M&Fit©?, 6a oktobra 1933 Leto I. Posamezna Številka Din VSO " Velja na meječ po poiti dostavljen Din 6'—, za inozemstvo Din 10*— " Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ul. 26 Telefon 29-70 H Poštni čekovni raiun 1S.S46 n Izhaja vsak petek u Oglasi po tarifi Sten. 19 a Ogoljufani 10. oktobra 1920. smo z glasovanjem izgubil biser slovenske zemlje, ki je bil že v rokah, se umaknili za Karavanke ter prepustili koroške Slovence negotovi, temni bodočnosti. Tega je že 13 let. Obudimo si spomine na ta naižalostnejši dogodek v naši narodni zgodovini, ne zato, da postanemo malodušni, marveč da s čim jasnejšim gledanjem krivice postanemo tem večji ljubitelji koroške slovenske zemlje, ki nam je bila ugrabljena. S tem, da so bili koroški Slovenci kot avtohtono prebivalstvo, ki so se davno pred Nemci naselili v Karantaniji ter se Po trdin bojih proti germanizaciji obdržali na .lastnih tleh, pognani v plebiscit, je antanta pač na nedvoumen način pokazala, da uvažuje in respektira veliki »kulturni« nemški narod, docela pozablja joč na ne baš kulturne metode, ki se jih je ta narod posluževal ves čas svetovne vojne Dosledno tem načelom je postopala tudi medzavezniška blebiscitna komisija, ki si je izbrala za svoj sedež leglo nemškega šovinizma Celovec, neoziraje se ba to, da je bil ta izven glasovalnega Ozemlja. Če je potem sledila nepristranost nepristranosti, krivica krivici, ki je vedla od kršitve mirovne pogodbe do potvorb pred, med in po glasovanju — kdo. ki pozna koroške Nemce, naj se čudi temu? Dejstvo je, da so Nemci s svojimi vplivom in spretnostjo znali pridobiti člane plebiscitne komisije zase in to z najrazličnejšimi sredstvi in na najrazličnejše načine. Kako naj si sicer razlagamo prvi in po r-ašem mnenju odločilni njihov uspeh, da Je bila jugoslovanskemu delegatu proti določbam mirovne pogodbe odvzeta gla-Soyaina pravica in da je obratno bil pri-pyščen k sejam plebiscitne komisije av-str'iski delegat? Tej kršitvi mirovne po-Sodbe so na prizadevanje avstrijskega delegate, sledile nadaljne. Glasovalni pas Je moralo zapustiti ne samo vojaštvo, ampak tudi orožništvo, kolikor se ni re-frutiialo jz domačinov. Dovoljen je bil neomejen osebni in blagovni promet bled prvo in drugo cono, s čemer so se pdpna vrata siloviti nemški propagandi 'z Avstrije in Nemčije. Radi napačne interpretacije niis ovne pogodbe po nem-seem namesto po originalnem francoskem besedilu je bilo vpisanih v glaso-v3lne imenike na tisoče neupravičencev, ^kčutno pa nam je škodovalo tudi povr-5[l0 reklamacijsko postopanje od strani £lanov plebiscitne komisije in distrin-Inih svetov, ki niso bili vešči slovenju jezika. i Višek pristranosti pa je zagrešila pleb. vQhiisija s tem, da je glasovalne žare in i*ke dala izgotoviti pri nemških obrtni-Jj1 v Celovcu. Na ta način naši nasprot-Puč niso imeli težkega posla pri po-Trbi volilnega rezultata, j Vzročna zveza med tem in naslednjim Ganjem je tem očitnejša, če pomislimo, so izdali Nemci tajno parolo, da gre-°unjihovi pristaši kot zadnji na volišče, težko odpreti in po zamenjavi vsebine zopet zapreti. Razen tega so bili Nemci o načinu glasovanja povsem točno poučeni, ker niso bili le v posesti žar in žigov, marveč tudi kuvert in glasovnic, ki pa nam do glasovanja niso bile znane, razen, da bodo naše bele z napisom »Jugoslavija«, nemške pa zelene z napisom »Oesierreich«. Upravičen pa je sum, da so se vršile manipulacije, tudi radi tega, ker se skrutinij ni Izvršil takoj po končanem glasovanju — kakor je to običaj celo pri navadnih volitvah, četudi se njihova važnost ne da primešati s plebiscitom — marveč šele tri dni po glasovanju. Žare pa so bile v tem času prepuščene skrbnemu nadzorstvu Italijanov '.v/,'d.'o Kar smo navedli, niso prazne domneve, marveč dejstva, ugotovljena na podlagi proti nam, marveč nam je bila le na pretkan način ugrabljena. Pisec tega članka je bil zaupnik Narodnega sveta za občino Logaves, ki leži tik ob Vrbi, torej na skrajni severni točki pive cone. Hodil je z drugimi agitatorji od vasi do vasi, od hiše do hiše in agitiral za Jugoslavijo. V tej občini smo poskusno našteli za Jugoslavijo 347 glasov, za Avstrijo pa 205 glasov in povrhu 66 . omahljivcev. Narodni svet v Borovljah, poznavajoč težke narodnostne razmere ob meji, je izjavil, da bo zadovoljen z uspehom, če dosežemo polovico. Dejansko pa smo dosegli za Jugoslavijo 344 glj^ov proti 262 glasovom, ki so bili od- večino za Jugoslavijo. In ta slika je bila prava, kajti koroški Slovenci so čustveni in jim je hinavščina tuja. Ce upoštevamo, da se je kršila v več točkah mirovna pogodba, če upoštevamo, / ’*t*\ ".V.V r,* "A , J\ Al V V v v nt ^ fr n V Yf -v i \ A'V.' V r (Oj> ^ »7 J-"-'-- ' : ' '.V,', l’ s,,, ^ , v ■» ji,, __ saj je izvila naši delegaciji in upravi postopoma vso moč iz rok in je naše ljudstvo videlo že v tej kapitulaciji poraz Jugoslavije. Ce upoštevamo še neštete na škodo Ju- goslavije, se moramo pravzaprav čuditi, dani za Avstrijo. Iz tega vidimo, da se j da je kljub vsemu bilo naštetih za Ju-je naša ocena glede Slovencev povsem i goslavijo 15.278 glasov napram 22.025 za ujemala, da so omahljivci volili Nemce Avstrijo. Da ti glasovi niso bili brez vsebine, to nam potrjuje 12 let borbe koroških Slovencev, to nam potrjujejo njihove dr-žavno-deželnozborske in občinske volitve, to nam potrjuje njihovo društveno življenje. AH nam niso že večkrat s svojimi poseti (pevskimi in dramatičnimi društvi) dokazali, da so tu kljub krivicam in zapostavljanjem? Pojdite na Koroško in prepričali se boste, da koroški Slovenci plamtijo ljubezni do svojega materinskega jezika in da jim nihče ne dočir smo bili Slovenci prvi. Tako so s av lahko docela neopaženo zamenjali 2 Svojirni naše kuverte (glasovalo se je o^Prtimi kuvertami), ki so kot prve ane ležale v žarah spodaj; tem lažje, la So bile žare povsem primitivno izde-e in zapečatene tako. da jih ni bilo podružnica v Mariboru rafef . na veliki iavsiš manifestasiiski SHOD ki to v nedeljo. 