GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
LETO 1972	480081	ŠT- 5
		
IZVLEČEK IZ RAZVOJNEGA PROGRAMA PODJETJA »HOJA« ZA RAZDOBJE OD LETA 1972 DO 1982
Utemeljena podoba naše prihodnosti
Elaborat o razvoju je za življenje podjetja neobhodno potreben in ga je treba najodgovorneje obravnavati in dopolnjevati ob podpori celotnega kolektiva in na osnovi dobrih poslovnih rezultatov, ki morajo iz tega nastajati
V marcu leta 1969 je bil sestavljen prvi elaborat o kratkoročnem razvoju podjetja, ki je zbral vsa dotedanja spoznanja o stanju podjetja in o njegovem perspektivnem razvoju. To je bil tudi temeljni kamen, na katerem se je pričelo graditi proizvodno usmeritev in na katerem so se začele priprave za hitrejšo in učinkovitejšo rast podjetja. Pomembnost izdelave programske usmeritve se je pokazala v treh letih do danes, ko smo začeti uresničevati sprejete cilje in prišli zelo hitro do novih spoznanj in ugotovitev, ki so obogatile v mnogočem razčistile tudi tista vprašanja v razvoju podjetja, ki jih v prvem elaboratu še ni bilo mogoče jasno opredeliti.
Tako je nastala, skupno z družbeno akcijo za uveljavitev novih ustavnih sprememb potreba, do spoznanja o razvoju podjetja ponovno temeljito obdelamo in pripravimo programske smernice za daljše obdobje. Izdelal se je program razvoja podjetja za obdobje desetih let, kolikor daleč lahko z dokajšnjo gotovostjo predvidevamo dogajanja, ki bodo vplivala na razvoj in racionalnost poslovanja.
Celoten program razvoja podjetja je dokaj obširna študija z vsemi potrebnimi finančnimi tehničnimi, komercialnimi in kadrovskimi podatki ter predstavlja po današnjih merilih in spoznanjih resnično osnovo za razvojno orientacijo. Vsled uporabe objektivnih meril pri analizi so tudi smernice za razvoj postavljene tako, da jih lahko v današnjem času in prostoru, z današnjim znanjem, najracionalnejše ovrednotimo. Tak postopek je omogočil, da je elaborat verna slika sedanjosti in utemeljena podoba prihodnosti. Obširnost in pomembnost elaborata je navedla odgovorne ljudi v podjetju, da skladno z internimi predpisi podjetja o čuvanju poslovne tajnosti, elaborat ne daje v pismeni obliki v javnost, temveč le v skrajšani obliki, kolektiv podjetja pa z njim ustmeno seznanijo na posebej za to pripravljenih sestankih. To je potrebno, da lahko s polno podporo celotnega kolektiva usmerjamo dogajanja v našem razvoju in dosežemo čimpreje tak nivo naših rezultatov, ki bodo zagotavljali nenehno rast proizvodnje in visok življenjski standard.
Vsebina elaborata je naslednja:
1.	UVOD
V	tem poglavju se ugotavlja metoda, način sestave elaborata in glavne značilnosti elaborata o kratkoročnem razvoju Lesnega kombinata Ljubljana, izdelanem v marcu leta 1969.
2.	SEDANJE STANJE
Tukaj je podana analiza tržišča, domačena in tujega, obdelane so dosedanje proizvodne dejavnosti: pohištvo. stavbno mizarstvo, žage, tesarstvo, galanterije, rolete — zavese, zaboji in velox plošče. Pravtako so analizirani z današnjega stanja obrati: Polhov Gradec, Stavbno mizarstvo II, Parmova, Žaga Rob, stavbno mizarstvo, Ižanska cesta. Gradbeni elementi, Velox, Galan-terija-Podpeč in Uprava.
3.	IZHODIŠČNE POSTAVKE PROGRAMA RAZVOJA PROIZVODNJE
V	tem pogjavju so obdelane finačne, tehnične, kadrovske in tržne možnosti naših izdelkov in na tej osnovi poiskane proizvodne panoge, ki imajo najboljše lastnosti za trajen razvoj. Te panoge so imenovane nosilci razvoja in so bistvene za perspektivni razvoj podjetja. Osnovni nosilci razvoja sta panogi stavbno mizarstvo in pohištvo, dočim ostale panoge neomejene možnosti razvoja nimajo, kar zahteva, da se naslonijo na razvoj osnovnih panog. Panoge, kot so zaboji, rolete in zavese pa bi se ukinile, ker bi bilo za njihov razvoj, glede na današnjo stopnjo razvoja in opremljenosti, potrebno vložiti prevelika finančna sredstva, ka-
(NADALJEVANJE NA 2. STRANI)
NA POSLEDICE MORAMO BITI PRIPRAVLJENI
Uvajanje nove proizvodnje
Problemi imajo lahko tehnični, komercialni in osebni značaj
Pojem Uvajanje nove proizvodnje običajno razumemo tako, da začne obratovati nova tovarna z novim proizvodom. Ker se ta tovarna v začetku preizkuša in uvaja, uporabljamo za začetni del proizvodne tak naziv. Tak primer je bil v našem podjetju, ko smo uvajali izdelavo velox plošč.
Osvetliti problematiko uvajanja proizvodnje pa je pomembno zaradi tega, ker se v takih primerih srečujemo vsi, ki imamo opravka z proizvodnjo, to pa pomeni, da se v podjetju srečujemo prav vsi zaposleni.
Kot smo že omenili, gre za novo proizvodnjo takrat, kadar zgradimo novo tovarno in v njej proizvajamo neki nov proizvod ali pa proizvod, ki smo ga proizvajali že prej. Problem uvajanja nove proizvodnje pa se pojavi tudi takrat, kadar v obstoječem obratu pričnemo izdelovati popolnoma nov proizvod ali pa samo proizvod, ki se bistveno razlikuje od tistih proizvodov, ki smo jih že proizvajali. Seveda, problemi uvajanja se pojavijo tudi takrat, kadar v obstoječo in utečeno proizvodnjo uvedemo večje strojne naprave, ki spremenijo potek posameznih delovnih operacij. Do podobnih problemov pride tudi v slučaju, ko nek utečen proizvod obdelujemo drugače kot smo ga bili vajeni.
Pri uvajanju nove proizvodnje se nam pojavijo različni problemi, s katerimi se potem dnevno
srečujemo. Ti problemi imajo lahko tehnični, komercialni ali osebni značaj.
Problemi tehničnega značaja so v tem, kako vklopiti napravo v obstoječe okolje, ki je v starem ali pa v novem obratu. Ti problemi imajo včasih le interne težave, včasih pa celo presegajo značaj podjetja in so pogojeni z zunanjimi tehničnimi faktorji. Dostikrat se dogaja, da zaradi novih postopkov ne ustrezajo naprave zunanje elektrifikacije ali priključkov na eshaustorsko napravo. Poleg teh problemov se pri novih napravah pojavljajo tudi tehnični problemi samega stroja. Pri novih napravah, ki so sestavljene iz več samostojnih delov, se v začetku pojavljajo težave medsebojnega prilagajanja, pri tem pa pride do pogostih zastojev, ki jih je treba odstraniti.
Druga vrsta problemov pri uvajanju nove proizvodnje so komercialni problemi. Ti problemi so dvostranski in sicer problem uvajanja izdelka na tržišče in problem prilagajanja proizvodnje potrebam tržišča. Slednje lahko povzroči tudi tehnične probleme, ki postanejo naenkrat v proizvodnji zelo pomembni. Na primer pri prodaji velo* plošč je bilo ugotovljeno, da tržišče zah-
teva večje količine velox plošč debeline 25 mm kot pa je bilo prvotno predvideno. Zaradi tega je bilo treba izdelati dodacne modele za to debelino plošče, količinska proizvodnja pa je avtomatično padla.
Tretja vrsta problemov so problemi osebnega značaja. Ti problemi so pogosto najtežji in jih zaradi tega tudi najtežje odpravljamo. Osebni problemi so tisti, ki jih povzroča delovna sila, ki dela v novi proizvodnji. Teh problemov je ponavadi zelo veliko in jih je izredno težko ugotavljati. Ta vrsta problematike ima zelo različne razloge, v glavnem pa splošna problematika izvira iz naslednjega:
1.	nepoznavanje opreme in orodja s katerim dela,-
2.	nezadostno poznavanje izdelka, ki ga proizvajamo,-
3.	nenaklonjenost novemu izdelku ali novi napravi;
4.	neurejenost oziroma neprilagojenost delovnega okolja; navadam ljudi;
5.	splošni odpor proti spremembi.
© Vsi ti razlogi, ki pogojujejo © problematiko uvajanja nove © proizvodnje so včasih medse-© bojno tako prepleteni, da jih © le s težavo izoliramo in pre-© poznamo ter poiščemo načine, © kako jih odstraniti.
Enako kot se srečujemo pri zaposlenih s to problematiko uvajanja pa občutimo zaposleni tudi posledice, ki nastanejo zaradi tega uvajanja. Posledice se kažejo predvsem v naslednjem:
1.	Montaža naprav se zavleče preko predvidenih rokov ali pa je sploh problematična. Posledica
(NADALJEVANJE NA 2. STRANI)
Tudi druga podjetja morajo prilagoditi svoje delo našemu novemu izdelku
IZVLEČEK IZ RAZVOJNEGA PROGRAMA PODJETJA »HOJA« ZA RAZDOBJE OD LETA 1972 DO 1982
UTEMELJENA PODOBA NAŠE PRIHODNOSTI
Program razvoja podjetja je dokaj obširna študija z vsemi potrebnimi finančnimi, tehničnimi, komercialnimi in kadrovskimi _______podatki, pa predstavlja po današnjih merilih in spoznanjih resnično osnovo za razvojno orientacijo
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)^ . .
po predvidenih in izračunanih mbžkistifi do Hetd 1982. tera pa bodo prvenstveno namenjena osnovnim proizvodnim panogam. Pravtako se bo ukinila žaga-Rob, ker nima nobenega pomena vzdrževati toliko žagarskih kapacitet neizkoriščenih.
4.	RAZVOJ PODJETJA ZA DALJŠE OBDOBJE
V	tem poglavju se ugotavlja lokaciji za nadaljni razvoj s stališča osnovnih nosilcev proizvodnje to sta industrijska cona in Polhov Gradec, dočim se bodo ostale lokacije postopno ukinjale.
Tako se predvideva razvoj pohištvene dejavnosti v Polhovem Gradcu, razvoj stavbnega mizarstva, tesarstva, žage, veloxa in galanterije pa na industrijski coni.
5.	VRSTNI RED IZGRADNJE DEJAVNOSTI NA IZBRANIH LOKACIJAH
V	tem poglavju se navaja vrstni red izgradnje, ki se bo odvijal glede na finančne in druge možnosti po posameznih etapah.
Vrstni red je razdeljen v šest etap od katerih je prva že izvedena (rekonstrukcija tesarstva na Ižanski cesti in novogradnja tovarne Velox), druga etapa je v izvajanju (novogradnja tovarne stavbno mizarskih izdelkov. podaljšek Veloxa za namene skladišča in preselitev obrata Gradbenih elementov, rekonstrukcija Galanterije Podpeč), dočim bi se naslednje etape odvijale Tretja etapa (rekonstrukcija obrata v Polhovem Gradcu) bi se pričela v letu 1973 in končala 1979, četrta etapa (združitev žagarske proizvodnje in preselitev tesarskega obrata na industrijsko cono) bi se pričela 1976 in bi se zaključila leta 1977, peta etapa (gradnja upravnih prostorov na industrijski coni) bi se pričela leta 1979 in se končala 1981, dočim bi se zadnja šesta etapa (preselitev proizvodnje obešalnikov na industrijsko cono) začela 1981 in se zaključila leta 1982.
Ta vrstni red je prognoza naših možnosti gledano z današnjega stališča, ki pa seveda ne more biti absolutno tečna. Ce bodo okoliščine take, kot so predvidene, potem bo tudi realizacija tekla po napovedanem vrstnem redu in času, če ne, pa se bo treba situa prilagoditi, kar pa bo seveda pospešilo ali celo zavrlo izvedbo celotnega programa.
Stroške, ki bodo potrebni za realizacijo celotnega programa smo morali glede na lO-letno obdobje izračunati tako, da smo upoštevali tudi padanje vrednosti dinarja in s tem povečano rast cen. Pomebno je dejstvo, da smo v tem obdobju sposobni program zgraditi 78,5 °/o iz lastnih sredstev in da le pri 21,5 % računamo na bančna ali zunanja sredstva. Elaborat podrobno obdeluje vire sredstev in tudi vrednost posameznih investicijskih zneskov za izgradnjo posameznih etap.
6.	EKONOMSKI POKAZATELJI REALIZACIJE PROGRAMA
V tem delu se obravnava organizacija poslovanja, pokazatelji po letih izgradnje. Pri izračunu se izhaja iz dejstva, da bo potrebno dvigniti produktivnost dela in s tem dobiček, da se bo lahko zadovoljilo vsem planiranim potrebam, tako po prostih sredstvih za izgradnjo, finančno stabilnost podjetja in obdržalo zmožnost odplačila prevzetih obveznosti. Izdelan je tudi izračun efekta koncentracije obratov na dve lokaciji po današnjih cenah, iz česar izhaja, da se doseže letno 3,03 °/o prihranka na vrednost proizvodnje ali 2,45 milijona din.
