarijat mariborskega okrožja bo v dneh 4. in 15. avgusta pregledal svoje vrste. Delavski svet je sklenil pozvati za ta dan vse organizacije mariborskega okrožja: politične, strokovne, kulturne in zadružne v Maribor.
Vsa pevska društva, telovadne sekcije »Svobode« in Udruženje delavskih reditelj, vsi politično, strokovno, zadružno organizirani sodrugi iz ostalih crajev so vabljeni; dobrodošel vsak, ki hoče v teh dneh manifestirati za socializem.
14. in 15. avgusta v Maribor!
Vsa tozadevna vprašanja naj se naslovijo na: isarno za pripravo okr. del. zleta v Mariboru, poštni predal 22.
Zač. delavski svet.
Zadru2no gibanje.
Črna. Na zadružni dan dne 5. julija se bo vršil v gostilni g. Krulca v Črni ustanovni občni zbor °roduktivne lesno-industrijske zadruge s sledečim dnevnim redom: 1. referati, 2. volitve načelstva in nadzorstva, 3. slučajnosti. Vsled izredne važnosti zadruge za strokovno organizacijo želi načelstvo, da se delavci in kmetje odzovejo vabilu polnoštevilno.
Delavske prireditve.
Vsem našim organizacijam na znanje.
Kakor smo že v zadnji številki »Delavca« javili, praznuje podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani dne 2. avgusta t. 1. tridesetletnico svojega obstoja. Je to prvi slučaj v zgodovini pokreta slovenskega proletari-jata, da eden izmed integralnih delov tega pokreta — v tem slučaju razredna strokovna organizacija ljubljanskih mizarjev _ praznuje tak jubilej. Razumljivo je torej, da so se sodrugi mizarji odločili praznovati na zelo slovesen način 30-letnico obstoja svoje organizacije in da bodo kot hrano tega dogodka ob tej priliki razvili tudi svoj društveni prapor kot simbol, ki naj bi jih vodil v nadaljnih njihovih borbah.
Proslava se ima po sklepu podružnice ljubljanskih les nih delavcev vršiti po sledečem programu:
Dne 26. julija se bo vršil ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma slavnostni občni zbor, na katerem bodo po slavnostnem govoru izrekli svoje pozdrave in čestitke zastopniki centralnih odborov strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacij.
V nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. sprejem in pozdrav gostov, ki pridejo v Ljubljano z gorenjskim vlakom ob četrt na 8. uro. Na to koncertira godba do prihoda štajerskega vlaka, ki pride v Ljubljano ob pol 10. uri, na vrtu restavracije glavnega kolodvora. Po sprejemu gostov tega vlpka odhod z godbo na čelu po Resljevi cesti pred Mestni dom, kjer se zberejo vse ljubljanske delavske korporacije.
Pred Mestnim domom razvitje zastave, zabijanje žebljev in poklon praporov drugih delavskih organizacij novemu tovarišu. Po razvitju zastave sprevod s prapori in godbo na čelu po cesti Pred škofijo, Stritarjevi ulici, črez Frančiškanski most, Prešernovi ulici, Dunajski cesti, Gosposvetski cesti pred velesejem, kjer bo razhod. Po razhodu kosilo v gostilnah, ki se jih bo sodrugom iz posameznih krajev pravočasno označilo.
Popoldne se vrši na vrtu hotela »Tivoli« velika ljudska veselica, ki se prične ob 3. uri popoldne in koje spored bo jako bogat. Na veselici bodo sodelovali delavski pevci in delavska godba moščanske »Svobode«. V hotelski dvorani bodo prišli na svoj račun plesaželjni plesalci in plesalke.
Da pokažemo da znamo ceniti trudapolno in požrtvovalno delo strokovne organizacije ljubljanskih lesnih delavcev, ki so v delavskem pokretu igrali vedno zelo odlično vlogo, priporočamo vsem razrednim strokovnim organizacijam širom Slovenije, da na dan 2. avgusta s svojimi prapori prirede splošno romanje v Ljubljano, tako, da postane proslava tridesetletnega obstoja te strokovne organizacije splošni delavski praznjk^
Podružnica lesnih' delavcev je poskrbela, da bodo imeli zunanji udeleženci te proslave polovično vožnjo po vseh železnicah.
Mežica. »Del. Telov. Enota« v Mežici priredi 19. julija ustanovno slavnost, vezano z javno telovadbo, srečolovom plesom in drugimi zabavnimi točkami. Ker bo to prava manifestacija kulturnega razvoja v delavskem pokretu, vabimo vse proletarsko misieče sodruge in sodružice, da se te slavnosti v velikem številu udeleže. Vsakdo bo imel priliko pre gledati mežiško dolino in videti hribe, v katerih koplje ko roški rudar dan in noč bogastvo nenasitnemu kapitalizmu Zaprosili smo za polovično vožnjo; ako nam bo odobrena bomo o tem obvestili udeležence pozneje. — Priprav, odbor.