8. oktobra 1933 ofe pol 10. uri na verandi restavracije „UNION" Na shodu se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo težkega položaja delavcev in nameščencev, pomena voliiev v Delavsko zbornico in pomena nacionalnega pokreta v državi. BeBavth nameščenci, državni in privatni. Vaša oolžnost je, da se shoda brezpogojno udeležite in pokažete, da se zavedate svojih pravic. Proč x zatiranjem revnega delavnega ljudstva po $ovrz..jiih nam tujerodnih priseli~:ih! Prot s pretirano obzirnostjo napram nam sovražnim elementom ! Zahtevamo socialne in nacionalne pravice delavcev in nameščencev. — Paševanja marksističnih generalov v Delavski g zbornic;, v tem delavskem in nameščesiskem parlamentu, mora biti konec! Združene nacionalne strokovne organizacije v Mariboru. in da jih je 12 izostalo od glasovanja. Ta primer, ki velja več ali manj tudi za ostale občine, je bilo treba navesti v dokaz, da so bili naši računi povsem pra vilni. Ce se je potem zgodilo, da so narodne zavedne občine, ki smo jim pripisovali 80 do 90%, dobile komaj 40% in manj, kaj drugega naj bi bilo vzrok temu, kakor potvorba izida glasovanja, ki spričo popisanih razmer pač ni mogla biti težka. Naši ljudje so jokali in bili docela obupani;'tako jih je razočaral izid glasovanja. Beli znaki, ki sojih nosili po- j more jzvuvati čustev, ki jih vežejo z na-nekod viono tudi se po izvršenem glaso-: nii> ki pripadrmo isti kulturni skupnosti, vanju, in objokani obrazi, ko se je izve-1 Da bi videli nedavno naše Rožanke in delo za nesrečo, so izkazovali ogromno Ziijankei ki 50 jo peg mahnile čez Karavanke. ko jim je bilo to onemogočeno po železnici, da se udeleže slavja v Ljubljani! Krivično pridobljena lastnina ni trajna. , j L t\ v, V V.v. Ali ne vidijo zavezniki iz najnovejših vojaških prizadevanj Nemčije (Avstrija se bo ob prvi priliki združila z njo), koga so podpirali pri plebiscitu na Koroškem leta 1920? — In koga so podpirali posredno vsa uadaljna leta do danes, ker niso ničesar ukrenili proti kršiteljem pravic o zaščiti narodnih manjšin, marveč so prepustili koroške Slovence kljub sve čanim zagotovilom njihovi lastni usodi, Mari je germanizacija Koroške v korist Franciji in ostalim zaveznikom Nesreča je hotela, da je neposredno po koroški tragediji bila podpisana rapallska pogodba, na kateri je bila interesirana Italija, ki je napela vse sile, da nas oslabi pri plebiscitu, in da so bile obenem razpisane volitve v konstituanto. Ti dogodki so odvrnili skoro vso pozornost od koroškega vprašanja tako, da ni bilo v jugoslovanski javnosti za protest zadostnega odziva. In vendar bi spričo dejstva, da plebiscitna komisija ni bila pravilno sestavljena (manjkal je tudi delegat Združenih držav), da je bila mirovna pogodba po plebiscitni komisiji očitno večkrat kršena in da so se vrhu tega vršile velike nekorektnosti pri glasovanju samem, naša država pač ne bi smcA* priznati izida plebiscita in če ga je že priznala, bi morala zahtevati zadostna jamstva glede varstva naše tamošnje narodne manjšine. To bodi povedano ob 13. obletnici koroškega plebiscita. v 'Ak? (Vo , k' naj se pobrigajo, da zado-ste obljubi, ki jo je dal našim Korošcem zastopnik jugoslovanske vlade v plebiscitni komisiji, ko je izjavil, da Jugoslavija ne bo nikda rpozabila onih Slovencev, ki so glasovali zanjo. Plebiscit je sicer končal za nas porazno, zapustil pa je za sabo plamen, ki tli in žari in nikoli »3 ugasne y srcih koroških Slovencev. Jugoslavija in HMerizem Pereče vprašanje, ki ga naši meščanski listi vseh raznih struj niso in ne znajo rešiti, je nedvomno vprašanje odnosa našega nacionalnega jugoslovanskega pokreta do hitlerizma. Stvar je silno delikatna in je ni mogoče rešiti z argumenti, kakršnih se običajno poslužujejo modrijani pri stalnem omizju. Ker naš mladi in žilavi narod, ki si je znal priboriti Svojo svobodo, noče biti malenkosten v kritiki tujih pojavov, je potrebno razčistiti to vprašanje predvsem z dveh edinole mogočih vidikov: z notranjepolitičnega in z zunanjepolitičnega. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je Adcl Hitler s krepko roko poijil komunistično hidro, čeprav ji še zrase tu in tam kašna glavica. Nemčija je bila na pragu komunistične revolucije in šele zgodovinarji bodo mogli ugotoviti, v ko-liko je nemški narodni socializem, kot bistveno in duševno nemška zadeva, rešil eNmčijo pred valovi komunizma. Tudi Jugoslavija je bila takrat, ko je sedelo v beograjski skupščini 52 komunističnih poslancev in ko je rdeča mafija izvršila atentat na našega kralja, pred notranjim razsulom. Umor narodnega poslanca Draškoviča je da! signal, narodna država se je zdramila in zavedla svoje historične naloge: ohraniti jugoslovanskemu narodu njemu odgovarjajoči družabni in politični red ter enkrat za vselej udariti po gnezdiščih rdeče in anarhistične ideologije. Tudi Nemčiji ni končno preostalo nič drugega kot režim, ki ga je Hitler zasidral z revolucionarnim sunkom. Hitle-rizem je torej po svojem bistvu, nalogah in misiji v nemškem narodu absolutno nemška zadeva. Sam namestnik Hitlerja, Rudolf Hass, je še nedavno izjavil, da Nemčija ne želi, da bi drugi narodi kopirali Hitlerjev pokret, ker jim ne bi koristil. Kakor