7.	ORGANIZACIJA POSLOVANJA IN KADRI TER INVESTICIJE V DRUŽBENI STANDARD
V tem delu seo bravnava organizacija poslovanja, ki se bo s koncentracijo obratov bistveno spremenila in sicer v smeri enostavnejšega in cenejšega povezovanja služb in odgovornosti. Poseben poudarek je dan tehnični službi, ki bo organizirana tako, da bo prišla predvsem do izraza večja angažiranost strokovnega kadra. S tem bi se lahko doseglo, da bo v celotnem programu razvoja predvsem poudarek na povečanju fizičnega obsega proizvodnje, manj pa na zaposlitvi nove delovne sile. Spremenjeni pogoji gospodarjenja in razvoja posameznih panog pa tudi postavljajo jasne cilje kadrovski službi in dejanske naloge pri organiziranju izobraževanja delavcev v podjetju.
Loka- _ .	... Relacija v
cjja Dejavnost Število zaposlenih miij j^-din
	Leto	Po iz-		Leto	Po iz-	
	1971	gradnji	•/o	1971	gradnji	°/o
Polhov pohištvo Gradec	128	250	195	15	40	266
St. mizar.	136	230	169	17	40	235
Velox + Gr. elementi	49	50	102	7.4	18	243
Žaga	146	60	41	23	16	70
Tesarstvo	56	70	125	9,5	15	158
Galent.	237	140	62	16	16	100
Uprava Skupaj	92	120	126	—	—	—
cona	716	670	94	72,9	105	144
Vsega	844	920	109	78,9	145	165
Skladno z organizacijo poslovanja se bo spremenila in dopolnila tudi organizacija samoupravljanja v pod-
jetju s tem, da se bo na tem področju pustilo odprte možnosti za vnašanje novih oblik, ki bi jih življenje prineslo.
Vzporedno z rastjo proizvodnih zmogljivosti elaborata predvideva tudi povečanje investicij v družbeni standard skladno s potrebami in finančnimi zmogljivostmi podjetja.
8.	IZVLEČKI IZ INVESTICIJSKIH ELABORATOV
Na tem mestu elaborat po etapah razvoja opisuje za vsako dejavnost predvidene spremembe v tehnolo-Tabela izgleda takole:
giji dela, opremljenosti za proizvodnjo, surovino in izdelke, število zaposlenih in pričakovani obseg realizacije po današnjih cenah.
Končni rezultat izpolnitve programa razvoja je nazorno prikazan v tabeli, ki jo tudi tukaj navajamo, ki kaže primerjavo med letom 1971 in stanjem po izgradnji v številu zaposlenih in realizaciji.
9.	ZAKLJUČKI
V tem poglavju se ugotavlja, da je podjetje po rezultatih, ki so bili dobljeni na osnovi študije sedanjega stanja podjetja in njegove perspektive taki, da je možno ob upoštevanju opisanih ukrepov, zagotoviti stalen razvoj podjetja in nenehen dvig življenjskega standarda vsem delavcem.
10.	SKICE
Grafično so prikazane skice posameznih etap razvoja in lokacij.
Tako je na kratko v dokaj skopih besedah obdelana vsebina elaborata, ki pomeni za podjetje temeljni kamen za vsa nadaljnja prizadevanja in snovanja. Na ta način se omogoča, da se sredstva racionalno trošijo, obenem pa, da se podpira in razvija v posameznih obdobjih tiste panoge, ki za razvoj in življenje podjetja največ pomenijo. Jasno tudi omogoča pretehtati vsako dalekosežnejšo poslovno odločitev, kar bo tako v prid vodstvenemu kadru v podjetju, kakor tudi samoupravnim organom.
•	Smatramo torej, da je elaborat o razvoju za
•	življenje podjetja neobhodno potreben in ga
•	moramo zato najodgovorneje obravnavati in
•	dopolnjevati ob podpori celotnega kolektiva
•	in na osnovi dobrih poslovnih rezultatov, ki
•	morajo iz tega nastajati.
Elaborat in izvleček sestavil:
dipl. inž. JOŽE KOVAČ
NA POSLEDICE MORAMO BITI PRIPRAVLJENI
Uvajanje nove proizvodnje
Če bomo pravilno ravnali, potem lahko pričakujemo, da bodo negativne posledice uvajanja nove proizvodnje hitro odpravljene
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
tega je, da proizvodnja po novem postopku steče veliko kasneje kakor smo predvidevali;
2.	Pojavljajo se zaloge izdelkov, ki presegajo normalni obseg zalog z vsemi posledicami, ki jih ta pojav povzroči;
3.	Proizvoda ne dobimo pravočasno iz proizvodnje in imamo zaradi tega težave na tržišču, ker ne moremo izpolnjevati pogodbenih rokov;
4.	Zaslužek zaposlenih je manjši kot so to pričakovali ali kot je predvideno v pravilnikih;
5.	Večkrat so potrebne različne premestitve zaposlenih, kar ni prijetno niti za podjetje niti za zaposlene.
Vse te posledice so za nas neprijetne in običajno negativno vplivajo tudi na dohodek podjetja.
Ker je ta problematika zelo obširna in se pojavlja na različnih mestih, bi hotel omeniti tudi nekaj konkretnih primerov. Na ta način bodo vsem takoj očitne vse težave, ki se s tem v zvezi pojavljajo.
Kot smo že omenili, je bil klasičen primer uvajanja nove proizvodnje v tovarni Velox, ki tega problema pravzaprav v celoti še ni prebolela. Tu se je pojavilo uvajanje z vsemi posledicami in problemi, ki smo jih opisali. Podoben primer, vendar ne v takem obsegu, se pojavlja pri izdelavi lepljenih nosilcev. Pri tej izdelavi so še vedno precej neurejeni delovni pogoji, ker smo s proizvodnjo pravzaprav šele pričeli.
Pri tej proizvodnji smo se zavedali, da rabimo daljši čas uvajanja, da bi s proizvodom prodrli na tržišče. Tu se pojavljata dva ekstrema, ki imata tehnični in komercialni značaj. Ta dva ekstrema lahko zaokrožimo v teh vprašanjih, in sicer: urediti proizvodnjo do take stopnje, kot je to tehnično mogoče za kar so potrebne velike investicije in uvesti proizvod na tržišče za kar je potreben daljši čas. Če opremimo proizvodnjo in investiramo potrebne naprave in stroje v taki meri, kot nam je to mogoče in poznano, se nam pojavi problem, da proizvodnje, ki jo na tako opremljenem postopku lahko dosežemo, ne moremo v celoti prodati, ker proizvod še ni vpeljan na tržišče. Proizvode, ki jih tržišče od nas zahteva pa s težavo izdelamo v improviziranem postopku, ki ga imamo trenutno uvedenega.
Tako uvajanje je preživela tudi žaga Škofljica takoj po rekonstrukciji. Vsem zaposlenim, ki so bili takrat že na obratu je zaradi tega verjetno ta problematika še vedno zelo dobro poznana.
Enako poznajo to problematiko tudi ostali obrati, kjer smo uvajali nove naprave in to na vseh stavbnomizarskih obratih, pohištvenih, v galanteriji in drugod.
0 Kako odpravljamo težave in
•	posledice, ki se pojavljajo pri
•	uvajanju nove proizvodnje?
Osnovni princip in pravilo je v
tem, da so službe medsebojno sinhronizirane. Vsi zaposleni, ki
se srečujemo s temi težavami, se morajo ukvarjati predvsem s tem, kako odpraviti težave ne pa da se ukvarjajo s tem, kdo je kriv za posamezne težave. Običajno se dogaja, da iščemo krivca za problem, ki je lahko popolnoma objektivnega značaja pri tem pa pogosto pozabimo na to. kako bi ta problem rešili in odstranili vse neprijetne posledice Pri tako imenovanem >iskanju krivca« naredimo pogosto še dodatne napake in problem uvajanja proizvodnje razširimo namesto da bi jih zožili in čimhitreje pričeli s popolnejšo proizvodnjo.
0 Vsakdo naj poskuša v svojem 0 delokrogu vplivati na odpravo 0 teh problemov, poiskati rešitev 0 ali pa opozoriti na probleme 0 tisto službo, za katero ve, da 0 ga bo lahko odpravila. Če bo-0 mo ravnali tako, potem lahko 0 pričakujemo, da bodo negativ-
•	ne posledice uvajanja nove pro-
•	izvodnje hitro odpravljene in
•	da se bodo pojavile druge po-0 sledice, to je povečana proiz-
•	vodnja in lažje delo in s tem 0 v zvezi večji dohodek kar je 0 namen novih vlaganj in uvaja-0 nja nove proizvodnje.
FRANC MERZELJ, dipl. ing.
Obstoječa oprema mnogo olajša delo pri zunanjem transportu, a še vedno povsem ne ustreza našim novim izdelkom
Z našimi lepljenimi nosilci uspešno osvajamo tržišče.
DVIG OSEBNIH DOHODKOV NE SME OGROZITI IZGRADNJE INDUSTRIJSKE CONE
Redna in izredna napredovanja delavcev
Dvig osebnih dohodkov ne bo proporcionalen, oziroma enak za vse, pač pa bo poudarek na dvigu osebnih dohodkov kategoriji delavcev z najnižjimi dohodki ter delavcev na ključnih delovnih mestih v proizvodnji
Osebni dohodki so tisti problem, ki nas vsakega najbolj živo zadeva. Ob vsakem obisku v trgovini ali na tržnici ugotavljamo nove in nove podražitve, časopisi, radio in televizija nam objavljajo dvig cen komunilnih storitev, le naše plače so stalno iste in se ne premaknejo nikamor naprej. Prav zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov, pa so bile v zadnjem času na obratih vse močnejše zahteve za dvig osebnih dohodkov. Padali so očitki, da so osebni dohodki v Hoji med najnižjimi v Ljubljani, da v nekaterih podjetjih zaslužijo snažilke več kot naši kvalificirani delavci. Določeno nezadovoljstvo je vzbudilo tudi izplačilo »obresti na vložena sredstva« katere so prejeli le delavci, ki so v preteklosti vlagali del dobička v sklade podjetja. Teh razmer se je zavedal strokovni kolegij, zato je predlagal delavskemu svetu sprejem sklepa o izvedbi napredovanja v mesecu septembru namesto v decembru ter o dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Kljub temu, da so se že pričele priprave na dopolnitve pravilnika ter izvedbo napredovanja, o čemer je bil kolektiv obveščen, pa je bila zahteva po takojšnjem popravku osebnih dohodkov vse močnejša. Nastal pa je tudi močnejši odtok delacev, saj je obrat Parmovo v treh mesecih zapustilo 20 dobrih delavcev. Da bi problem dohodkov vsaj delno popravili do izvedbe napredovanja oziroma dviga osebnih dohodkov v oktobru, je širši kolegij sprejel sklep o razdelitvi dela ustvarjenega dobička v prvem polletju in sicer v višini 5 % na izplačane osebne dohodke v prvem polletju, kar predstavlja ca 30 % mesečne plače. Ta znesek je bil že razdeljen ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec avgust.
čeprav si vsi želimo čim višje osebne dohodke, pa višina osebnih dohodkov ni odvisna le od naše želje, pač pa od pogojev gospodarjenja, ekonomičnosti poslovanja, storilnosti in drugih faktorjev. Znano je, da je lesna industrija po akumulativnosti med najnižjimi ter se ne more primerjati z nekaterimi drugimi industrijskimi panogami še manj pa s trgovskimi in posredniškimi organizacijami. Prav zaradi različnih pogojev gospodarjenja pa prihaja do nesorazmerij v osebnih dohodkih med posameznimi podjetij. Ta nesorazmerja v osebnih dohodkih se je zato poskušalo z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom odstraniti, vendar teh nesorazmerij v celoti niti družbeni dogovor niti sporazum nista odstranila, ker faktor stimulacije zajema konjunkturne tržne pogoje gospodarjenja, ti pa dajejo nekaterim večje drugim pa manjše možnosti. Vendar pa, če se primerjamo z drugimi podjetji v naši dejavnosti ugotovimo, da po višini poprečnih osebnih dohodkov v prvih šestih mesecih med ca 60 podjetij lesne industrije nismo bili med najnižjimi, ampak pri vrhu. Za primerjavo naj nam služi nekaj podatkov iz analize poslovnega združenja Les o poprečnih osebnih dohodkih na zaposlenega v prvem polletju:
Hoja.......................... 1.668,35	GLIN.......................... 1,468,35
Galanterija....................1.188,16	Inles......................... 1.563,30
Meblo......................... 1.770,93	Jelovica...................... 1.474,16
LIKO.......................... 1.735,58	KLI........................... 1.522,11
Brest......................... 1.690,33	Alples........................ 1.468,48
Stol.......................... 1.644,37	Marles.........................1.611,88
Iz zgornje primerjave podjetij, ki so po številu zaposlenih in realizaciji nekaj večja ali enaka Hoji vidimo, da trditev, da so osebni dohodki v naši organizaciji med najnižjimi ne drži. Saj so povprečni osebni dohodki celo v podjetjih, katere smatramo kot zelo dobre nižji kot v našem podjetju.