Kako visok je davek na plafeT
Zahvala. Podpisana se najiskrenejše zahvalju-em gdč. Fettich, uradnici predilnice ter g. dr. El-)ertu, tajniku predilnice za podarjeni znesek 150 Din kot podporo h pogrebnim stroškom moje matere. Omenjena sta dobila ta znesek od Splošne delavske zveze Jugoslavije, podružnica Tržič, kot nagrado za prepis registra delavcev predilnice, ka-eri znesek pa sta nakazala metli. Tržič, 19. junija 925. — Primožič Mar.ija, tkalka v Tržiču.
Sanje.
Lastnik premogokopa je ležal v svilo in puh odet na postelji. K njemu pride angelj Gospodov in mu zakljiče: »Vstani bogati mož!« Ta klic mu ponovi trikrat. Ker pa je bil mož dober katolik je služabnika ubogal in mu sledil. Šla sta do ubogega moža. Dobila pa sta na njegovem domu le sirote, caterih očete je v premogokopu zasulo. »Daj jim!« pravi angelj, in bogati mož je s težkim srcem daroval vsakemu krono.
Ivan Jan in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
Najboljši Sloalnl in pletilni stroj!
iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno!
o
n
1
c
o
09
D>
E3
Pisalne stroje ,Adler‘ in .Uranla*.
Vnlnrn ,z prvlh tovarn .DUrrkopp*, .Styrla*. lUflBSU „Waffenrad* in ,Steyer*. Posamezni deli koles In šivalnih strojev. 10 letna garancija.
Daje kolesa in stroje tudi na obroke!
Odšla sta in se napotila do žene, ki je nedavno postala vdova, ker je bogati mož premogokop zanemarjal in si ni hotel napraviti prevelikih stroškov ter je raje videl, da so se množile nesreče, nego, da bi dal varnostne naprave v jami popraviti. »Daj ji!« pravi nenadoma angelj. S somazata-jevanjem in jezo ji je dal 50 vinarjev.
Ko sta prišla na cesto sta srečala berača, ki je postal v službi bogataša pohabljenec. »Daj mu!« zapove angelj in besede ponovi. »Ne!« je kričal jogataš »to bo preveč . . .Ne! Ne!« »Ti si vendar dobrodušen!« pravi smeje angelj. »Ampak le ta-crat, kadar me to nič ne stane!« kriči bogataš in od strahu se je potil.
V tem se je zbudil, pot je tekel po vsem njegovem telesu. Nato je vstal, se oblekel in segel po časopisu in ga ogledoval. — Bog pomagaj! Vse skupaj so bile le slabe sanje.
Toda bogataš se je hotel enkrat za vselej iznebiti takih in podobnih sanj in takoj, ko se je odpravil, je napisal ukaz, da se mora radi gotovih dogodkov v tem tednu vsakemu delavcu od plače odtegniti po eno krono. In ko je videl pred seboj ves dobiček, tedaj je v svojem katoliškem srcu mislil, da je moral poslati božjega služabnika sam gospod Bog.
DELAVCI zahtevajte povsod čevlje domače
—mmmmm tovarne z znamko „PEKO“ PETER KOZINA, LJUBLJANA—TR2lt
Delavci, delavke, pozor! Priporočamo vsem najboljši nakup vsakovrstnih koles, šivalnih strojev iz najboljšega materijala pri tvrdki Ivan Jax v Ljub-jani. O tem obvestite tudi svoje znance in prijateljeve zamudite dane Vam prilike!
Listnica uredništva.
Ker je v listu mnogo premalo prostora, da bi priobčili vse gradivo že v tej številki, smo morali mnogo gradiva odložiti za prihodnjo številko. V :ej številki smo priobčili le nujne in neodložljive članke in vesti. — Sodrugi-dopisniki naj oproste, cer pride vse na vrsto še v prihodnjih številkah-Želelo bi uredništvo le, da so sodrugi v dopisih cratki.
V imenu GRS J.: Izdajatelj: Franc Svetek. — Odgovorni urednik: Alojzij Čeh. — Tisk Ljudske tiskarne, Maribor,
Kar ne veS vpraSaJ
Universalni informativni biro
„A R G U S“
Knez Mihajlova ul. 35, Tel. 6-25 BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka) -
Dvojnosladna
liraa-ilRfl-itiinena
je najboljša in zato najcenejša.
KOLINSKA'
n asa, prava, domača
CIKORIJA
je vrlo dobra!
Samo Z50
Din
stane zelo trpežen gumijev dežni plašč
Isti boljše vrste 290 Din, najboljši 460 Din. Blago za obleke in perilo po zelo nizkih cenah razpošilja
„RRH GORENJSKA RAZPOjjlLJAUM"
IVAN SAVNIK
KRANJ itev. 5000.
Zahtevajte vzorce in cenik
'