ne more čevljar izdelati enega para čevljev za več oseb, prav tako je z hitlerizmom. Naš narod, zlasti še delovni ima toliko svojih skrbi, mi imamo toliko domačih zadev, socialnih, nacionalnih in gospodarskih vprašanj, da je V lahkomiselno tratenje časa in energije, če se naš tisk prekomerno bavi z nemškimi zadevami, hoteč na ta način odvrniti narod od domačih zadev. Nemški narod naj si po lastnih receptih urejuje svojo državo kakor si jo hoče. Če bi bil v borbi med narodnim socializmom in komunizmom, odnosno marksizmom definitivno zmagal poslednji, bi se bil z vso občudovano natančnostjo izlil veletok komunistične propagande tudi po sosednjih državah in po vsej srednji Evropi. Česar Bela Kun iz majhne Madžarske ni mogel izsiliti: revolucije vse srednje Evrope, to bi se bilo komunistični Nemčiji kaj hitro posrečilo. Pick, Torgler in Neumann so v Berlinu že komaj čakali na razvitje rdečega prapora s srpom in kladivom. Učenci Karla Liebknechta so natančno vedeli, da svetovne komunistične revolucije ni mogoče inscenirati v Moskvi, marveč edinole v Berlinu. Rudolf Hass je imel prav, ko je dejal, da se komunizem v primeru zmage v Nemčiji ne bi bil ustavil pri Aaacheuu, požrl bi bil vso zapadno kulturo in civilizacijo. Z notranje-političnega vidika je tedaj za našo državo prav vseeno, kaj se v Nemčiji dogaja, važno je le, da je hitleri-zem pogoltnil komunizem in ne obratno. Ta konstatacija je tudi važna predvsem radi tega, ker jugoslovanska nacija po vsem, kar so izjavili do danes njeni pred stavniki, zlasti njen kralj, hoče pred svetom veljati kot evropska država z jasno afirmacijo zapadne kulture. Z zunanjepolitičnega vidika je zadeva prav tako enostavna. Narodno-socialisti-čna Nemčija ima sicer svojo politično linijo revizije mirovnih pogodb, v kolikor je sama tangirana. Če imajo pravico pred našati svoje želje in pritožbe majhne države. kot je na pr. Estonska, tedaj nikdo ne more preprečiti in ugovarjati, da ne bi izražal svojih želja 65 milijonski nemški narod. Mi Jugoslovani nimamo nobenega razloga ustvarjati atmosfere latentnega sovraštva do nemškega naroda. Povdariti in dokazati pa bomo vedno znali, da so naše meje nedotakljive. Če pa Nemci onstran Špilja hočejo svoje zedinjenje je to njihova narodna zadeva, kakor si tudi mi Slovenci, Srbi in Hrvati nismo pustili vzeti elementarne pravice zedinjenja. Če bo prišlo do zedinjenja nemških narodov, nam je dana možnost, da dobimo nazaj kraje, ki so po krvi in jeziku naši, če bo naša diplomacija izkoristila ugoden trenutek. Dve morali sta nemogoči. Rumuni iz Sedmograške so se tudi priključili svojim moldavskim bratom, isto velja za Poljake v Galiciji. Papirnate konstrukcije in pogodbe so eno, živi narodni pokreti pa so kakor raz burkani valovi besnečega morja. Kar je elementarno ostane vekomaj elementarno. Poleg tega imajo narodi svojo usodo, kakor jo imajo posamezniki. Naš narod je po prelitju potokov krvi in po bridkih zadnjih decenijih dobil svoje zadoščenje, priboril sl je svobodo, postal je državna in politično enota, čeprav so se proti tej združitvi protivile vse peklenske sile. Naš narod si iskreno želi mirnega razvoja v ozračju mednarodnega zaupanja. Z državam' in narodi, ki niso naši neposredni mejaši in torej ne more biti z njimi niti direktnih niti indirektnih spor nih točk, hočemo živeti v dobrih odno-šajih. Ustvariti si hočemo svoje gibanje, svoj najintimnejši. nacionalni čut, bistveno vezan na tradicije in kulturne posebnosti naše narodne duše. Naša moč bo utemeljena v srcih zadovoljnega naroda. Naša država bo slonela na. naših ramenih le tedaj prav trdno. Če bomo prežeti z globoko vero, da bomo slejkoprej izvojevali zmago principom nacionalne in socialne vzgoje. Nezdravi kriticizem ne sme imeti prostora med nami Zastrupijecalcem studencev, nihilistom vseh struj, pa bodi jasno povedano: ne kalite odnošajev drugih narodov, da ne boste priklicali hudiča ob stene narodne bodočnosti! Zlasti velja to za tiste, ki se cede samih fraz, ki bi pa v primeru nevarnosti domovine prvi prihiteli k vojaškim komisijam, Češ, da so »neobbodno potrebni« za čuvanje svo jih domačih štedilnikov. cijo slučajno odkril nek bančnik, ki ima oblastno dovoljenje za nakupava-nje hranilnih knjižic. Ta bančnik je ponudil za hranilne knjižice 68 procentov. Pozneje pa je ugotovil, da so to stare vloge. Nas zaninia, ali ta gospod nakupuje hranilne knjižice iz usmiljenja do onih revežev, ki pridejo v zadrego in nujno rabijo denar ter v tej stiski pač prodajajo hranilne knjižice, da pridejo vsaj do delnega izplačila, ali pa jih kupuje zato, da pri tem ogromno zasluži. Zanima nas tudi vprašanje, kako pride ta bančnik do izplačila vlog, kar se navadnim zemljanom ne posreči. V smislu kazenskega zakona sicer to niso goljufije, v očeh ljudstva pa je to še hujše ko goljufija. To je izkoriščanje ubogega ljudstva. Kako naj uživajo zaupanje denarni zavodi, ki imajo take »bančnike«, prepuščamo naši javnosti. Umetnost pri vsem pa je tudi, da so si gotovi gospodje mogli preskrbeti celo oblastno koncesijo za izkoriščanje ubogega naroda... Sedem nacionalnih „smrtnih” grehov V polnem prepričanju, da je čisti nacionalni socializem politična religija, je prijatelj našega lista, po strogih opazovanjih Mariborčanov, naznačil nekaj bistve nih »smrtnih« grehov, ki se jih naj vsak pošten nacionalist varuje! Prvi poglavitni greh je nedemokratičen napuh. Izkustva govore, da so razne politične stranke in strančice potrebovale delavca in nameščenca samo ob času volitev. Ko pa so delavci in nameščenci »izvoljenim« predočili svoje skromne zahteve, so jih ti tolažili s krilaticami kakor: »čez noč se ne da nič napraviti,« nadalje »Stiska v vsej državi; potrpljenja je treba,« potem »Bomo že napravili...