Ce primerjamo povprečje osebnih dohodkov v Hoji s povprečjem v lesni industriji, ki znaša 1.582,80 din mesečno vidimo, da smo za 5% iznad povprečja. Po drugi strani pa iz analize ugotavljamo, da so se osebni dohodki v lesni branži dvignili napram prvemu polletju lanskega leta za 20 %, dočim so se v Hoji dvignili le za 11 % in v Galanteriji za 16 %. Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko so se cene življenjskih potrebščin v prvih osmih mesecih letošnjega leta napram istemu obdobju lanskega leta dvignile za 17 %. Ti podatki nam kažejo na upravičenost zahtevkov za dvig osebnih dohodkov. Vendar pa dvig osebnih dohodkov ne sme ogroziti naše bistvene naloge v tem letu, to je izgradnje tovarne stavbnega mizarstva v industrijski coni. Čeprav je ta investicija izredno težka, ker pada prav v čas najtežjih pogojev gospodarjenja — v čas nelikvidnosti, omejevanja investicij in pomanjkanja finančnih sredstev pa bomo le z izgradnjo te tovarne lahko razvili možnosti industrijske proizvodnje, boljše organizacije dela ter zmanjšanje režijskih stroškov. Kljub vsem težavam ob izgradnji pa ne smemo dopustiti, da bi nova tovarna ostala brez dobrih delavcev, brez katerih niti najsodobnejši obrat ne bi mogel delati. Po vseh opravljenih analizah ugotavljamo, da bi osebne dohodke lahko dvignili za ca 10 %, ne da bi s tem bistveno ogrozili akumulacijo in s tem možnost dograditve tovarne. Dvig osebnih dohodkov ne bo proporcionalen, oziroma enak za vse, pač pa bo poudarek na dvigu osebnih dohodkov kategorij delavcev z najnižjimi dohodki ter delavcev na ključnih delovnih mestih v proizvodnji. Popravki bodo izvedeni v obliki rednega in izrednega napredovanja delavcev, tako da bodo nove postavke veljale že za mesec oktober.
Poleg napredovanja bodo sprejete tudi določene spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
1.	Doslej ni bilo omejitve kako dolgo lahko velja začasna obračunska postavka delavca. Po predlogu bo začasna obračunska postavka omejena na 6 mesecev.
2.	Pravilnik je predvideval izredno napredovanje le za delavca, ki je pridobil polkvalifikacijo. Spremembe predvidevajo, da delavec lahko izredno napreduje, če pokaže večjo prizadevnost in delavnost na delovnem mestu, če prevzame večje delovne dolžnosti ali, če si pridobi višjo izobrazbo ali večjo strokovnost od dosedanje.
3.	Dosedanji pravilnik je imel le skope določbe o normah, spremembe pa vsebujejo osnovne principe o normah ter predvidevajo tudi poseben pravilnik o normah.
4.	Individualni uspeh delavca se je določal enkrat letno in je bil celo leto enak, ne glede na dejanski delovni uspeh posameznega delavca med letom. Z novimi določbami se ocena med letom lahko začasno ali za stalno spremeni.
5.	Ob delitvah akontacije na dobiček so bili po dosedanjih določbah pravilnika izključeni delavci, ki na dan delitve niso bili več na delu. To določilo pa je bilo protiustavno, kajti delavec ima pravico do participacije na dobiček za čas dokler je bil na delu. Tako je tudi spremenjen sedaj ta člen.
6.	Ena bistvenih sprememb je ukinitev »obresti na vložena sredstva v poslovni sklad« in uvedba dodatka na stalnost. Sistem vlaganja in obresti na vložena sredstva je povzročil neenakost med delavci posameznih obratov. V našem podjetju je zelo raznovrstna dejavnost in tako so nekateri obrati v določenih obdobjih poslovali v izredno ugodnih konjunkturnih pogojih ter ustvarjali visok dobiček, dočim so drugi obrati zaradi neugodnih razmer poslovali z izgubo. Ta sistem je dejansko uvedel neenakopravni odnos med delavci, saj so se delavci enega kot drugega obrata lahko enako trudili, vendar njihove možnosti vlaganja niso bile enake. Ker smatramo, da oblika obresti na vložena sredstva zaradi prevelikega vpliva tržnih razmer ne daje enakih pravic delavcem iz minulega dela predlagamo, da se namesto izplačila obresti uvede dodatek na stalnost. Predlog oblike dodatka na stalnost je podan v treh variantah ter se bomo ob razpravi dokončno odločili za varianto. Po vseh treh variantah znašajo letno potrebna sredstva cca 370.000 din netto, na račun obresti pa je bilo v letošnjem letu izplačano le 182,700 din, kar je komaj 1/2 predvidenih sredstev za dodatek na stalnost. Po predlaganih variantah prva upošteva delovno dobo izven podjetja v višini 2/3 ter delovno dobo v podjetju v celoti, drugi dve pa le delovno dobo v podjetju.
I. varianta	II. varianta
del. doba
(2/3 izven in v podj.)
dodatek meseč.
do 5 let............................ o	din
5 do 10 let.........................20	din
10 do 15 let........................40	din
15 do 20 let........................60	din
20 do 25 let........................80	din
nad 25 let.........................100	din
del. doba v podjetju
dodatek meseč.
do 2 let............................ 0	din
2 do 5 let..........................20	din
5 do 10 let.........................35	din
10 do 15 let........................50	din
15 do 20 let........................65	din
20 do 25 let........................80	din
nad 25 let.........................100	din
III. varianta: Po enem letu staža v podjetju dobi delavec pravico do dodatka ,ki se za vsako leto stalnosti poveča za 4 din.
Smatramo, da bo oblika dodatka na stalnost ustreznejša od obresti, posebno ker je ta enak za vse delavce ne glede na kvalifikacijo ter starejšim delavcem, ki ne morejo več dosegati takih rezultatov pri delu kot mlajši, zagotavlja določeno socialno varnost.
7.	V primeru prekinitve dela zaradi vremenskih ali drugih pogojev je delavec prejel 50 % nadomestilo OD. To nadomestilo se po predlaganih spremembah lahko obračunava le do 10 delovnih dni. V primeru, če se predvideva da bo prekinitev trajala dlje, mora obratovodja predlagati prerazporeditev delovnega časa.
8.	Spremembe določajo dnevnice za krajša montažna dela v inozemstvu.
9.	Delavcu, ki je začasno premeščen na drug obrat se po spremembi pravilnika povrnejo vsi stroški prevoza, ki presegajo stroške prevoza na stalno delovno mesto.
10. Popravljena je tabela obračunskih osnov po razredih in stopnjah s tem, da so odpravljene nepravilnosti razponov med posameznimi stopnjami ter da je odpravljen dosedanji I. razred, sedanji drug razred pa postane prvi. Pri napredovanju po novi tabeli se delavca razporedi v skupino oziroma postavko, ki je najbližja njegovi dosedanji postavki ter od te postavke napreduje.
•	S tem prispevkom smo skušali nakazati problematiko osebnih dohodkov 0 v našem podjetju z ozirom na predvidene spremembe in dopolnitve pra-
•	vilnika o osebnih dohodkih.
IVAN REMŠKAR, dipl. pravnik
Oblikovanje — design
Vsepovsod v našem življenju nas obdajajo predmeti: doma, pri delu, pri razvedrilu. Vsak predmet ima svojo funkcijo in svojo obliko. Oblika predmetov se venomer spreminja in se prilagaja načinu življenja ljudi. Obliko določa oblikovalec, njegovo delo je oblikovanje — design, ki se deli napr. v industrijsko oblikovanje predmetov lesne industrije, keramike, elektronske industrije, steklarstva itd. Skratka vsakemu predmetu je moral nekdo že od vsega začetka dati obliko. S sedanjim načinom življenja se je pričel uveljavljati poklic obli-kovalca, ki skuša dati predmetom obliko, ki bi bila lepša, boljša, sprejemljivejša, tako, da bi se med predmeti počutili čim bolje.
Pojem »industrijsko oblikovanje« je torej predvsem personifikacija za takšno kakovost industrijskega izdelka, ki pomeni enotnost številnih faktorjev: estetskih, tehnoloških, tehničnih, pa tudi psiholoških, socioloških in ekonomskih. Za vse to je potrebna zamisel, izražena v pravilnih proporcih, pravilno izbranem materialu, barvah; vse skupaj mora odgovarjati funkciji, kateri je predmet namenjen.
Pohištvo je tudi področje delovanja našega podjetja. Kaj vse je potrebno, preden pride določen artikel na tržišče in preden ga tržišče sprejme. Najprej se mora poroditi ideja, kakšno naj pohištvo sploh bo. Potreben je študij in proučevanje možnosti, ki jih nudi material, stroji, tehnološki postopki. Proučiti je treba funkcije, katerim bo pohištvo služilo in ga tem funkcijam prilagoditi. Druga faza, ki nato nastopi, je izpeljava zamisli v načrtih, postavitev v točne dimenzije. Nato je potrebno izdelati prototip in pri pregledu prototipa ugotoviti možne napake, ter popravke vnesti v načrte. Obdelati je potrebno embalažo za izdelek, embalaži določiti velikost, material, obliko, vključno z grafično rešitvijo. šele po vseh teh fazah je možen pričetek proizvodnje. Nato prične delo prodaje. Se pred pričetkom prodaje morajo steči propagandne akcije.
Učinek izdelka na potrošnika, njegova oblika in kakovost ter cena morajo biti rezultat teamskega dela strokovnjakov: projektantov, oblikovalcev, tehnikov, tehnologov, psihologov in ekonomistov.
V našem podjetju imamo mnogo izdelkov, ki jih je potrebno oblikovno stalno obdelovati in razvijati. Npr. razvoj vikend hišic (projektiranje, oblikovanje prospektov) ter drugih izdelkov: obešalnikov, pohištva, stavbnomizarskih izdelkov, senčil, veloxa, gradbenih elementov, tesarskih izdelkov.
•	Zaradi širokega obsega izdelkov in različnih pristopov k reševanju vsake
•	naloge, zahteva to mnogo truda in študija projektantov in oblikovalcev ter
•	razumevanja in sodelovanja celotnega kolektiva.
KAJ VEMO O NOVI LOKACIJI NAŠEGA STAVBNEGA MIZARSTVA V INDUSTRIJSKI CONI NA VICU
Novi tovarniški prostori — rešitev mnogih problemov
V zvezi z najpomembnejšim dogodkom letošnjega in prihodnjega leta v našem podjetju, je inženir Ciril Mrak zastavil nekaj vprašanj
_________________nekaterim članom našega kolektiva______________________
Med največje dogodke letošnjega in naslednjega leta v podjetju lahko prištevamo gradnjo stavbnega mizarstva v industrijski coni na Viču. S tem v zvezi nas je zanimala obveščenost članov kolektiva, vzdušje zaposlenih na obstoječih obratih, kaj pričakujejo na novi lokaciji itd. Pri opisu sedanjega stanja v posameznih dejavnostih bomo slišali mnogo problemov, vsi ti problemi pa so tudi vzrok za izgradnjo novih tovarniških prostorov, v katerih bomo lahko vse sedanje pomanjkljivosti uspešno rešili. Izbor sogovornikov je bil slučajen, upoštevani so iz vseh dejavnosti, katere bodo preseljene na novo lokacijo in tudi različnih položajev. Sicer pa poglejmo odgovore na vprašanja, katera je zastavljal dipl. inženir Ciril Mrak.
VPRAŠANJA
1.	Pred nami je selitev dveh obratov — Mizarstva I in Mizarstva II ter dejavnosti gradbenih elementov v industrijsko cono. Kakšno vzdušje vlada sedaj na obratu in kaj pričakujete na novi lokaciji?
2.	Ali vam bo nova lokacija ugodnejša od sedanje glede na oddaljenost stanovanja in prometne zveze?
3.	Ali bodo pri osipu ob selitvi vplivali še drugi faktorji razen oddaljenosti in kateri?
4.	Računi pokažejo, da je investicija v stavbno mizarstvo dejavnost ekonomsko utemeljena in nadalje, da bo potrebno zaposliti večje število proizvodne in režijske delovne sile, ko bo proizvodnja stekla v predvidenem obsegu. Kaj menite vi osebno, ali bo s koncentracijo nastal višek ali manjko delovne sile?
5.	V industrijski coni bodo združeni delavci iz treh lokacij. Ali pričakujete pri tem kakšne težave glede na sedanjo vsklajenost posameznih teamov?
6.	Ali mate občutek, da pri sedanji obliki organiziranja samoupravljanja v podjetju nimajo vsi zaposleni dovolj možnosti, da lahko vplivajo preko članov svetov enot in centralnega delavskega sveta na poslovanje podjetja
7.	Kako si tolmačite samoupravne pravice v zvezi z razpolaganjem ustvarjenega dohodka? Ali naj bi vsak obrat v podjetju razpolagal z dobičkom ki ga ustvari, ali naj se združuje celoten kapital za celotno podjetje, od koder se ga potem kanalizira v posamezne dejavnosti v skladu s sprejetim razvojnim programom?