« itd. Napuh pa je brat sebičnosti. Krvo-skrunsko sta se združila brat in sestra ter rodila deklico, ki so ji dali pri krstu ime »Kriza«. Kriza je postala že stara šr-basta in nas »gnjavi« s svojimi intrigami, podobni zločesti tašči ali mačehi. Drugi poglavitni greh je narodna mlačnost, ki že presega vse meje. Medtem: ko tujec, lačen naše zemlje po tujih plačancih in domačih janičarjih seje med nami razdor, držimo mi roke križem... Ne samo to! V svoji suženjski miselnosti, ki nam jo je vtepel valpetov bič v stoletjih suženjstva, se spozabi danes omizje 20 »naobraženih« Slovencev, da se na ljubo tujca, ki bi nam moral biti le gost in ne gospodar, spakuje z germansko govorico, o kateri je tak »slavljenec« prav zaslužno zapisal v zasilni slovenščini: »da se Bogu smili in hudiču »grau-ž a «. In tako je še danes v 15. letu našega narodnega zveličanja! Tretji smrtni greh je suženjska miselnost, ki se zrcali zlasti v neverjetnem pojavu, da gredo pri nas še vedno v denar gramofonske plošče z avstrijsko cesarsko himno, ki jo često slišimo v večernih urah v očitnem ponavljanju. »Konzervativci«, ki ta zločin opravljajo, pravijo v svoje opravičilo: »Ko je še Franci živel, je koštala žemlja dva krajcarja ...« Spričo takih »argumentov« ni pričakovati zboljšanja miselnosti, niti od nove 'generacije, ki je izročena narodno zavednemu učiteljstvu, katerega delo pa je silno otež-kočeno zaradi — smotrene in premišljene nemčurske propagande, ki korenini v dru žinah marksistično usmerjenega proletariata. Četrti naš nacionalni greh je prizanesljivost. V osvobojenem Mariboru imamo po lastni krivdi in pregrešni prizanesljivosti celo vrsto raznih obrtnikov, ki občujejo s svojimi vajenci v podravskem nemškem žargonu, takozvanom »kauder-welš, kuhltajč, drauvinertajč«, že 15 let! V tej dobi so bile zgrajene skoro že štiri generacije obrtniškega naraščaja. In vsepovsod, kamorkoli prideš in če odpreš vrata te ali one trgovine, gostilne ali delavnice, ti vsiljujejo tujo govorico. »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«, pravi svarilo iz davnih dni. To svarilo pa nam ne sega do srca in ne pride do naših možgan. »Borba« je že spregovorila o kinogledališčih, ki nas krmijo s tujo kulturo, ki celo nesramno sme ši slovanske narode in žali naš narodni čut. Dolžnost vsakega nacionalista je, da osvoji to naše stališče in prisili naše kinopodjetnike, da se preskrbijo s slovanskimi filmi. Tuji »kič« dosledno zavračajmo ter podpirajmo svoje narodno gledališče, ki naj bo v resnici narodno in naj da v svoj bodoči igralni načrt izključno samo slovanska oderska dela. ..Ob dogodkih v Nemčiji in Italiji pokažimo odločno vrata vsakemu tujerodnemu,^ to je neslovanskemu »specialistu«. Dolžnost slovanskih staršev pa je. da sedaj v krizi inteligenčnega proF*-- *a navajamo svoje otroke v praktične po-' klice, ki jamčijo prirojeni in legendarni slovenski pridnosti in nadarjenosti popol-o zmago nad širokoustn. in puhoglavimi Prusi. Temu našemu šestemu smrtnemu grehu se pravi: narodna slepota. Dajmo mladini namesto sodobnih kulturnih fraz sočne misli naših slavnih mož iu drugih velemož iz Panteona majke Slave! Proč s tujimi na vlakami in tujo literaturo in kulturo. Če bomo tako še nadalje grešili, bo posledica naših smrtnih gre hov — naša smrt... ZCata Mase hcaae Jtafnine THakocom. špageti in juAme zakuhe Kaznovana in nekaznovana goljufija »Jutro« od 5. okt. 1933 prinaša pod naslovom »Nova manipulacija z vložnimi knjižicami« poročilo, v katerem omenja, da je neki mešetar s hranilnih vlogami pri starih vlogah, ki so prenešene na nove hranilne knjižice, izbrisal tozadevni zaznamek in je na ta način dvigal iz teh hranilnih knjižic večje vsote, ker je denarni zavod te vloge upošteval kot nove vloge. Mešetar in njegova žena sta bila aretirana, pomočnica tega mešetar-ja,^ neka privatna nastavljenka, najbrže kaka bančna uradnica, kakor je iz poročila razbrati, pa je bila takoj odpuščena. Bolj zanimiv pa je konec tega poročila, kjer se omenja, da je manloula- Brezposelni itelek-tualci Osrednja Borza dela za inteligenčne poklice v Mariboru namerava izvesti točno statistiko vseh brezposelnih ter začasno in podceno zaposlenih duševnih delavcev v dravski banovini. Omenjena statistika je nujno potrebna za kakršnokoli uspešno akcijo za zaščito brezposelnih in za dosego sigurne in eksistence možne zaposlitve. Zato poziva. Borza dela za inteligenčne poklice vse brezposelne in nestalno zaposlene intelektualce (tudi one, ki so se že kdaj javili) iz obeh mariborskih okrajev, da v lastnem interesu javijo pismeno sledeče podatke: 1. Ime in priimek, 2. kraj in dan rojstva, 3. izobrazba (šole, fakulteta), 4. kdaj je končal študij, 5. kje je dosedaj bil zaposlen, 6. odkdaj je že brezposeln, 7, domače razmere (za mlajše: kaj so starši, koliko ima še nepreskrbljenih bratcev in sester, zaš starejše: so-li poročeni, imajo nepreskrbljene otroke itd.), 8. kam so pristojni,: 9. ali so odslužili vojaški rok, 10. točefi naslov. Borza dela jamči za strogo diskrecijo. Prosi pa vse, da v lastnem interesu io radi skupnosti navedejo samo resnična dejstva, ki jih naj s primerno opombo potrdijo z lastnoročnim podpisom. Takoj po izvedenem popisu v obeh mariborskih okrajih pridejo na vrsto ostali okraji. Šele takrat, ko bo imela Borza dela sestavljeno točno statistiko vseh brezposelnih, bo lahko začela uspešno posredovati in intervenirati direktno pri državnih, banovinskih in občinskih kot tudi pri' privatnih ustanovah ter pri delodajalcih. Zato prosimo vse, da opozorite tudi svoje ostale sotrpine, ki bi slučajno tega poziva ne čitali, da se tudi oni prijavijo. Na koncu opozarjamo vse brezposelne in tudi one začasno ter pod ceno zaposlene intelektualce, da uvidijo nesmisel apatičnega in pesimističnega stanja ob' strani. V tem ni rešitev našega težkega stanja! Samoobramba in samopomoč je možna samo v lastni sindikalni organizaciji. Zato apeliramo na vse duševne delavce, da vstopijo tudi v svojo sindikalno Zvezo mladih intelektualcev, se v njej organizirajo v svoj lastni strokovni krožek, da se tako vsi duševni delavci brez ozira na poklic, starost, spol, politično prepričanje in svetovno naziranje ramo ob rami borimo za naše osnovne pravice do človeka vrednega življenja. Vsi. ki iščejo inštruktorje, vzgojiteljice, domače učitelje, mlade inžinjerske, zobozdravnike, pisarniške in slične moči, ter sploh ka' kršnokoli osebo za katerekoli vrste du* ševnega dela, naj se vedno obračajo na naslov: Borza dela za inteligenčne poklice, Maribor, Sodna u 1 i c a 9. Omenjena borza jim bo b r e Z' plačno preskrbela zaželjeno moč ^ vrst kvalificiranih brezposelnih. .BORBO"! - če govorimo o sužnjih strojev, ni to radi tega, ker se morejo ljudje posluževati strojev, marveč zato, ker delavec, ki opravlja delo pri strojih ni za to dovolj plačan, človek ni suženj zato, če dela, mairveč radi tega, ker pri tem ne živi tako udobno in' zadovoljno, kot mu to kot človeku pripada. Slabo plačani uradnik je suženj pisarne, slabo plačani delavec je suženj tovarne. Pot, kako naj premagamo obče suženjstvo je jasna. Prva naša skrb mora biti. da se doseže eksistenčni minimum za vse, ki so danes slabo plačani. Ostanejo pa še vedno pereče potrebe narodnih in političnih svobošfm. ki bi povzdignile zadovoljstvo delovnega ljudstva. S tem bi tudi povečali ceno človeškega življenja ter se otresli godrnjavega in bolestnega suženjstva. Človek v mnogih stvareh ni gospodar svoje usode, vendar pa ni tako slab, da bi se moral brez odpora in onemoglo izročati bedi in trpljenju. Ni res, da se problem suženjstva ne da Nekaj je vendar vsak dolžan storiti in žrtvovati. Če bo človek le hotel, bo lahko obvladal stroj. Seveda posameznik ne bo storil nič, le skupnost velja. Potrebna je močna organizacija, ki bo nadzorovala gigantski boj med strojem in človekom in ki bo spravljala v red posledice prenaglih sunkov. Dobra organizacija je zadosten porok, da se bo človek v veliki meri osvobodil suženjstva ter tudi suženjske odvisnosti svojih delodajalcev. Vse pesimistične ocene, s katerimi obtožujemo sodobno suženjstvo, vse ostre kritike ter moralne krilatice, ki jih tako radi uporabljamo pri bičanju raznih krivičnih sistemov, nam že davno dajo ču- strojev titi, da še zahtevam naših ročnih in duševnih delavcev nismo dorasli, znak, da smo sužnji svoje pasivnosti in nesposobnosti. Že preje smo rekli, da posameznik ne bo storil nič, le skupnost velja. Ime dobre organizacije ima primeroma bolj važno vsebino, kot vse druge oguljene fraze. Vprašanje skupnosti in solidarnosti nas povede k novemu izhodišču ter nas uči, da na vse, kar nas teži, gledamo realno. Obsodbe vredno je dejstvo, da se gotovi del ročnega in duševnega delavstva veša po plotovih, češ, bodo že drugi za nas naredili. Ni treba posebej povdarjati, da so taki ljudje sovražniki samega sebe, svojega bližnjega, a še bolj lastne družine. Taki, ki stoje izven organizacije in so zanjo brezčutni, mogoče tudi sovražni, niso človeški družbi nujno potrebni ali pa so tako zabiti, da bi sploh kaj razumeli. Uvodoma smo rekli, da je človek suženj stroja zato, ker za svoje delo ne do-rešiti. \ bi poštenega plačila. S tem pa ni rečeno, da moramo biti tudi sužnji tiste miselnosti, ki pravi, da tako mora biti in da bo vse skupaj vrag vzel. Takih sužnjev in črnogledov ne potrebujemo. -Potrebujemo ljudi, ki so prepojeni z 'življenjskim optimizmom in katerih je prva naloga, da si osvoje določeno mesto v naših organizacijah. Če pravimo o organizac., mislimo pri tem na naše organizacije, zrast-le na naših domačih tleh, ne pa na organizacije, ki so kopija tujine in bogate na marksističnih dogmah. Napolnimo naše strokovne jugoslovansko-orientira.ne organizacije, vsak po svoji stroki. Pokažimo. da ne moremo ostati večni sužnji strojev in sužnji bede jn trpljenja, da hočemo živeti človeku dostoino življenje. NAS POKRET Maribor MLAD ® S 9 » ■ n Zopet je počil strel. Iz vrst mladih Se je poslovil fant, Li /< bvtrt U U, /. »-fcrisiA, d’-i ni ruvati /,/„iskati ki U i.e Spoznal je gnusobo življenja, zaželel si je novih spoznanj in odšel . . . Kam? Tretji strel na enem zavodu, četrti v Mariboru, AV\ ^ h ‘.'jd '■»m trbcstf-vnio#'' o-ftkv' '5- Mladi ljudje se poslavljajo. Beže iz življenja krepki in čvrsti fantje, polni najlepših upov in had za bodočnost. Ubijajo se oni, o katerih se tolikokrat naglasa njih važnost za bodočnost, oni, ki imajo samo to napako na svoji duši, da jih je bog Postavil tako idealne in vzorne v — Hato! , Blato je to in nič drugega. Le je mla denič, ki mu je okolica priredila po-£reb, kakršnega še niso videli ljudje v Mežici, če je vse kar je stalo ob odprtem grobu tovariša srčno žalovalo za njim, če je tak tant zaslužil tak ko-lec, je to vprašanje z drugega poglavja. Naš pokojni Herman ni bil eden tistih, ki jih tako radi nazivajo sodob-ba mladina. Nel^Bil je tovariš, prijatelj kakršnega si težko zamislimo. To pridajo tovariši njegovi in vsi profesorji, ki so ga naravnost ljubili — izvzemši enega. To ve vsak dijak. Pokojni, ki Se je v svojem pismu poslovil od pri-]atelja sam pravi: »Pozdravi vse procesorje — razen enega.