ANDREJ JELOVŠEK
zaposlen na obratu Mizarstvo
I na delovnem mestu vodja
strojne delavnice. V podjetju
od leta 1957.
1. — Velikokrat je bilo že obljubljeno, da bomo selili, toda povem vam, da verjamem šele sedaj, da se bo to naslednje leto res zgodilo. Vemo, da smo oba obrata prodali, da imamo pogodbe na podlagi katerih nas bodo kupci praktično deložirali, v kolikor se ne bomo pomagali sami. Mi na obratu smo za to, da ustvarjamo sredstva, na upravi pa zato, da jih pravilno usmerjajo. Leta 1973 bi torej morali steči stroji v novi tovarni. Ce ne uspemo s selitvijo vemo, da kupec obrata Mizarstva II Lesnina postavlja po pogodbi penale na tako ostrino, da bi podjetje zgubilo precejšnja sredstva. Tako smo namreč seznanjeni o teh stvareh, zvedel pa sem jih preko delavskega sveta, katerega član sem bil 4 leta.
Ljudje, ki smo že dalj časa zaposleni v podjetju, smo že doživeli neuspeli primer selitve na Škofljico, potem je bila varianta za centralizacijo v Kozarjah, Ob Kamniški progi, združitvi v Parmovi ulici in končno industrijska cona na Viču.
Niz nerešenih problemov, ki vladajo na obratu nas sili na čimprejšno realizacijo poslovne odločitve. Marsikaj je nerešenega že v pripravi dela, do kupa tehnoloških problemov v toku celotnega tehnološkega procesa, ki iz tega rezultirajo,- potem vprašanje požarnovarnostnih predpisov itd. Vsak obrat si ločeno ne more privoščiti močne priprave dela, le ta pa naj bi bila rešena na novi lokaciji. Mojstri v proizvodnji so zaradi tega precej obremenjeni, ker rešujejo tudi detajle, namesto da bi imeli težišče dela usmerjenega na organizacijo proizvodnje v smislu doseganja čim-krajših izdelavnih časov. Nadalje imamo nerešeno vprašanje zunanjega transporta, manipulacije lesa pri sušilnicah, eshaustorske naprave ne ustrezajo več novim strojem. Pri obdelavi egzot, ki zdravju bolj škoduje postaja bojazen, da delavci zbolijo na dihalnih organih.
Tudi lakirnica je na sedanji lokaciji neprimerna. Z ozirom na koncentracijo in povečanje obsega proizvodnje, bo novi obrat prenesel določena režijska delovna mesta, ki bodo v stanju pripraviti vse potrebno za nemoteno proizvodnjo.
2.	— Sama lokacija name bistveno ne bo vplivala, pri prevozu z osebnim avtomobilom pa bo celo ugodnejša, ker se bom ognil mestnemu prometu, vozim se namreč z Vrhniške strani. V poprečju pa bo razdalja negativno vplivala, ker imamo na obratu zaposlenih precej delavcev, ki se vozijo na centralno železniško in avtobusno postajo. Sedaj lahko hodijo peš v Slomškovo, medtem ko se bodo morali voziti potem z avtobusom. Pričakovati je zaradi tega, da se bo kdo premislil in našel drugo ugodnejšo zaposlitev. Največja škoda bo v tem, če bodo pri tem udeleženi pretežno boljši delavci.
3.	— Verjetno bo vplivalo na osip tudi uspešnost izpopolnjevanja predvidenega obsega proizvodnje. Pričakovati je manjšo proizvodnjo predvsem v prvem letu in je vprašanje, kakšni bodo osebni dohodki, predvsem proizvodnih delavcev, ki so že sedaj prenizki. Domnevam pa, da bo dejanski osip manjši, kot pa je trenutno slišati.
4.	— Z ozirom na združitev delavcev z dveh obratov bodo nastale določene težave v zvezi s pravilnim razporedom delavcev na ustrezna delovna mesta. Nastale bodo določene spiemembc, ki pa ne bodo v celoti vsem ustrezale. Ce nekdo ne bo povsem zadovoljen z delovnim mestom, ga lahko zadrži le višji osebni dohodek, drugače pa ho odšel. Upamo, da bo iz teh obratov nastal čez določen čas enoten kolektiv, v začetku pa bodo vsekakor določene težave.
Na posebno vprašanje, če bodo mojstri v proizvodnji dajali prednost podrejenim delavcem iz predhodnega obrata in zapostavljali delavce, kateri bodo spada-hi v njegovo podrejenost iz drugega obrata, je odgovoril:
Oddelkovodje na novi lokaciji, če bodo delali po vesti, ne bodo postavljali svojih delavcev v prednostni položaj. V tem pogledu moramo biti popolnoma enotni, da bomo formirali zdrav kolektiv, ker le tako lahko pričakujemo zadovoljive rezultate.
Kako ocenjujete to investicijo osebno?
Moje mnenje je, da je ta odločitev pravilna. Največja napaka bi bila v tem, da smo pozni, vendar še vedno ne prepozni.
Proizvodni delavec se mora prizadevati na svojem delovnem mestu, da dobi svoj ustvarjeni osebni dohodek. Tudi vodilni naj bodo sposobni, naj imajo zaupanje eden do drugega, da bomo lahko realizirali tisto, kar predvidevajo napravljeni izračuni.
Pri dobri poslovni odločitvi in kvalitetnemu vodenju, bodo delavci delali dobro in se tako ni bati neuspešnega poslovanja.
5.	— Obseg proizvodnje bo na novi lokaciji večji od sedanjega. Iz tega sklepam, da bo potrebno večje število proizvodnin delavcev, če bo že zadostovalo obstoječe število režijskih delavcev kljub povečanju proizvodnje.
6.	— Smatram, da organizacija samoupravljanja v našem podjetju omogoča vsakemu članu kolektiva, da preko samoupravnih organov ali kot član vpliva na poslovanje podjetja.
7.	— Pravilno je treba izdelati sistem nagrajevanja ne glede na obratu po sistemu: za enako delo enako plačilo. Cisti dohodek pa vemo, da se je že od leta 1963 koristil za adaptacijo obratov po določenem razvojnem programu. V okviru enega podjetja je potrebna centralna delitev ustvarjenega čistega dohodka v skladu s sprejetim perspektivnim razvojem podjetja in ne pravice razpolaganja posameznega obrata s sredstvi, ki jih letno ustvari, mimo sprejetega plana. V obratnem smislu bi povzročali drobljenje ekonomske moči podjetja. Investira naj se ekonomično, vsaka investicija pa mora predstavljati zaključeno tehnološko celoto, ki lahko začne z obratovanjem in ustvarjenjem dohodka, da lahko vložena sredstva vrača. Polovičarske investicije, ki se vlečejo iz leta v leto in niso nikoli zaključene, ostanejo polovičarske in ne dajejo ustreznih rezultatov in kot take tudi niso samoupravne.
VID ZGONEC
zaposlen na obratu Mizarstvo II, na delovnem mestu skupi-
novodja v pohištveni dejavnosti. V podjetju je od 1953.
leta.
1.	— Na zadnjem kolektivnem sestanku je generalni direktor poročal o prodaji obratov in selitvi na industrijsko cono. Zdi se mi pametno, da končno po 20 letih napravimo dobro proizvodno halo, v kateri bo proizvodnja stekla tako kot je zamišljeno. To je želja vseh delavcev obrata iz Parmove, da bodo dobili primerna delovna mesta, in to delavci, kateri so zainteresirani, da bodo sodelovali v podjetju tudi v naprej. Delavci se zelo prizadevajo in zavedajo nove investicije. Pripravljeni so delati tudi v popoldanskem času, da bi ustvarili čimveč akumulacije za novo investicijo. Seveda pa morajo biti tudi ustrezni osebni dohodki.
Prezgodaj smo izgubili lopo za gotove izdelke, katero smo morali izprazniti za potrebe Lesnine. To nam dela določene težave pri vzkladiščenju, prav tako pa izgubljamo na manipulaciji zaradi nepotrebnega prekladanja.
2.	— V celoti bo bolj oddaljena, posebno za tiste, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev in to iz severnega in vzhodnega dela Ljubljane. Za tiste iz zahodne in južne strani pa bo seveda še bolj ugodno. V poprečju bo več delavcev, ki bodo bolj oddaljeni. Več jih bo ostalo ob selitvi v podjetju, če bomo organizirali avtobusni prevoz od avtobusne in železniške postaje do tovarne.
3.	— Od drugih faktorjev bodo najbolj vplivali osebni dohodki delavcev, že v samem začetku obratovanja. Dohodki pa bodo zadovoljivi le pod pogojem, če bo podjetje nastopalo na tržišču konkurenčno, kar je osnova tudi za nadaljnjo realizacijo postavljenega perspektivnega plana.
Delavci naj bi bili stimulirani z dodatkom na stalnost. Imamo delavce s 15 leti in več delovne dobe in so, kot pravimo, priraščeni in navezani na podjetje. Se bolj pa se bodo navezali, če bodo stimulirani za stalnost. Večjega osipa delavcev ni pričakovati, ooseb 10 še, ker pričakujemo boljše delovne pogoje v moderni tovarni.
4.	— Odvisno od doseženega obsega proizvodnje v začetku obratovanja.
5.	— Nesoglasja lahko pridejo bolj med režijskimi delavci in ne proizvodnimi. Nujno pa bi bilo potrebno, da bi planirali razpored delavcev na posamezna delovna mesta. Kolikšno število bo zaposlenih pohištvenih mizarjev, koliko bo stavbenih mizarjev itd.
Popolno usklajenost kolektiva pa je pričakovati šele po določenem času.
6.	— Tega občutka nimam.
7.	— Ce celoten kolektiv sprejme razvojni program, ki temelji na tehnološki in ekonomski osnovi menim, da se je delavec zavestno odločil, da bo določen čas vlagal ustvarjena sredstva v drugi obrat, ker bo v skladu z razvojnim programom prišel na vrsto tudi njegov obrat.
Hotel pa bi še dodati, da so delavci prikrajšani že od reforme naprej pri prejemkih. Nesorazmerja pri prejemkih se povečujejo pri vsaki podražitvi življenjskih stroškov. Inflacija negativno vpli; va na delavce z nižjimi osebnimi dohodki. Linearno povečevanje prejemkov v razmerju pol klobase in pol žemlje je nepravilno.
ANTON GRADIŠAR
vodja dvostranske čeparke v
stavbeni dejavnosti Mizarstva
II, v podjetju zaposlen od leta
1958.
1.	— Za selitev sem zvedel na svetu enote. Razgovori v zvezi s tem so se polegli. Na novi lokaciji pričakujem boljše in večje prostore, boljši potek proizvodnje, garderobe, jedilnico itd.
2.	— Lokacija bo zame manj ugodna od sedanje. Vozim se iz Polja, tudi za marsikaterega drugega bo nova lokacija manj ugodna, za nekatere bo pa ugodnejša. Tisti delavec, kateri ne bo mogel urediti prevoza v industrijsko cono, bo vsekakor odšel iz podjetja.
3.	— Osebni dohodki bodo še lahko vplivali na osip. Zaradi nesporazumov delavci ne bodo zapuščali podjetja, nova tovarna pa bo pozitivno vplivala na vse. Predvidena dvoizmenska proizvodnja bo za marsikoga manj ugodna od sedanje enoizmenske.
4.	— Delavcev bo premalo, če se bo proizvodnja povečala.
5.	— V odnosih bodo nastale določene težave vsaj v začetku, dokler se ne bomo privadili eden na drugega. Mojstri bodo bolj gledali na svoje ljudi iz prejšnjega obrata.
6.	— Nimam.
7.	— Investirajmo v skladu z našim potrjenim perspektivnim razvojnim programom podjetja, ki naj temelji, na najbolj ekono-nomičnem poslovanju, da se bodo vložena sredstva čim hitreje povrnila.
MARKO MAGISTER
dipl. ing. — referent za prodajo velox izdelkov, zaposlen v podjetju od leta 1970
l. — Delavci, zaposleni v tej dejavnosti so seznanjeni o investiciji. Mnogi od njih so zaskrbljeni zaradi selitve. Sedaj stanujejo na obratu Tesarstvo, kjer imajo tudi preskrbljeno malico in kosilo. Te težave se pojavljajo že
sfdaj, ko imamo nekatere zapestne na obratu Velox. Nekateri P.^ so indiferentni do nove lokacije.
. 2- — Sedanja lokacija gradbe-nin elementov ne ustreza iz več razlogov. Tehnološka pomanjkljivost je v velikih transportnih polizdelkov. Proizvodnja veloxa 1^ dislocirana od predelave v clernnte, zimski pogoji dela v semnjih prostorih ne ustrezajo in Proizvodnja ni mogoča. Ogrevanja ni' kar je bistveno za tovrstno
proizvodnjo.
Poleg tega smo gosti tesarske Pojavnosti, Nimamo vode, kar je osnova pri delu s cementom; ha-Palje smo brez mehanizacije, ra-?eh ene formatne žage, nerešen i^iamo notranji transport. 2ivi-J10 na principih posojanja in so-delovanja s Tesarstvom. Močan le psihični občutek, da si gost ,n da ti vsak košček potrebnega prostora za proizvodnjo nekdo odstopa. Velik problem je bil pri količini 8.000 kosov stropnih ele-mentov, kjer so morali delavci Poleg prelaganja 12 ton tovora sodelovati še pri ročnem naklada-nlu kamionov.