« Vidi sc v teni tudi njegova značajnost, da ni ho-'el imenovati onega, ki je kriv njegovega koraka. Vsa mladina pa to do-°r° ve in občuti. Tretji strel . . . če bo javnost šla z°Pet tebi nič meni nič mimo, je to ja-Sen dokaz, da ji je mladina nekaj manj Rednega. Razmere se morajo razčisti, ker strelov najbrže še ni konec . . PravBiica čudne povesti se slišijo včasih. Tu Ql Pravljice pravijo tem slovstvenim Slikam; vendar se sliši, da se te vr-povestice ne obnesejo več. Pa naj no! Pravljica pa ima le svojo vred- nost. Napisal jo bom takšno, kakor mi jo je pred kratkim pripovedoval, odkrit kolega, ki ga pa v šoli precej po strani gledajo, ker ima »drzen« na stop. Poslušajte! Eventuelne napake boste pa opravičili — prednašam nam reč strogo njegove besede, izgovorjene pri pol litru »ljutomerčana« (joj, če bi g. profesor to vedel!?) ko se je mojemu tovarišu govorniška zmožnost znatno povečala. Tako je govoril: ... Tam daleč — mislim, da že za deveto goro — so živeli v neki prijazni dolinci zelo složno. Starejši so nosili visoke klobuke; z srebro okovanimi palicami so se sprehajali ti možiceljni. To je bilo lepo; pa se je zgodilo nekega dne; da si je majhen, debel gospod, pripel rumen znak — suh, mršavi gizdalin, pa zelenega. S tem dnem je složnost v tej dolinici na mah izginila. Pa, pustiva to pravi moj tovariš — pustiva in pojdiva dalje.« Tudi pri mladini je to imelo silen odmev. Pri gospodu profesorju, pristašu rumenih znakov, so imeli sko raj vsi učenci rumene znake — a nasprotno je to bilo v neki drugi šoli, kjer so vsi dijaki nosili zelen znak. Nič hudega to, vendar najhuje še pride! Nanesel je primer, da so profesorja z rumenim znakom prestavili na šolo, kjer so vsi dijaki nosili zelen znak. Najhuje je to zadelo dijake. Kaj bo sedaj z njihovimi nazori? Sklicali so kongres (to je zelo moderno!) in razpravljali o tej zadevi. Razni predlogi so bili dani, a najboljši je bil brez-dvomno tale; sklenili so, da bodo menjali znake! Kaj se hoče? Sijajen izhod. Učenci, ki so prej nosili zelene znake, so dobili profesorja z rumenim — no pa so svoje zamenjali z rumenimi! In dobro so se učili, priučili se novim ideologijam in srečno doživeli visoko starost« Tovariš je umolknil Bolest je bila v njegovem obrazu, doživeta bolest sodobnih spominov! Spomnil sem se svojega položaja; tudi jaz bi si moral pripeti rumen znak. Pa — nisem imel zelenega, nočem tudi_ ne rumenega. In domislil sem se svojega razreda, kjer nas je preko trideset — a dijak res dijak z lastnimi nazori — najbrže en sam! Marksistična ogabnost. V volilnem boju za Delavske zbornice se poslužujejo marksisti posebno v Mariboru raznih »trikov«, da bi delavstvo pridobili na svojo stran. Ker vedo, da delavstvo sito njihovega paševanja v tem delavskem parlamentu in da jim zlepa noče nihče več nasesti, se poslužujejo groženj. Tako grozijo nji-rovi trabanti pri »Kovini« nacionalno zavednemu delavstvu in vsakemu, ki organiziran v Narodno-strokovni organizaciji, da bo ob službo, češ, da jim je tako obljubil ravnatelj. Istih metod se poslužujejo tudi v tovarni dutter. Po hišah hodijo neki zaslep-jeni brezposelni priganjači marksistov ter pripovedujejo delavstvu, da bo vsak, ki ne pripada marksistom in ne bo pri volitvah za nje glasoval, izgubil službo. Opozarjamo delavstvo, naj ne naseda takim brezmiselnim govoricam in naj požene vsakogar, ki raznaša take vesti. Obenem pa naj poizve za imena teh priganjačev n nam jih naj javi. Za marksiste pa je zelo značilno, tako vpijejo na eni strani proti terorju, na drugi pa ga v svojih zadnjih vzdihljajih poskušajo sami izvajati na najnesramnejši način. Sami se pokažejo s tem v taki luči, kakor smo jih vedno slikali. Njih grožnje so naravnost smešne in jih noben delavec, ki se zaveda svojih pravic, ne smatra resno. Marksisti bi storili dobro delo, če bi delavstvu raje pojasnili, kako so gospodarili v teh inštitucijah v preteklosti in kaj so za delavstvo dosegli. Toda o tem lepo molče. Delavstvo je itak dovolj čutilo njih delovanje v prid delavstvu, saj ni imelo pri Delavskih zbornicah nobenih pravic, ampak samo dolžnosti. Pravice pa so si nridržali samo marksistični generali. In ti generali morajo bitko 21. in 22. oktobra izgubiti! Porazile jih bodo plave glasovnice. Delavci in nameščenci! Pri volitvah nretrgajte rdečo in belo glasovnico! Preteklost je bila marksistična, bodočnost mora biti nacionalistična, kakor se je to zgodilo že povsod drugod. didatov lahko vsak, tuđi najhujSi naš na1* sprotnik, lahko presodi, da je res socijalna, gospodarska, delavska in kmetska. Očitajo nam, da je na naši listi tudi par bivših nemčurjev. Nas, narodnih delavcev. io ne moti, saj so postali zopet zvesti Jugoslovani, poleg tega so pa ugledni zastopniki tistih slojev ali stanov, ki jih na listi zastopajo. Prav nam je, če se kdo zopet vrne v jugoslovenske narodne vrste, ne vemo pa, kako bo s kandidati na nasprotni listi, ali s>£ bodo namreč rdeči »počrnili« ali pa črni »pordečili«, ali bodo brezbožci pobožni postali, ali pa pobožni brezbožci. Ali pa bo mlačna in motna mešanica? Resni ljudje take kandidatne liste, kakor jo bodo vložili naši nasprotniki, ne bodo volili. Lista Narodne strokovne zveze za Delavsko zbornico je bila zelo simpatično sprejeta. Kandidata iz Guštanja sta na tej listi na zelo častnem mestu in bo prvi gotovo izvoljen v Delavsko zbornico, kjer bo, kakor vedno in povsod, zastavil neustrašeno svojo besedo; ne bo pa izvoljen guštanjski delavec na rdeči, marksistični