Celotna administrativna moč le na razpolago tesarstvu, pri gradbenih elementih pa so bila ta dela v rokah strokovnih ljudi, ^to ni moglo biti urejeno tako, kot bi bilo potrebno.
..Premalo ogrevani so tudi pisarniški prostori, kar negativno de-lu)e^ na produktivnost, posebno Pa še na počutje pri delu.
Nadalje smo brez delovnega f^sta skladiščnika repromateria-‘a- Tega smo si sposodili pri Tesarstvu, ker ga naša proizvodnja ekonomsko ne prenese. Velika le fluktuacija delovne sile. Letos snio že menjali tri šoferje kom-tjba, ker imamo specifične pogoje, “a mora šofer opravljati po potrebi tudi ostala dela.
5- — Na novi lokaciji pričaku-Jerno največ od tega, da se bodo ^manjšale transportne poti. Lažja kontrola delovne sile ker bo skoncentrirana v eni proizvodni aali. Zaradi stabilne tehnologije nomo lahko delavce akordirali. Pridobili bomo nove proizvodne Površine in mehanizacijo s kate-tjmi bomo kos novim zahtevam, velika pridobitev bo sistematska jjreditev delovnega procesa, kar D? omogočalo skrajšanje izdelav-nih časov za izdelek.
Kolikšno pričakujete povečanje psega proizvodnje v novih prostorih?
—^ Proizvodnja je odvisna od Uspešnosti komerciale in povpra-^evanja. Smatram pa, da bi se ^ ozirom na letošnje uspešno leto povečala proizvodnja še za %. To bo izvedljivo pod pogojem, da dobimo velika serijska Poročila. Ce statistično ugotav-Jiamo rast obrata gradbenih elementov, potem je nastopil viden skok v letošnjem letu. Nadaljnje-gp povečevanja realizacije si ne Moremo zamisliti brez novih Prostorov. Vprašanje delovnih pogojev je postalo tako pereče, da Shio pričeli s proizvodnjo elementov že v prostorih Veloxa. Celo Prisiljeni smo bili zaradi ozkega grla. mehanizacije preusmeriti Proizvodnjo v dve delovni izme-
Kakšne vrste elementov boste delali?
.7- Po statistiki letošnjega leta Pričakujemo kakršne koli elemen-t?' ki so vezani na stropne, no-sdni krovni elementi, odnosno Polnila kot pomožne elemente stropa. Smatram, da bi se zniža-,a lastna cena m2 stropnega elementa pri povečanju proizvodnje, kar bi pomenilo konkurenčnost Ptonta stropu. Monta strop je ekonomičen za razpone 3,60—4,00 PV kar pride v poštev pri indi-^dualni gradnji. Pri večjih razponih pa pride v poštev Velox stropni element, tako pri eno-Srhernem kot križnem stropu. To ^0 tako imenovani škatlasti pro-kjer potekajo nosilna jedra armatura v dveh različnih smereh.
. Zaželjen bi bil študij obde-{Pve teh stropnih elementov, da J}1 s tem odpadel pri finalni obdelavi stropa moker postopek.
Individualna proizvodnja bo tudi v industrijski coni osnovni proizvodni program stavbnega
mizarstva
SPOMLADI LETA 1973 NOVA TOVARNA STAVBNEGA MIZARSTVA
»Harlem« se je moral umakniti
Dolgotrajna pot do celotne dokumentacije — Razgovori so se začeli že leta 1969, glavni projekti za celotno industrijsko cono na Viču pa so bili izdelani leta 1970 — Stanovalci »Harlema« so dobili boljša ___________ stanovanja
Z željo, da bi seznanili člane kolektiva o poteku gradnje stavbnega mizarstva na industrijski coni na Viču, proizvodnja naj bi stekla po planu spomladi leta 1973, smo se obrnili na vodjo oddelka za gradbeništvo v tehničnem sektorju dipl. inž. Jožeta Knola, in mu s tem v zvezi zastavili nekaj vprašanj.
Vi imate že poleg omenjenega naziva delovnega mesta in rednega dela v zvezi s tem še posebno nalogo pri nadzoru gradbenih del pri investiciji v stavbno mizarstvo. Kakšna so potrebna pripravljalna dela, predno se lahko zapiči prvo lopato za novo tovarno?
— Pot za predpripravo in pridobivanje celotne dokumentacije je dolgotrajna, ker zahteva naša zakonodaja precejšen obseg dokumentacije za gradnjo. Začne se pri lokacijski dokumentaciji, ki predstavlja praktično začetek tako imenovanih predpriprav. Po redni poti mora Diti urbanistični projekt — industrijska cona na Viču v celoti, ne samo obseg zemljišča Hoje — izobešen en mesec na občinski oglasni deski, da dajo lahko prizadeti občani umestne pripombe. Potrjen urbanistični projekt je potem osnova za pridobitev naslednjega papirnatega dokumenta, to je lokacijske odločbe. S tem je podana osnova za izdelavo glavnega projekta. Lokacijsko dokumentacijo izdela Ljubljanski urbanistični zavod — LUZ —. ki je pooblaščen za taka dela. Nato izda občina na osnovi dokumentacije LUZ lokacijsko odločbo. 2e pri lokacijski odločbi so potrebna soglasja raznih institucij kot:	sanitarna inšpekcija;
vseh podjetij, ki imajo na skrbi komunalne naprave (vodovod, kanalizacija, PTT, elektrika, plin in drugo).
Na osnovi lokacijske dokumentacije, lokacijske odločbe in tehnoloških predlogov, ki jih navadno dajemo sami v našem razvojnem sektorju ali s sodelovanjem zunanjega za to specializiranega zavoda, se izdela potem idejni projekt. Idejno študijo za industrijsko cono je izdelal Biro za lesno industrijo v sodelovanju z našimi strokovnjaki.
Ko je projekt izdelan, je potrebno zbrati ponovno soglasja k izdelanemu idejnemu projektu, (sanitarna, zavod za varstvo pri delu, požarna varnost, komunalna podjetja itd.).
Nato se projekt predloži občini z vlogo, da nam izdajo gradbeno dovoljenje.
Občina pa zahteva poleg predloženega projekta še dodaten izkaz, da imamo zagotovljena finančna sredstva in urejeno pogodbeno razmerje s stanovanjskim skladom, kateri ureja in pripravlja zemljišča za gradnjo. Brez teh dveh dokumentov v sedanji gospodarski situaciji s težnjo omejevanja investicij le na tiste, katere imajo finačno kritje, ni možno dobiti gradbenega dovoljenja. Ko imamo vso to dokumentacijo urejeno, izda gradbeno dovoljenje na občini oddelek za gradbene in komunalne zadeve. Sam začetek urejevanja dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja seveda iz odločitve podjetja za določeno investicijo, ki je v skladu z našim perspektivnim razvojem podjetja in utemeljena z ekonomskega, tehnološkega in komercialnega stališča. odločitvi morajo biti obveščeni člani kolektiva in samoupravni organi, potrditi pa jo mora delavski svet podjetja.
— Kdaj so bili začetki teh pomembnih odločitev?
— Ze 1969. leta so tekli razgovori in takrat so bile izdelane idejne študije za industrijsko cono. Glavni projekti so bili izdelani leta 1970 za celotno cono. Seveda moramo celoten projekt, ki obsega več dejavnosti kot zaključena celota našega podjetja v industrijski coni, prilagajati posameznim etapam gradnje. To seveda predstavlja določena dodatna dela in nevšečnosti, toda taka dela so nujna in utemeljena, ker hitrost gradnje objektov zavisi od finančnih možnosti podjetja.
— Torej, ko imamo gradbeno dovoljenje lahko začnemo z gradnjo. Kd» so izvajalci?
— Ze v obdobju pridobivanja soglasij s projektom pristopimo k zbiranju najboljšega ponudnika za izvajanje del. S tem pridobimo na času, da lahko začnemo z deli takoj, ko dobimo gradbeno dovoljenje.
V našem primeru gradnje stavbnega mizarstva z vsemi pomožnimi objekti, smo se odločili za več specializiranih podjetij. Za gradbena in zahtevna obrtniška dela je izvajalec SGP Grosuplje. Za instalacijska in nekatera pripravljalna zemeljska dela pa smo se odločili za druge cenejše izvajalce. Zemeljska dela izvaja Komunalno podjetje Snaga, instalacijska dela pa imamo ravno v fazi zbiranja ponudb.
— Kako bodo urejene komunalne naprave do začetka predvidenega obratovanja?
— Za urejevanje vseh zadev v zvezi z zemljiščem je pooblaščen stanovanjski sklad občine ViČ-Rudnik. Z njim imamo sklenjene pogodbe za pridobitev zemljišča in opremo stavbenega zemljišča. Prva pogodba — priprava zemljišča — zajema predvsem odstranitev vseh ovir, ki so na tem zemljišču. V našem primeru je znano, da je bilo na tem zemljišču divje naselje »Harlema«, katerega smo morali za nemoteno gradnjo odstraniti. Na tem območju je namreč prebivalo 40 družin.
Pod opremo stavbenega zemljišča spada izvedba vseh primarnih komunalnih naprav kot so kanalizacija, vodovod, elektrika (visoka napetost do naše trafo postaje in dostopne ceste). Vse te usluge, ki jih Sklad izvrši, se obračuna v obliki komunalnega prispevka, ki je preračunan na m2 zemljišča celotne površine vseh udeležencev industrijske cone na Viču.
Dela, ki jih je stanovanjski sklad dolžan izvesti v letošnjem letu napredujejo zadovoljivo. Izvršena je kanalizacija, vodovod, elektrika, v začetku meseca septembra pa je bil že položen tudi asfalt na novi dostopni cesti neposredno do našega vhoda v tovarniško območje, to je podaljšek Zavetiške ulice.
— Kje bo potem najbolj primeren dostop do tovarne? — Za zaposlene, ki se vozijo z mestnim avtobusom št. l se bodo pripeljali po Vipavski ulici do končne postaje ob cesti V Mestni log. Do tovarne je potem še 700 m. Vendar zaradi predvidene hitre gradnje v industrijski coni tudi ostalih podjetij je kaj hitro pričakovati, da bo Mestni promet podaljšan do neposredne bližine industrijske cone. O tem se že vodijo razgovori s predstavniki mestnega prometa. Dostop bo torej možen do vhoda tovarne z mestnim avtobusoih, kar pomeni pogosto prometno povezavo tudi za tiste, ki nimajo avtomobila. Drugi dostop z avtobusom mestnega prometa enake oddaljenosti pa je s Tržaške c?ste.
— Kakšna stanovanja so dobili stanovalci »Harlema« ? — Vsi stanovalci so lahko zadovoljni, da je prišlo do gradnje industrijske cone. Vsi so dobili boljša stanovanja. Večina je bila preseljena v dve montažni hiši, ki sta locirani južno od naše tovarne. Družine, ki so stanovale v zidanem objektu bivše vojaške ekonomije pa so se preselile v zidane stanovanjske bloke.
— Kdo je stanovanja finansiral?
— Stroški rušenja, selitve, nakup stanovanj in ostalih objektov na tem zemljišču, katere je bilo potrebno odstraniti, da smo lahko pričeli z gradnjo, so vkalkulirani v ceni opreme stavbenega zemljišča in sicer za vse investitorje, ki
gradijo ali nameravajo graditi v tej coni. Začasno kreditira ta dela občinski stanovanjski sklad. Vsi udeleženci v coni bodo plačali isti znesek za m!, ne glede na samo razporejenost stanovanjskih objektov ob nakupu.
— Ali je selitev stanovalcev vplivala na začetek gradnje?
— Na sam začetek gradnje rušenja niso imela vpliva, ker smo celotno investicijo stavbenega mizarstva razdelili na štiri etape, katere se lahko gradijo popolnoma ločeno. Zidana stavba je sicer ovirala pripravljalna dela — izkop zemlje in izvedbo temeljnega nasipa za objekt kotlovnice in sušilnice. — Stanovanjska stavba bi morala biti porušena že v maju, zgodilo pa se je šele v mesecu
septembru. To bo vsekakor ovira v nadaljnjem poteku gradnje, vendar upamo, da bomo zamejeno lahko nadoknadili in dosegli dovr-šitev v predvidenem roku.
— Kako ste z delom osebno zadovoljni?
— Delo je zanimivo. Gradnja takih objektov je za gradbenika zanimiva, saj zahteva veliko prizadevanja in odgovornosti. Predvsem predstavlja dodatno obremenitev še to, ker smo oddajali dela po fazah različnim izvajalcem, kar je neobičajno, vendar z namenom, da prihranimo na stroških. Ta odločitev pa pomeni zame mnogo dodatnega dela zaradi spremljanja in vsklajevanja del posameznih izvajalcev. Uspešen zaključek nekega dela pa predstavlja največje osebno zadovoljstvo.
Najlepša hvala za odgovore.
Pogovor je vodil DIPL. INŽENIR CIRIL MRAK
Tale zidana stanovanjska hiša v naselju Harlem se je poslednja umaknila našemu novemu gradbišču. Okrog hiše so že začeli rasti temelji naših novih proizvodnih obratov
r W
•v*	«
'	/•' "	"J*
f	A’
To so temelji bodočega stavbnega mizarstva v industrijski
coni
Skeletna betonska konstrukcija objekta za gradbene elemente je končana in že čaka na tesarje, da ji bodo napravib streho
KDO NAM POMAGA PRI USTVARJANJU NAŠE PROIZVODNJE
Moderen stroj v proizvodnji pohištva
Septembra smo v obratu »Pohištvo« v Polhovem Gradcu montirali nov stroj, ki ga je delovni kolektiv že dolgo in z nestrpnostjo pričakoval. Ta stroj je avtomatska formatna krožna žaga in profilirka. Nadomestila bo sedanjo ročno formatno krožno žago »Žičnica«. Zakaj smo se odločili za nabavo novega stroja?
Enostavno, ker stari ni ustrezal sodobni tehnologiji, tempu dela in točnosti obdelave v proizvodnji pohištva. Ker naša proizvodnja bazira na izdelavi pohištvene opreme za hotele in javne ustanove, to je opreme po naročilu, imamo toliko večje zahteve po kakovostni izdelavi. To velja za čedalje bolj zahtevno domače tržišče, še bolj pa za tuje. Pri takem delu nastopajo vse mogoče zahteve od nenormalno velikih dimenzij obdelovancev, pa do izredne točnosti izdelave. Kolikor je namreč v tovarni vse dobro izdelano, toliko lažje in hitreje gre delo na montažah.
In prav pri teh zahtevah nam je stara formatna krožna žaga pokazala zobe. Največji problem je bil v doseganju paralelnosti reza, ter pravokotnost na obde-lovancih. Poleg tega pa nam je s spodnje strani žaga »scefrala« furnir ali oplemenitene plošče, posebno pri prečnih rezih.
»Nova formatka«, tako jo namreč na kratko imenujemo, naj bi
vse te nepravilnosti in tegobe odpravila. Pri njeni nabavi so se upoštevali vsi že omenjeni argumenti, ter da je možno obde-lovna orodja (žage, rezkarji) se lahko vrtijo z 3000 obr/min. ali kadar tečejo preko frekvenčnega lovati plošče do maksimalne dolžine 3,30 m in ko se potreba pokaže, nabaviti še eno, da se da z obstoječo formirati avtomatski formatni križ. (To je, da se plošča, ki potuje skozi stroj po širini in dolžini, enkratno formatizira ali profilira). Pri teh odločitvah ni lahko izbrati najboljši in dokaj poceni stroj. Proizvajalcev in njihovih ponudb je veliko, vsak pa stroj hvali in nudi dobre ali slabe nabavne pogoje.
Pri izbiri naše formatke nas je vodila želja, da je ta stroj kvalitetno izdelan, precizen pri obdelavi ter da delo na^ njemu ni preveč zapleteno. Odločili smo se za formatko zahodnonemške firme Fromm. Stroj se uradno naziva Fromia DP 52-509. Proiz-
vajalec stroja jamči točnost obdelave do 0,10 mm.
Tehnični podatki:
Delovna dolžina 3000 mm Delovna višina 180 mm Pomik vlečnih verig 2—16 m/min število in moči motorjev:
Pred-
rezniki 2 X 1/13 KW = 2,26 KW Krožna žaga z
drobilcem 2 X 5,62 KW = 11,24 KW
Rezkalni
motor
Motor za pomik
2 X 5,62 KW = 11,24 KW
1 X 1»50 KW = 1,50 KW
Motor za prečno
nastavitev 0,56 KW = 0,56 KW
Motor za pogon
frekvenčnega
pretvornika
OBISK ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Marsikaj novega
Veliko strojev in strojne opreme za lesno industrijo
Zagrebški velesejem je bil letos rekorden. Razstavljalo je kar 58 držav, z izjemo Kitajske.
Razstavna površina je bila ogromna, tako da si ni bilo mogoče vsega ogledati. Pravijo, da je bila obhodna pot dolga kar 50 km. Posebno so bile povečene razstavne površine lesnih podjetij kot so Slovenijales, Jugodrvo, Lesnina, Šipad in drugo. Tukaj je bilo zelo zanimivo plastično pohištvo tovarne Meblo, kar je novost v lesni industriji. Velik razstavni prostor je zavzela tudi tovarna Gorenje. Pokazala je, da ima res široko izbiro proizvodov, od gospodinjskih aparatov do kompletnih kuhinj. Tudi ostala lesna podjetja so razstavljala v velikem obsegu, kar daje vpogled na velik razmah jugoslovanske lesne industrije. Za nas je bil zanimiv ogled razstavljalcev strojev in strojne opreme za lesno industrijo. Tako smo si v nemškem paviljonu bolj ogledali razstavljalce lesnega orodja Leitza in Stehleja. V Leitzovem programu smo videli nekaj novitet v izdelavi orodja. Zanimiv je sistem zamenjave ploščic pri rezkalnem orodju, kar je bodočnost in prednost v lesni industriji. Leitz je tudi letos pokazal, da ima na zalogi veliko standardnega orodja, ki je odlične kvalitete. Tudi Stehle je s svojim programom opozoril nase. Odlikuje se po hitri izdelavi, dobavi in solidnih cenah. V tem paviljonu smo si ogledali tudi pnevmatsko orodje, ki se uporablja v vseh sodobnih lesnih tovarnah. Tudi proizvajalci brusnega materiala so razstavili veliko svojih izdelkov. Seveda, ogledali smo si tudi domače proizvajalce orodja Bačka Topola, Kordun, TRO Prevalje, pri_ katerih smo opazili lep napredek in ugotovili, da tudi oni izboljšujejo svoj program. Predvsem pa so opazne precej nižje cene od tujih proizvajalcev. Končno smo si ogledali italijanski paviljon, kjer so bili tudi letos številni razstavljale! lesnega orodja, kot so Freud, Stark, Fro-theli. Veliko je bilo tudi razstavljalcev lesnih strojev in opreme, kjer so Italijani pokazali velik tehnični napredek in dobro poslovnost. Od proizvajalcev lesnega orodja je zlasti zanimiva italijanska firma Freud, ki je ustanovila mešano jugoslovansko podjetje Jugo-Freud, ki se bo na jugoslovanskem trgu predstavilo, kot novi proizvajalec lesnega orodja.
Večurna hoja po različnih paviljonih nas je resnično utrudila. Na koncu smo si ogledali še Marlesovo montažno stanovanjsko hišico, katera je od lanskega leta dobila nov plastični omet. Notrajnost je zelo funkcionalno urejena in nudi udobno stanovanjsko površino
S tem smo zaključili naš ogled velesejma, ki je res obsežen in zanimiv za vsakogar. iN2. PETER JAK$E
18 KW
Stroj zavzame precej prostora v delavnici 5,40 X 4,30 m. Skupna teža se giblje okrog 5000 kg. Vsi motorji imajo moči 44,80 KW. De-pretvornika s 6000 obr/min.
Stroj je sestavljen iz naslednjih glavnih delov:
1.	Osnovni stroj ima za podnožje litoželezno konstrukcijo, ki je položena in pritrjena s temeljnimi vijaki na betonski temelj.
2.	V zadnjem delu stroja sta na vsakem koncu privita dva litoželezna podstavka, ki nosita glavno pogonsko gred, ki jo poganja elektromotor preko reduktorja.
3.	Na levi strani podnožja je pritrjeno fiksno stojalo, na desni pa premično, ki drsi po saneh podnožja.
4.	Na omenjena stojala so montirane verižne podajalne naprave. Levo stojalo ima spredaj z leve strani še nastavljivo naslonsko letev (maso).
5.	Na posebnih navpično premakljivih saneh sta pritrjeni zgornji pritisni napravi, ki sta tudi gnani preko kardanskih zglobov iz glavne pogonske gredi.
6.	Na spodnji transportni napravi sta montirana nastavljiva
7.	Na vsakem stojalu so montirani motorji za pogon krožne
žage z drobilcem (spredaj) ter motor za rezkanje (zadaj). Omenjeni motorji se lahko obračajo elektromotorja za pogon predrez-nikov.
s pomočjo polžastega pogona za 180 '.
8.	Ločeno od osnovnega stroja stojita še motor za frekvenčni pretvornik z dovodno stikalno omarico, ter poleg tega še glavna stikalna omara s katero upravlja delavec, ki dela na stroju.
Ta stroj je vsekakor eden izmed najmodernejših te vrste, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da ta investicija, ki je stala približno 500.000,00 din, ni slabo izbrana.
DELO NA STROJU:
Poglavitno za delo pri omenjenem stroju je, da zna delavec pravilno vpeti orodje, pravilno in točno nastaviti delovno operacijo, ter da zna upravljati s posameznimi komandami stroja, katerih ni malo. Ko je vse te opravil, mu preostane le da vlaga v stroj obdelovance in nadzira, če delo normalno poteka.
Kot že rečeno, treba je paziti pri točnem vpenjanju orodja. Na tem stroju se razen predreznikov vsa orodja lahko vrtijo v obe smeri (levo ali desno) ter poleg tega še z 3000 ali 6000 obr./min. Pri premeru orodja do vključno 200 mm moramo za dober normalni odrez uporabiti možnost vrtenja delovnih osi z 6000 obr./ min. To pride v poštev pri obdelavi furniranih in oplemenitenih plošč. Smer vrtenja in hitrost pomika pa zavisi od kvalitete obdelave in materiala, ki ga obdelujemo. Pri oplemenitenih ploščah (razne umetne folije) je treba uporabiti smer vrtenja v isti smeri kot je pomik, tako, da zobje rezila lovijo obdelovanec, medtem, ko se pri nasprotni smeri vrtenja (proti podajanju) zadirajo v obdelovanec. Od tu stalno nastopajo tudi problemi, da je s spodnje strani obdelovanec okrušen (scefran).
Ta stroj ima ravno zaradi tega v prednjem delu vgrajene krožne žage, 0 200 mm, ki se vrte s 6000 obr./min v smeri pomika. Naloga teh žagic je,_ da ploščo še pred glavnim obžagovanjem, s prednje spodnje in zadnje strani zarežejo 2—3 mm globoko, tako, da glavne žage z drobilci odžagajo se preostali del in zdrobijo tisti del obdelovanca v iveri, ki je gledal izven žage.
Predrezniki so konstruirani tako, da jih plošča sama, ko potuje skozi stroj dviga in spušča, da se zarežejo s prednje in zadnje strani v ploščo. To se doseže s kontaktnima krmilnima stikaloma, katere plošča med potovanjem aktivira. Stikala pa odpirata ventile in pošiljata stisnjen zrak v pnevmatske cilindre, katerih bati dvigajo motorje predreznika. Stikala so nameščena na levi po-dajalni napravi z notranje strani in se nastavljajo glede na zahteve obdelovanca, oz. samega dela. Širine obžagovanja ali odreza se nastavijo na desnem premičnem stojalu. Grobo nastavitev se doseže z elektromotorjem, fino pa z ročnim kolesom. Za odčitavanje ima stroj vgrajeno osvetljeno povečevalno steklo.
Nastavljanje posameznih delovnih motorjev je s pomočjo na-takljivih ročic, fino pa z obračanjem manjših ročnih koles. Prav tako je možno hitro in točno nastaviti obdelavo pod določenim kotom. Za vse te operacije nastavljanja ima stroj dodatno ročno stikalo, na 7 m dolgem kablu, ki ga delavec nosi s seboj, ko hodi okrog stroja. S tem stikalom lahko od daleč vklaplja pomik naprej ali nazaj ter hitro in točno nastavi iz neposredne bližine zahtevano delovno operacijo.
Stroj lahko obratuje tako, da je samo spodnji verižni trak gnan ali pa da sta gnana oba, (tudi zgornji). Pri obdelavi furniranih plošč sta gnana oba trakova, le da pri prvi fazi operacije odreza na širino uporabimo samo naslonsko letev brez sojemalcev. Ti so takrat pogreznjeni. Pri drugi operaciji, ko imamo že dve ploskvi ravni, pa uporabimo so-jemalce za pravilno nastavitev oziroma pravokotnost plošč, in to tako, da plošče polagamo za so-jemalce.
Točnost dosežemo vsled tega, ker zgornji trak prehiteva spodnjega (na 1,5 m za 3—7 mm) tako, da praktično stalno tišči ploščo na sojemalce, kar zagotavlja izredno preciznost odreza in pra-vokotnosti.
Tako izgleda, na kratko opisana,
nova formatka. Naša želja je, da bi delavci z veseljem, vestno in varno delali na njej, ter da bi v bližnji prihodnosti imeli možnost zopet opisati še kakšen tako moderen nov stroj.
ANTON TEHOVNIK
Delo na novi formatki, ki jo imajo v obratu »Pohištvo« v Polhovem Gradcu
HOJA
Športniki med nami
Dobro počutje doma in v službi
V kolektivu imamo zaposlene delavce ki se kot amaterji ukvarjajo s športom in dosegajo pomembne rezultate. Med njimi je tudi vodja plansko analitskega oddelka inženir Anton Majcen. Takole je potekal naš razgovor z njim.
S katerim športom se ukvarjate?
— 2e od leta 1953 se ukvarjam z atletiko pri AAK »Olimpija« in to v naslednjih disciplinah:	3.000 m zapreke,
s.ooo m, lo.ooo m, mali maraton, zadnje leto pa s hitro hojo na 10.000 m in 20.000 m.
Kakšne rezultate ste dosegli in v katerih panogah?
Kaj pomeni to v slovenskem merilu?
— Leta 1960 in 1961 sem bil študentski prvak Slovenije v teku na 3.000 m, na slovenskem prvenstvu leta 1961 sem v teku na 10.000 m zasedel tretje mesto. Letos pa sem na slovenskem prvenstvu v hitri hoji na 20.000 m zasedel drugo mesto, na državnem prvenstvu v hitri hoji na 20.000 m pa šesto mesto. Poleg tega sem bil trikrat v zmagoviti štafeti, ki je zmagala v malem maratonu »Ob žici okupirane Ljubljane«. Tega teka sem se udeležil že ll-krat. Bil sem tudi v atletski reprezentanci Slovenije, ki je leta 1961 v Zagrebu zmagala v tekmovanju za pokal republik.
Koliko trenirate dnevno?
— Sc kot študent sem treniral 6-krat tedensko po okrog 2—3 ure, sedaj pa zaradi po-
manjkanja časa in drugih obveznosti le 4-krat tedensko po 2 uri. Seveda pa je število in dolžina treningov odvisna od letnega časa.
Ce celotno gibanje spremenimo v razdalje, koliko km bi naredili dnevno, koliko letno?
— Dnevno pretečem ali prehodim na treningu od 15 do 20 km, mesečno 400 km in letno blizu 5.000 km. v to je všteta le razdalja s treningov ali tekmovanj.
Kakšno zadovoljstvo čutite v športu?
— V začetku aktivnega udejstvovanja z atletiko je bilo zadovoljstvo v tem, da sodim med tiste, ki to zmorejo. Vsekakor je zadovoljstvo tudi v tem, da od tekmovanja do tekmovanja napreduješ, da si boljši, vzdržljivejši, hitrejši, da zmoreš premagati sotekmovalca, kar še na prejšnji tekmi nisi zmogel. Sedaj po tolikih letih pa je zadovoljstvo tudi v tem, da premagam mnogo mlajše tekmovalce, skratka, da še nisem za v staro šaro. Ukvarjanje s športom pa mi pomeni tudi vsestransko sprostitev po vsakodnevnem delu.
Koliko časa se še nameravate ukvarjati s športom?
Kot aktivni športnik bi se zelo rad še eno leto posvetil hitri hoji na 20 km tako, da bi proslavil 20 let aktivnega udejstvovanja v atletiki. Potem bi se umaknil z atletskih bojišč. Seveda ne bi takoj prenehal teči, ampak bi se še vedno v manjši meri rekreacijsko ukvarjal s športom.
Kaj bi priporočili ostalim članom kolektiva, ki se ne
ukvarjajo s športom, niti ne opravljajo težkega fizičnega dela?
Inženir Anton Majcen na atletski stezi
Članom kolektiva priporočam čim več športne rekreacije. Sedaj ko imamo trim steze, telovadnice, kopališča, in smučišča bi bilo zelo koristno, da bi se vsak član po svojih močeh enkrat do dvakrat tedensko posvetil športu. Prepričan sem, da bi sc mnogo bolje počutili doma in v službi.
DRUGI POHOD
Hojevci na Triglavu
V prejšnjem letu je bil organiziran planinski izlet na Triglav. Po istem vzorcu so se v letošnjem poletju pričele priprave za pohod. Vodstvo odprave je prevzel Bojan Kem. Lani je bilo v ekipi pet letos pa že 14 članov: Trobec Marina, Gabrejna Marija, Logar Jernej, Javornik Rajko, Mrak Ciril, Bajc Boris, Kos Stane, Frangeš Milan, Prebil Ivan z ženo in sinom, Janežič Anton in Gutnik Peter. Predpriprava se je pričela približno mesec dni pred turo, tako, da se je vsak član pohoda pravočasno preskrbel in oborožil s planinsko opremo.
Posebno sta se pri tem izkazala Ciril in Boris, ki sta si teden dni pred turo kupila nove gojzerice in jih preizkusila na poti na Šmarno goro.
Napočil je težko pričakovani dan odhoda na naš najvišji vrh. Večina druščine je startala z Ljubljanske avtobusne postaje. Javornik in Kos sta bila službeno odsotna, tako da sta se pod Triglav napotila z lastnim avtomobilom.
Po dveh urah vožnje smo prispeli na Bled, kjer je bilo potrebno prestopiti na lokalni avtobus za Pokljuko. Peljali smo se do kasarn na Rudnem polju, kjer smo izstopili, se dobro oprtali. Ze^ ko smo se peljali proti končni postaji, je pričelo rahlo deževati. Vsi smo bili prepričani, da se bo vreme izboljšalo, vendar tega nismo dočakali tudi med hojo proti Vodnikovi koči. Deževalo je vedno močneje in pričel je celo pihati zahodnik, da nam je ledeni dež silil do kože.
Proti večeru smo dobro namočeni prišli do Vodnikove koče. Po slabo prespani noči smo se zjutraj zbudili ob močnem sneženju. Ponoči se je dež spremenil v snežni metež, tako da takoj zjutraj sploh ni bilo misliti za pohod na Triglav. S posvetovanjem smo se nato odločili, da krenemo proti Doliču in nato naslednji dan preko Triglavskih jezer v Bohinj. Zelja, da bi osvojili vrh je bila tolikšna, da nas tudi vreme ni zlepa ukrotilo.
Toda snežilo je tako močno, pihal pa je tudi močan veter, da smo se sredi Velske doline odločili, da ne nadaljujemo poti proti Doliču, ampak krenemo po najbližji poti v dolino in z avtobusom v Ljubljano.
Odločitev je padla, da se vrnemo do začetka Velske doline in čez Voje v Bohinj.
Sestop preko Voj nam je nekako uspel. Sneg je prešel v dež kolikor bolj smo se spuščali v dolino.
V Bohinj smo prišli pravočasno. Do odhoda avtobusa smo imeli še toliko časa, da smo se okrepčali. Srečavali smo mnogo planincev, ki so se vračali iz vseh možnih strani bohinjskih hribov. Nekateri so se nato še vedno ozirali nazaj v planine in se molče jezili na vreme, ker niso dosegli svojih ciljev.
Na koncu bi napisal samo še to; čeprav nam vreme ob letošnji turi na Triglav ni bilo naklonjeno in se zato nismo uspeli povzpeti na naš najvišji vršac, se bomo prihodnje leto spet zbrali in krenili v še večjem številu.
Inž. PETER GUTNIK
OSEBNE NOVICE)
mesec julij in avgust 1972 PRIŠLI SO:
Polhov Gradec
Božnar Janko, vajenec Bradeško Janez, vajenec Zorc Janez, vajenec Janša Jože, KV delavec Koblar Jože, NK delavec Jankovec Stanislava,
NK delavka
Trobec Marija, NK delavka
Mizarstvo I
Djukič Miloš, KV delavec Luznar Zora, NK delavka Brovč Stefan, vajenec Režek Daniel, KV delavec Redžič Esad, NK delavec Bradač Miloš, KV delavec Škrbec Jože, KV delavec
Mizarstvo II
Strgar Janislav, KV delavec Dujin Nenad, KV delavec Puhar Drago, KV delavec Kržič Veronika, NK delavka Opeka Metoda, NK delavka Rihar Anica, NK delavka
Tesarstvo
Škulj Anton, KV delavec Limani Hasim, NK delavec Pugelj Anton, NK delavec Rupnik Franc, lesni tehnik Zabukovec Jože, NK delavec Pavlič Ante, NK delavec
Obrat Gradbenih elementov
Dakovič Nikola, KV delavec Vračevič Radovan, PK delavec Savič Milan, PK delavec Šeško Miha, KV delavec
Škofljica
Adrovič Mujo, NK delavec Kožar Fehim, NK delavec Hren Alojz, NK delavec Jurčič Mile, NK delavec
Velox
Doskoč Nada, NK delavka Seškar Antonija, NK delavka
Galanterija Podpeč
Lenič Marko, NK delavec Lenič Milan, NK delavec Jerina Jože, NK delavec Šinkovec Dušan, vajenec
ODŠLI SO:
Polhov Gradec Končan Anton. NK delavec Sečnik Marija, NK delavka Dolinar Marjanca, PK delavka
Mizarstvo I
Redžič Esad, NK delavec Miihleisen Irena, SS delavka
Mizarstvo II
Pavličevič Mičan, KV delavec, v JLA
Sever Zvonimir, KV delavec, v JLA
Flis Henrik, PK delavec Dijanovič Danilo, KV delavec Zunič Mirko, NK delavec Mičič Slavko, KV delavec Petelinšek Jože, PK delavec Strajinovič Obren, NK delavec Mladenovič Slavko,
PK delavec
Pleško Gašper, NK delavec Bernik Marjan, NK delavec Koritnik Ivan, NK delavec Mazi Alojz. NK delavec Mladenovič Dragica,
NK delavka
Tesarstvo
Mitkovič Marjan, NK delavec Lisič Pero, KV delavec Peršin Anton, NK delavec Sokolov Vasil, NK delavec
Obrat Gradbenih elementov
Mačak Refik, PK delavec Gaši Adem, NK delavec Dakovič Nikola, KV delavec Bošnjak Ago, NK delavec Bele jan Janez, KV delavec
Škofljica
Zaman Slavko, PK delavec Debeljak Jože, NK delavec Adrovič Mujo, NK delavec Kožar Fehim, NK delavec
Velox
Krupič Fehid, NK delavec Mičič Jovan, NK delavec Hočevar Anton, NK delavec Redžaj Habit, NK delavec Tahirovič Mehmed,
NK delavec
Trobec Nikolaj, NK delavec Glavina Ivan, NK delavec Martič Momčilo, NK delavec
Uprava
Anžič Sonja, SS delavka Redenšek Drago, SS delavec
Galanterija Podpeč
Možek Janez, KV delavec, v JLA
Verbič Anton, NK delavec Hasanagič Milena, NK delavka Suhadolnik Matilda,
PK delavka
Pristavec Pavel, KV delavec, v JLA
Pirc Ljuba, NK delavka Svete Danica, NK delavka Dne 30. 8. 1972 je v prometni^ nesreči izgubila življenje, članica kolektiva Galanterije Podpeč Ana Kavčnik, stara 35 let. Na prerani zadnji poti jo je spremil poleg 16-let-ne hčerke in 13- letnega sina celotni kolektiv Galanterije Podpeč.
PREMEŠČENI SO BILI:
Iz Galanterije Podpeč Kržič Veronika v Mizarstvo II Opeka Metoda v Mizarstvo II Rihar Anica v Mizarstvo II Doskoč Nada v Velox Seškar Antonija v Velox Redžič Esad v Mizarstvo I
Iz žage Rob:
Javornik Alojz v Tesarstvo Marinšek Franc v Tesarstvo Rupar Jože v Tesarstvo Zakrajšek Jože v Tesarstvo
IZPITI:
Uspešno so končali učno dobo in opravili strokovni izpit za KV delavce:
Trobec Franc iz obrata Polhov Gradec za KV mizarja Rihar Franc iz obrata Polhov Gradec za KV mizarja Zalac Slavko iz obrata Tesarstvo za KV tesarja Jurčič Marko iz obrata Tesarstvo za KV tesarja Vsem mladim delavcem iskreno čestitamo k uspehu in "m želimo uspešno delo in obro počutje na delovnih mestih 1
UPOKOJITVE
V pokoj so odšli od januarja do avgusta:
Iz obrata Polhov Gradec Ivan Peklaj, KV razvrščevalec z delovnega mesta »merilec lesa«. V tem kolektivu je delal skoraj 18 let.
Iz obrata Mizarstvo II Hajdinjak Jurij, PK delavec z delovnega mesta »priučen kurjač«. Pri Edilit in Hoji je delal 17 let.
Kovačič Angela, NK delavka z delovnega mesta »izdelava zaves«. V Roleti in Mizarstvu II je delala preko 17 let.
Iz obrata Tesarstvo Tomše Edvard, KV tesar. V obratu Tesarstvo je delal preko 17 let.
škrjanc Franc, VK tesar z delovnega mesta »operativni tehnik«. Med tesarji je delal 23 let.
Škrjanc Janez, KV tesar z delovnega mesta »skupinovod-ja tesarskih del«. V tesarstvu je delal preko 25 let.
Iz Uprave
Podvratnik Jože, VK konstrukcijski ključavničar z delovnega mesta »strojnik med-obratni«. Na tem delovnem mestu je v podjetju delal skoraj 8 let.
Bajat Danilo, dolgoletni v. d. sekretarja v Podpeči, sekretar Lesnega kombinata Ljubljana, z delovnega mesta direktor splošnega sektorja«.
Iz Galanterije Podpeč Klančar Marija, PK delavka, z delovnega mesta »čistilka«.
V	Galanteriji je delala skoraj 18 let.
Žitnik Francka, PK delavka, z delovnega mesta »brušenje na valjčnem brusilnem stroju«. V Galanteriji je delala skoraj 18 let.
Klančar Rudi, KV delavec, z delovnega mesta »skladiščnik pomožnega materiala«.
V	Galanteriji je delal preko 16 let.
Petelin Antonija, PK delavka, z delovnega mesta »sortiranje in pakiranje«. Delavka Galanterije je bila polnih 23 let.
Ob odhodu v zasluženi pokoj želimo vsem prijetno počutje in mnogo zdravih let. Vaše delo in prizadevanje za doseganje uspehov bo vzgled vsem nam, ki se bomo prizadevali za boljše razmere in nadaljnje uspehe. Radi se spomnite svojih sodelavcev v kolektivu, s katerimi ste delili dobro in zlo.
Vsem, ki so odšli v pokoj naša izredna zahvala za dolgoletno delo in zvestobo podjetju 1
OHO!
AHA!
NEZNANI VOZNIK
— Pri rdeči luči prevozi voznik križišče in se zaleti naravnost v miličnika.
—• Za boga, ali ste slepi, da nič ne vidite?!
— Nič ne de, saj tudi jaz ne vidim najboljše.
BREZ BESED
POSEBNA KVALIFIKACIJA
V personali podjetja se je oglasil lepo negovan mož in zaprosil za zaposlitev.
Personalec: Kaj ste po poklicu?
Kandidat: Visoko strokovni diskutant!
BREZ BESED
o
BREZ BESED
t ■ ■
BREZ BESED
LOČITEV
Soseda Ivana je pravkar drvela po stopnicah z velikim kovčkom. Pri vratih pa je skoraj trčila v svojo hčer Špelo, ki je prihajala z velikim kovčkom.
— Mama, končno sem prekinila skupno življenje s Tonetom, pa se vračam k tebi.
— Izbrala si slab trenutek, hčerka. Pravkar sem prekinila skupno življenje s tvojim očetom.
POSLOVNI HUMOR
Ko naložimo »avtotreno«, vedno takoj pokličem prevozniško podjetje in jim sporočim, koliko kubikov žaganega lesa smo odpremili. To spada k odpremnim formalnostim, ki jih imamo v navadi, odkar poslujemo s tem podjetjem. Potem pa so nekega dne naročili šoferjem, naj me lepo prosijo, če bi jim vedno sporočil, koliko kubikov žaganega lesa smo naložili, ko bo nakladanje gotovo. Ko sem jim z narejeno užaljenostjo telefoniral, da jim to vendar vedno sporočim, so se mi za to lepo zahvalili in me prosili še za to malenkost, da bi jim vedno sporočil, kadar je nakladanje gotovo, koliko kubikov lesa smo naložili...
Ko sem jim tako sporočilo nazadnje spet posredoval po telefonu, se je oglasil nekdo drug. Za sporočilo se je lepo zahvalil, ga napisal na listek in dal pristojnemu na mizo. Naslednji dan me je pristojni nujno poklical po telefonu in me prosil za sporočilo, koliko kubikov lesa smo včeraj naložili. Lepo me je 'prosil, če bi to vedno sporočili, ko je nakladanje končano.
Vsaka podobnost z opisanim dogodkom je izključena.
Zvedeli smo
•	POMOČ POPLAVLJENCEM
— Sindikalni odbor podjetja Hoja in odbori osnovnih organizacij po obratih so obravnavali način pomoči poplavijencem v Pomurju. Izkristalizirali sta se dve varianti, in sicer 2 odstotka od enomesečnega osebnega dohodka, kar je predlagal tudi Mestni svet zveze sindikatov ali pa v enakem znesku del sklada skupne porabe, ki je bil po zaključnem računu odobren sindikalnim organizacijam za rekreacijo, izlete in druge namene. Vsi obrati so se odločili za drugo varianto in se tako odpovedali izletom v letošnjem letu, razen obrata Škofljica. Tako je celotno podjetje v mesecu septembru izplačalo na račun za pomoč Pomurju približni znesek v višini 2 odstotka enomesečnega osebnega dohodka.
•	MENJAVA DELAVCEV
Konjunkturna nihanja med posameznimi izdelki našega podjetja so časovno zelo različna in pestra. Tako nastanejo resne težave vodstva podjetja, kam z delovno silo v primeru nekonjunkturnega obdobja določene dejavnosti. Zato imamo v podjetju zadnje čase tudi menjave delavcev iz določenih obratov kot: GP Podpeč, Velox, Žaga Rob itd. Take odločitve so neprijetne tako za premeščene delavce kot vodilne, vendar pa bo zamenjava mnogo lažja, ko bomo imeli več obratov skoncentriranih v industrijski coni.
•	ZALOGE VELOXA PRODANE
— Napovedi o uspešnosti poslovanja Veloxa v prvem letu poslovanja se sedaj uresničujejo. Že zaskrbljujoče zaloge gotovih izdelkov so v mesecu septembru pošle. Proizvodnja bo morala povečati obseg, da bo lahko sledila prodaji. Novi izdelek je zahteval torej potreben čas za uveljavljanje na tržišču, mnogo vloženega truda in stroškov. Upamo, da smo kritični čas prebrodili.
•	NOVA KROŽNA ŽAGA
— Obrat Polhov Gradec je dobil novo formatno krožno žago za obrez in profiliranje robov pri ploščah pohištva. Prav tako so v tem času nabavili tudi nov kombi za prevoz pohištva, predvsem perspektivnega ABC programa, ki ga je projektiral dipl. inž. Saša Lazar. Vsi smo veseli takega povečevanja proizvajalnih sredstev, posebno pa še zaposleni na obratu v Polhovem Gradcu.
•	UREJENA KOCA NA KRVAVCU
— Pod vodstvom novega oskrbnika koče ha Krvavcu, bivšega člana kolektiva Janeza Gabrovška, je bila napravljena nova zaščitna škarpa, ki bo preprečila drsenje koče. Urejena je sedaj tudi zunanjost in notranjost koče in bo tako bivanje v njej prijetnejše. Zanimivo je, da je bilo pri tem vloženih tudi precej udarniških ur od članov kolektiva.
•	XEROX NA UPRAVI
— Moderna tehnika nam omogoča hitrejša obveščanja v modernem svetu. Nekdanje pisanje v več izvodih na pisalne stroje ali razmnoževanje na ciklostil, ne omogoča več tiste hitrosti, ki je potrebna današnji administraciji. Cas ostaja vedno višja postavka v stroških poslovanja, zato postajajo že ekonomičnejši drugi načini razmnoževanja kot npr. s fotokopirnim strojem xeroxom. Seveda pa zahteva vsaka naprava tudi določena navodila za uporabo in pri-učitev vseh uporabnikov o delovanju in uporabi naprave. Te stopnje razvoja pa pri nas na Upravi še nismo dosegli.
•	SEST DNI NA OLIMPIADI
— V Miinchnu so se svečano končale XX. olimpijske igre moderne dobe. Prek tiska, radia in televizije smo bili vsi dovolj obveščeni. Toda tako velikega športnega dogodka si velja ogledati na licu mesta. Tako je napravil tudi Janko Šuštar iz Uprave in si ogledal zanimivo tekmovanje v nogometu, atletiki fn rokometu. Najbolj zanimiva je bila finalna rokometna tekma med Jugoslavijo in CSSR, v kateri je zmagala prepričljivo Jugoslavija in tako osvojila drugo zlato medaljo na teh olimpijskih igrah, poleg boksarja Parlova. Ogledi vrhunskih športnih dogodkov, olimpijske vasi, zgodovinskih znamenitosti mesta ob stalnem spremljanju uspešnega zaključka naših športnikov, so predstavljali vrhunec tega šestdnevnega potovanja.
© DRUGI V HOJI NA 20 KM
— 19. avgusta je bilo slovensko prvenstvo v atletiki za člane in članice v Ljubljani na stadionu za Bežigradom. Tekmovanja se je udeležil ing. Majcen Zvone v disciplini hitra hoja na 20 km. Med 12 udeleženci je dosegel drugo mesto s časom 1 ura 50 minut in 2G sekund.
© ENKRAT TEDENSKO POD KOSI
— Med aktivne športnike lahko prištevamo tudi Tomaža Sporna, zaposlenega na obratu Mizarstvo II kot operativni tehnik. Redno igra košarko v klubu Partizan Ježica, ki je v republiški B ligi. Zadnjo tekmo so igrali z bežigrajsko Zarjo in dobili z 98 : 65. Prvenstvene tekme so enkrat tedensko.
© NEUSPELI VZPONI PLANINCEV
— Letošnje muhasto vreme je marsikateremu prekrižalo načrte. Ekipa planincev iz Hoje ni uspela osvojiti vrha Triglava po dvodnevnem obleganju. Ista usoda je doletela tudi predstavnike Parmove, ki so organizirali pohod petih planincev na Grossglockner v Avstriji in ostali zaradi slabega vremena kar v Ljubljani.
® ŠTIRI LETA PO TRANSVERZALI
— Inž. Andrej Kos je v letošnjem letu zaključil planinsko transverzalo. Ta pelje od Maribora preko Pohorja, Kamniških planin, Karavank, dela Julijskih alp med katerimi je najvišji Triglav, najlepši pa Jalovec, po Primorskih hribih in se konča v Ankaranu. Skupna dolžina poti je približno 800 planinskih km ali 229 ur hoje. Opravil pa jo je v štirih letih.
© OKREVANJE V NOVEM DOMU
— V letošnjem poletju se je srečno preselil v novo hišo Anton Šuštar, tehnični vodja obrata Parmove in bivši predsednik centralnega DS. Želimo mu, da bi se v novem domu lepo počutil, prav tako pa tudi, da bi zaradi kompliciranega zloma noge hitro okreval in se vrnil v našo sredino.
•	BLIZU SELITVE
— Tik pred selitvijo je tudi Stane Mesar, operativni tehnik na obratu v Parmovi, medtem ko je Sečnik Eva, tajnica direktorja tehničnega sektorja zapičila prvo lopato v letošnjem poletju.
Gospodinje
priporočajo
Jeseni je čas za pripravo ozimnice. V knjigah o pripravi in vlaganju ozimnice lahko preberemo, da s tem v precejšnji meri nanje zelenjave, ki je pozimi ni mogoče dobiti na trgu. Poleg tega pa je doma pripravljena ozimnica tudi cenejša, še posebno, če imamo svoj vrt, dobrosrčne sorodnike in predvsem zlate mame. Poleg tega pa je taka jed mnogo okusnejša. Zato vam, dragi bralci, posredujemo dva že preizkušena recepta od naših zaposlenih gospodinj in sicer:
• Recept za vlaganje paprik, ki vam ga priporoča Eva Sečnik iz Uprave :
Paprike najprej dobro operemo in pustimo, da se odcedijo. Nato izrežemo semena s pecljem, jih razpolovimo, večje paprike pa razrežemo na četr-tinke.
Kis za vlaganje razredčimo z vodo v razmerju 1:1. Na l liter dobljene tekočine dodamo 1 del olja, l del sladkorja in eno pest soli. Tako pripravljeno tekočino nato segrejemo do vrelišča, vanjo pa vlagamo pripravljene kose paprik. Paprik naj bo v loncu le toliko, da kosi plavajo. Kuhamo jih toliko časa, da spremenijo barvo (približno 3 minute), medtem jih tudi obrnemo. Nato jih poberemo iz lonca in shladimo. Ko skuhamo celotno količino pripravljenih paprik, ohladimo še tekočino.
Paprike vlagamo nato tesno v kozarce, vendar jih ne smemo zmečkati. Potem jih zalijemo z ohlajeno tekočino, kozarce pokrijemo s celofanom in pritrdimo z gumicami.
Za 10 kg paprik rabimo okrog 3 litre tekočine.
® Recept za vlaganje gob, ki vam ga priporoča Saša Hrženjak iz fakturnega oddelka:
Sveže gobe najprej očistimo in operemo. Potem jih 10 minut kuhamo v vreli slani vodi. Na liter vode damo pest soli. Med kuhanjem jih večkrat premešamo. Gobe morajo plavati v slani vodi, zato priporočamo posodo z veliko vode. Nato jih vzamemo ven, jih ohladimo in vložimo v čiste kozarce.
Med tem ko damo kuhati kis za vlaganje v razmerju l liter kisa : 2 litra vode, pest soli, lor-berjevo listje in nekaj zrn celega popra. Tekočina mora zavreti, nato pa jo odstavimo in ohladimo. Gobe nato zalijemo s slanim kisom, kozarce zapremo s celofanom in pritrdimo z gumico.
hoja
GLASILO
KOLEKTIVA
PREDELAVE
LESA
LJUBLJANA
Hoja — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8. Odgovorni urednik Ciril Mrak, dipl. ing. — Ureja uredniški odbor: Alojz Cerjak, Anton Majcen, dipl. ing., Ciril Mrak, dipl. ing., Ivan Remškar, dipl. pravnik, Anton Šuštar, Anton Tehovnik, Aleš Wabra — Tiska tiskarna PTT Ljubljana