listi. Preveč na — zadnjo mesto so ga postavili... O tretjih pa samo rečemo; Nikoli in nikjer še niso in tudi ne bodo kaj dosegli, ker morajo biti vse preveč pohlevni. Za boj iz oči v oči oni — niso sposobni! Preveč so tudi — osamljeni — in to jim še bolj jemlje tisto trohico poguma, ki ga še imajo ... Plava je ta prava. Ona ostane cela! Pri občinskih volitvah pa gremo v boj vsi za Mrkva. dušfam Narodno delavsko gibanje je v porastu. Pri marksistih so se začeli majati že glavni stebri. Tudi Narodna odbrana, ki je pii nas po pretežni večini članov — delavska, napreduje. Disciplina je vedno trdnejša. Vodje marksistov so zelo potrti zlasti zaradi občinskih volitev. Ker lastne liste niso mogli sestaviti, so se zvezali s »črnimi«, kar pa tudi večini marksi stičnih delavcev ni prav. Zato ti ne bodo volili liste »črnih« marveč Mrkvovo, ali pa bode- ostali — doma. Začetno zmagoslavje črno-rdečih se je močno poleglo. Lista g. Mrkva, na kateri kandidirajo na zelo vidnih in častnih mestih tudi delavci, člani Narodne strokovne zveze in J. N. S., je že sestavljena. Po sestavi kan- Siadki v?h Odkar je oživela podružnica Narodne strokovne zveze na Sladkem vrhu, so marksisti in črni zgubili pamet. Preteklo nedeljo so imeli svoj shod v Šefovi gostilni na Sladkem vrhu, ki ima delavce posebno rada tisti dan, ko dobijo svojo plačo. Rdečkarjem se mora že slabo goditi, če so na svoj shod pripeljali celo g. dr. Reismana, advokata iz Maribora. Drugače pravijo rdečkarji: z doktorji ne smemo nič imeti! Toda. tako samo govorijo, delajo pa drugače. Na shodu, ki so ga sklicali, in na katerem je govoril tudi advokat iz Maribora, je bilo 10 domačih delavcev in če ne bi imeli nekaj tujih s seboj, bi samemu sebi govorili. Naglašali so tudi, naj učitelj skr bi za šolo. duhovnik za cerkev, pozabili pa so povedati, za koga naj skrbi advokat — namreč za svoj žep. Učitelj je prav gotovo bližje delavcu, kakor pa kakšen advokat. Slikali so se tudi. Pred vsako sedmino je dobra slika za spomin. — Pri Mariji Snežni pa je bilo na shodu črnih, oziroma belih, tudi par delavcev, ki so se dali speljati na led. Bili so povečini takšni, ki menjajo organizacijo, kakor umazano srajco. Tovariši in tovarišice iz tovarne Sladki vrh, na našem shodu nas je bilo petkrat toliko! — Držite vkup! — Plavi listek je naš! — Ne bojte se rdečkarjev in črnih! Delavec, ki dela in voli za državo, ne more propasti! Slabe snubitve ob meli Kakor hitro se v naši državi pripravljajo kake pomembnejše državno-politične ali tudi gospodarske akcije, se v nas poraja staroavstrijski duh klečeplaziva. Bilo je to ob državnozborskih in je dozdevno še hujše sedaj ob bližnjih občinskih volitvah. Imamo dvoje snubitev! Naši le na zunaj lojalni bivši nemčurji in naše državno in narodno edinstvo prikrito muzeči »veleslovenci« se globoko kfci njajo na višjih mestih, da pridejo spet do — veljave. Na drugi strani pa slabo informirani činitelji ali častihlepni »mandatorji« iščejo bližine s pffej orne njenimi, le na zunaj lojalnimi, često da nes na svoja »patrijotska« prsa se trkajočimi. Kam gazimo! Rajši železno roko, kot take nevarne eksperimente! Ali naj paradirajo oni, ki 8. novembra 1931 niso prišli blizu, ali le — iz taktike! Da, da, ideja naj zmaga, a za idejo je treba ljudi! Nameščenci, nameščenlce I Delavci, delavke! Volitve v Delavsko zbornico bodo v nedeljo 22. oktobra. Naša glasovnica ie modra. Zapomnite si dobro: „Plava je prava!“ Zato bomo razhgali vsi bele in rdeče glasovnice! Strani. Marksistični voditelji in Delavska zbornica »Privatni nameščenec« z dne 25. t. m. kot glasilo marksistične skupine »Privatnih nameščencev«, včlanjenih v Savezu privatnih nameščencev Jugoslavije, centrala Zagreb, je v svojem uvodnem proglasu zavzel stališče glede zaposlitve tujih nameščencev pri nas. Znano nam je, da so prav naši marksisti v precejšnji meri krivi tega, da je danes toliko »nenadomestljivih« tujcev v naši banovini, ki posebno proti našemu človeku ob' vsaki priliki pokažejo svoje pravo lice. Gotovo ima pri zaposlitvi teh tujcev besedo tudi Delavska zbornica, ki daje vendar oblastem svoja mnenja o njih potrebi itd. Znano nam je tudi, da so marksistični voditelji stalno izjavljali, da se oni ne bore proti tu bivajočim tujcem, ker so oni tudi »reveži« in sotrpini, pač pa, da so proti novemu importu inozemcev. Nacionalni nameščenci se popolnoma dobro zavedajo, da pomeni Delavska zbornica v marksističnih rokah ponovni porast tujerodcev in zato bodo vsi kot en mož dne 21. in 22. oktobra volili edino borbeno nameščensko-nacionaino listo Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani s podzvezo bančnih uradnikov. Raztrgali bodo rdečo in belo glasovnico ter glasovali za nacionalno listo, ki gre v boj z modro glasovnico. Naj se nameščenci dobro zavedajo, da so hoteli pred kratkim marksisti okrniti samostojnost pokojninskega zavarovanja sedanjih zavarovancev s tem, da so nameravali združiti v SUZORju bolniško in pokojninsko zavarovanje. Na ta način bi romali težko prihranjeni milijoni našega denarja izven naše banovine in bi nameščenci zgubili sedanjo pravico so-odločevanja pri upravi tega premoženja. Lahko si mislimo, zakaj so nekateri gospodje tega tabora bili zato, da se preko 200 milijonov Din centralizira v Zagrebu! Le takratnemu energičnemu nastopu Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani gre zasluga, da je padel ta načrt markistov v vodo. Znano nam je, da prihajajo iz vseh strani sirenski glasovi: Tovarišice in tovariši, ne pustite se zavesti in ne verujte onim, ki niso doslej Še ničesar pozitivnega dosegli, na gospodarskem polju pa vidimo polomijo za polomijo. Kdor more verjeti, da je kriva pri tem samo splošna kriza? Nameščenci! Kdor izmed Vas čuti nacionalno, ne bo volil liste, za katero gredo kompaktno vsi nemčurji. Socialna zaščita vseh je mogoča le v močni edinstveni nameščenski organizaciji. Zato vsi, ki stojite danes še ob strani nacionalnega strokovnega pokreta: V naše vr- ste, da podkrepite pošteno delo idealnih borcev za pravico! Naša dolžnost je, da z vsemi močmi 'Podpremo nacionalne borce nameščence, da bo naša zmaga čim' bolj častna in da bo končno imel svojo besedo v Delavski zbornici nacionalni delavec in nameščenec. Gotovo je, da bo tedaj sovražnim tujcem pri nas končno enkrat vendar odklenkalo. Nameščenci, zavedajte se, da plačujete na leto iz bolniških prispevkov okoli Din 750.000 Delavski zbornici, t. j. eno tretino vseh prispevkov. In ali so bile naše nameščenske strokovne organizacije deležne istih podpor kot ostale? Vsi vemo, da ne. Nacionalni trgovski in privatni nameščenci, poživljamo vas, da pojdete vsi v borbo za naše skupne cilje. Naj ne bo v naših vrstah nameščenca, ki bi se izognil volitev ter s tem podprl nasprotnike. Volitev v Delavsko, zbornico je stanovska dolžnost za vsakogar. Borba je započela na vsej črti. Zmagala bo pravica in poštenje! Naj živi močna in neokrnjena nacionalna name-ščenska fronta! Nasmlina ceB® v Nahav-llaini zadrugi drž. usl. v Mariboru Kar v začetku pojasnimo, da se nem ščine ne poslužujejo morda med seboj nameščenci imenovane zadruge, ampak na žalost nekateri njeni kupujoči člani. Dva primera iz zadružne trgovine. K manufakturnemu oddelku pride elegantna gospa. Nameščenec jo pozdravi slovenski, ona pa na pozdrav sploh ne odzdravi in prične nemški in sicer celo prav glasno naročevati za-željeno blago, brska od bale do bale, spremljajoč svoje dolgotrajno izbiranje z gostobesedno nemščino, v kateri jo podpirata tudi njuna šoloobvezna otroka. Ostali kupci se spogledavajo, čudno še, da mirno prenašajo. Drug primer: Služkinja pripelje s seboj fino oblečeno okrog 12 let staro deklico, da si po »svojem okusu« zbere roka- V Maribor u. dne 6. X. 1933. MBKHBlTi V vice itd. Deklica brbra s služkinjo nemški, služkinja pa govori z nameščencem slovenski. — Ljudje božji! Če bi to ugotavljali prva leta po preobratu, bi bilo še razumljivo! A danes po 15. letih se še naše »nemške milostljive« niso mogle in niso hotele priučiti našega jezika! Niti njihovi de-ca ne sme znati, ne sme javno govoriti, kaj šele doma? In njihovi soprogi in očetje, ali ste le koruzna strašila! O, to bi v taki zadrugi s takim tam preko drugače obračunali! Naj živi naša narodna pesem! Slovenci smo premalo izbirčni pri sprejemanju tujih vplivov. Tako se je na pr. del naše mladine oprijel »šlagerja«, ki ga čuješ na vseh plesih in sličnih prireditvah, pa tudi tam, kjer bi človek pričakoval resnejše glasbe in bolj zdravega okusa. In pri tem pozabljajo naši ljudje na oni naš najdragocenejši zaklad, na našo lepo narodno pesem, ki je vendar neprimerno plemenitejša od »šlagerja«, pa jo poj ali igraj. Slovenci! Oklenite se naše narodne pesmi, čuvajte in gojite jo. Dajte ji dostojno mesto na koncertnem odru in na drugih prireditvah, pojte jo v družbi pa tudi v družini. Narodna pesem ima veliko zaslug, da smo Slovenci tudi ob času najhujšega nemškega navala vzdržali: ona, še zdaj drži slovenski živelj na Koroškem. Proč s tujo navlako, kakor je »šlager«, ki nam s svojo osladnostjo samo kvari in kuži naš zdrav pristni narodni duh. Za nas vse na velja geslo: Naj živi slovenska in slovanska glasba, posebno naša narodna pesem! BRATJE! Ne pozabite, da kapitalist ne more biti nacionalist, ker mu fe kapital več ko narod! Zahtevajte „BORBO" v vsakem lavnem lokalu! MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. Štev. 13.359/2399-1933 Maribor, dne 4. oktobra 1933. Zgradba delavskega azila in Javne borze dela v Mariboru. Razglas! Mestno načelstvo mariborsko razpisuje TEŽAŠKA, ZIDARSKA, TESARSKA IN KROVSKA DELA za zgradbo delavskega azila in Javne borze dela v Gregorčičevi ulici v Mariboru I. JAVNO PISMENO PONUDBENO LICITACIJO na dan 12. oktobra 1933 ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam v II. nadstropju soba štev. 2. Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša Din 469.206.53. Zapečatene ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Službene Novine br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcijo v iznosu 5% cd razpisane vsote je vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure dopoldne dne 12. oktobra 1933 v vrednotah po zakonu o državnem računovodstvu. MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. Popravila ur in zlatnine, točno m hitro z jamstvom A. STOJEČ, MARIBOR Jurčičeva ulica 8 Po stenske ure pridem na dom! Točno, solidno in poceni izvršuje vsa kleparska dela A. Romih kleparski mojster Maribor, Slovenska ul. 28 Zenski in moški svet rad kupuje v TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ni. 15 JGaro Gosposka ulica 13 Vse Šolske in pisarniške potrebščine dobite naiceneie V PODRUŽNICI UČITELJSKE KNJIGARNE Gosposka dS Najcenejša tvrdka v Mariboru ■ : Kreditna zadruga uslužbencev drž. železnic v Mariboru Frankopanova ulica 34 daje posojila po 8% ... . . , . . sprejema vloge in obrestuje nevezane po 4% vezane pa po 5720/o Vse vloge izplačuje promptno Železnikar]i, poslužuHe se samo Vaše Kreditne zadruge s ta S s s 0 e as9BDaRaaKa&a»!su;ss:£!tit!g!&8&i9R6 Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna đ. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru.