V TERMAH SNOVIK UPIHNILI ČETRTO SVEČKO Čast razreza slavnostne torte je direktor Term Snovik Ivan Hribar namenil gospe Ani Kavčič iz Ljubljane, ki je skupaj s sestro Maro in nečakinjo Vido Živec z možem Jožetom v lanskem letu obiskala terme 97-krat, vsi štirje skupaj pa kar 390-krat. V dokaz zvestih obiskov je gospa Ana izročila direktorju Hribarju 13 kartončkov s po tridesetimi prenosnimi celodnevnimi kartami na vsakem, ki so jih vsi štirje vitalni, zadovoljni, starejši prijatelji Term Snovik »pokoristili« v letu 2005. Štiri leta je že, odkar je bazenski kompleks Term Snovik dobil streho nad glavo, kar je omogočilo obisk kopalcev vse dni v letu. Minulo soboto, 28. januarja, so v počastitev te pomembne prelomnice v razvoju najmlajših slovenskih term proslavili s pravim rojstnodnevnim slavjem. Povabilu se je odzvalo veliko gostov, okoliških krajanov in stalnih obiskovalcev, ki so vzljubili prijazne terme v čudovitem okolju zelene Tuhinjske doline. O slovesnosti ob četrti obletnici neprekinjenega delovanja in dosežkih v lanskem letu, ki ga je zaznamovalo odprtje prvega dela apartmajskega naselja, na 8. strani. VERA MEJAČ Kamničani in Kamničanke! Kultura je del našega življenja. V Kamniku deluje veliko kulturnih in mladinskih društev in vsa smo povabili k sodelovanju pri pripravi prireditve, ki bo 8. februarja ob 19.00 uri v Domu kulture Kamnik v počastitev slovenskega kulturnega praznika' KD Priden možic, JSKD Ol Kamnik, MC Kotlovnica V otroškem pevskem zboru župnije Nevlje vadijo otroci, stari od treh do desetih let, šele tri mesece, pa že korajžno nastopajo tudi z mladinskim zborom, ki v Nevljah uspešno deluje že 22. leto. Oba zbora vodi Mateja Kališnik. Dobrodelni koncert Župnijske Karitas Nevlje Dobra dela duhovno bogatijo in osrečujejo Dvorana Doma kulture Kamnik je bila zimsko ne- gimi delovnimi člani neveljske Karitas uspelo pripra-deljsko popoldne, 15. januarja, spet polna do zadnje- viti odmevno prireditev s številnimi nastopajočimi, ga kotička, tokrat po zaslugi kamniške dobrodelnos- Joži pa je že na prireditvi obljubila, da bodo zaradi ti. Še mlada, komaj tri leta delujoča župnijska organi- dobrega odziva množice obiskovalcev in njihove pri-zacija Karitas Nevlje je prvič organizirala dobrodelni pravljenosti pomagati ljudem v stiski, s tovrstnimi koncert, po lanski prekinitvi dobrodelnih koncertov, koncerti nadaljevali, ki jih je kar nekaj let organizirala Karitas Kamnik. Jo- Več na 5. strani. ži Kališnik, glavni organizatorki, je tako skupaj z dru- VERA MEJAČ KOLEDAR PRIREDITEV na 2. strani Informativni dan je pred vrati PRED ŽIVLJENJSKO ODLOČITVIJO Marsikateri deveto-šolec in maturant se v tem času ukvarja z življenjsko pomembno in težko odločitvijo: katero srednjo šolo izbrati, da bo v skladu z mojimi zanimanji, pričakovanji, sposobnosti in seveda poklicem, ki bi ga želel opravljati, katere dodatne dejavnosti ponujajo šole, naj nadaljujem študij, na kateri fakulteti, kako naj zadostim vpisnim pogojem in podobno. Nekaj zanimivih informacij najdete tudi na naših straneh 11 in 12, vsekakor pa izkoristite priložnosti, ki jih ponuja informativni dan v petek in soboto, 10. in 11. februarja, ko bodo srednje šole, višje strokovne šole in visokošolski zavodi odprli svoja vrata. Odločitev, ki bo zaznamovala vaše življenje, je samo vaša, zato spoznajte srednje šole, fakultete in njihove programe, da bo pot do prave odločitve lažja. Odgovorna urednica SASA MEJAČ Šolski center Rudolfa Maistra Gimnazija z evropskim oddelkom Ekonomska gimnazija Vrata kamniške mladinske scene odprta ob sredah in petkih Mladi Kamničani se že tretji teden družijo v Kotlovnici v kletnih prostorih Doma kulture Kamnik, ki je v decembru lansko leto končno pridobila uporabno dovoljenje. Da bodo mladi delovali v okviru samostojne pravno-for-malne oblike zavoda si Mladinski svet Kamnik (MSKA) in Občina Kamnik prizadevata za sistemsko in s tem tudi finančno ureditev delovanja s pripravo Odloka o soustanovitvi Zavoda Mladinski center Kotlovnica (MC Kotlovnica), ki ga bodo svetniki obravnavali na jutrišnji seji. Do ustanovitve zavoda pa je Mladinski svet Kamnik, ki združuje blizu 700 mladih, tudi upravljalec prostorov in organizator programa MC Kotlovnica. »Sreda in petek za začetek« je naziv prvega projekta, v okviru katerega se mladi, ki naj bi v Kotlovnici prijetno in ustvarjalno preživljali prosti čas, družijo v sredo med 17. in 22. uro in v petek med 17. in 24. uro. Več na 4. strani. Kam Bus ni državno, pač pa povsem tržno naravnano Naša občina je svoje avtobusno podjetje Kam Bus d.d. dobila pred štirinajstimi leti, ko sta se kamniška in domžalska občina odločili, da ne bosta več subvencionirali Ljubljanskega potniškega prometa. Po zaslugi Antona Zlatnarja, ki podjetje vodi že vse od nastanka, in njegovih sodelavcev je to danes eno najbolj zdravih avtobusnih podjetij v državi. Navkljub težavam, ki pestijo vsa slovenska avtobusna podjetja, Kam Bus še vedno posluje pozitivno in ima poleg tega najmlajši vozni park, sodobno in po evropskih standardih zgrajeno delavnico in najnižje cene avtobusnih prevozov v državi. Več iz pogovora z direktorjem Zlatnarjem na 2. strani. Pripravljen je predlog nove strategije razvoja turizma Jutri se bodo kamniški občinski svetniki zbrali na 29. redni seji, na njej pa bodo med drugim obravnavali tudi predlog strategije razvoja turizma v naši občini. O tej strategiji smo v preteklih številkah Kamniškega občana sicer že pisali, vendar je bila strategija tedaj še v fazi nastajanja in o njeni vsebini nismo mogli govoriti. Sedaj pa je osnutek strategije pripravljen, zato vam predstavljamo nekaj najzanimivejših vsebinskih poudarkov. Več na 3. strani. 'Naslednja številka Kamniškega občana izide 14.februarja. Članke oddajte do četrtka, 9. februarja, do 12. ure; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 13- februarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91311, 041/662-450, e.naslov: sasa. meiac@siol. net Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od /3. do 17. ure.______________________________ POLIGLOT Aktualno: priprava na maturo LOVŠE DOMŽALE & KRANJ 01/729-9000 04/280-9000 TODAV TOMORROVV TOVOTA velikimali. Čisto nov Variš DOMŽALE, Ljubljanska cesta 110, I i tel.: 01/724-30-89, gsm: 041 /616-001; www.poliglot.si Škoda ZA TISTE, KI IMAJO VSE PRED SABO ■IIB izjemno ugodne cene in kreditni pogoji ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 Pogovor z Antonom Zlatnarjem, direktorjem podjetja Kam Bus d.d. Kam Bus ni državno, pač pa povsem tržno naravnano podjetje Naša občina je svoje avtobusno podjetje Kam Bus d.d. dobila pred štirinajstimi leti, ko sta se kamniška in domžalska občina odločili, da ne bosta več subvencionirali Ljubljanskega potniškega prometa. Po zaslugi Antona Zlatnarja, ki podjetje vodi že vse od nastanka, in njegovih sodelavcev je to danes eno najbolj zdravih avtobusnih podjetij v državi. Navkljub težavam, ki pestijo vsa slovenska avtobusna podjetja, Kam Bus še vedno posluje pozitivno in ima poleg tega najmlajši vozni park, sodobno in po evropskih standardih zgrajeno delavnico in najnižje cene avtobusnih prevozov v državi. »Na to, kar smo dosegli v teh štirinajstih letih, smo upravičeno ponosni, toda razmere, v katerih delujemo slovenska avtobusna podjetja, so še daleč od urejenih, največji problem pa so zamude pri podeljevanju koncesij in prenizke subvencije,« opozarja Anton Zlatnar, ki je prepričan, da bo javni potniški prevoz kmalu spet začel pridobivati na pomenu. »Nekateri naši potniki so še vedno prepričani, da je Kam Bus državno podjetje, ki je zadolženo za to, da je potnikom na voljo ne glede na rentabilnost določene proge. Vendar to ni res - naše podjetje že vse od nastanka deluje po tržnih načelih in ves čas ogromno vlaga v racionalizacijo poslovanja, zato smo danes eno najuspešnejših avtobusnih podjetij v državi in hkrati tudi edino, ki v nasprotju z ostalimi avtobusnimi prevozniki od države prejema zgolj minimalno subvencijo.« Lansko leto se za podjetje Kam Bus ni bistveno razlikovalo od preteklih. »Kriza javnega potniškega prometa, ki jo avtobusni prevozniki močno čutimo že kar nekaj let, se je nadaljevala tudi lani in bo po vsej verjetnosti trajala vse dotlej, dokler država javnega potniškega prevoza ne bo postavila na povsem nove temelje. Razlogi za krizo so predvsem zmanjševanje števila potnikov, prenizke subvencije avtobusnim prevoznikom in zamude pri oddajanju koncesij,« pravi Zlatnar. »Kljub vsemu pa smo lani v sedmih občinah vendarle začeli izvajati gospodarsko javno službo na področju potniškega prometa. Prevzem te koncesije za avtobusne prevoznike pomeni, da so upravičeni do državne subvencije za vzdrževanje javnega prevoza na manj rentabilnih progah, vendar pa so subvencije prenizke in ne pokrijejo vseh stroškov. Mi smo koncesijo dobili za izvajanje prevozov na podlagi že registriranih voznih redov, kar pomeni, da registriranih voznih redov ne smemo krčiti. Ker nas poleg teh zanimajo še nekatere druge proge, smo se na prevzem koncesij intenzivno pripravljali celih deset let, vendar dodatnih koncesij še nimamo, ker država ni pripravila ustreznih razpisov. Pričakujemo jih lahko šele v letu 2008, čeprav vse pogoje za prevzem dodatnih koncesij izpolnjujemo že danes.« Kam Bus je edini, ki od države prejema zgolj minimalno subvencijo Ko so bile podeljene prve koncesije, se je država zaradi slabega položaja avtobusnih podjetij in nerentabilnosti nekaterih prog odločila, da bo te proge subvencionirala in jih tako obdržala pri življenju. Toda Kam Bus je med vsemi avtobusnimi po"djetji v državi edini, ki prejema minimalne subvencije, saj njegov prihodek na kilometer presega mejo, ki sta jo določila Ministrstvo za promet in Direkcija RS za ceste (DRSC). »Ker nas takšen položaj postavlja v neenakopraven položaj na trgu, smo seveda na to odločitev države napisali na kupe pritožb, vendar z njimi nismo uspeli,« pravi direktor. Podjetje je sicer precej boljšega zdravja kot ostala tovrstna Najnovejši Kam Busov avtobus, vreden več kot 300.000 evrov. Kam Bus ne more vzdrževati avtobusnih prog, ki niso predmet koncesijske pogodbe Anton Zlatnar opozarja na zmotno prepričanje občin, ki jih s svojimi prevozi pokriva Kam Bus, da je podjetje dolžno izvajati prevoze na vseh linijah, tudi tistih, ki niso predmet koncesijske pogodbe zDRSC. »Kako bomo v bodoče rešili ta problem, je odvisno od tega, kakšen dogovor o subvencijah bo sklenjen med državo in občinami. Če bo nerentabilne prevoze subvencionirala država, jih občinam ne bo treba, razen če bodo občine na področju javnega potniškega prevoza želele svojim občanom zagotoviti nadstandardne storitve. Toda v tem primeru bodo morale dodatne prevoze plačevati iz svojih proračunov,« je na ekonomsko logiko, ki se je mora držati tudi Kam Bus, opozoril direktor podjetja, ob tem pa dodal, da so v dolžnost Kam Busa, da vzdržuje tudi nerentabilne linije, prepričani tudi nekateri občani. Kamniški (JBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino In sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure, petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. TiskSetd.d.,31.1.2006. podjetja v državi, toda za to so se v preteklih letih krepko trudili, saj neprestano nadzorujejo in znižujejo stroške, racionalizirajo poslovanje na vseh segmentih, hkrati s prenavljanjem pa vozni park tudi tipizirajo. »Zaradi vsega tega so naše cene prevozov na nekaterih razdaljah tudi za petino nižje kot pri drugih podjetjih. žavo in ne samo za našo regijo, vendar menim, da njegova realizacija še ni tako blizu, kot si vsi želimo.« Zlatnar pravi, da se bo morala država problema javnega prevoza kmalu lotiti pri temeljih, to je pri spreminjanju navad ljudi. »To, da se nekdo iz Kamnika v Ljubljano ne pelje z avtobusom, še nekako razumem, saj avtobuse ovirajo gost promet in številni obvozi. Toda tega, da se potniki ne odločajo niti za vlak, ki jih v 40 minutah pripelje v središče Ljubljane, povrhu vsega pa je tudi cenejši kot avtobus ali lasten prevoz, pa ne razumem. In ravno tu bo morala priskočiti na pomoč država in ljudi morda tudi s kakšnimi ukrepi prepričati, da je bolj smiselno, ceneje in hitreje, če se vozijo z javnim prevozom kot pa z lastnimi avtomobili. Seveda pa bomo spremembo navad ljudi hitreje in lažje dosegli z višjo kakovostjo javnega prevoza. Mi zato v prihodnjem letu načrtujemo nakup treh sodobnih nizkopodnih avtobusov, s katerimi bomo v času prometnih konic okrepili povezavo Domžal in Mengša z Ljubljano in obratno,« pravi Zlatnar in dodaja, da se bo morala država prej ali slej problematike javnega prometa lotiti tudi z višjimi subvencijami, enotnimi vozovnicami in cenami ter s takšno distribucijo subvencij, da bodo lahko preživeli vsi - avtobusna podjetja, železnica in mestni potniški promet. Plačevanje voznine bo kmalu brezgotovinsko Dolga leta nespremenjen in precej zamuden način plačevanja voznine je Kam Bus ob koncu lanskega leta začel posodabljati in poenostavljati, še bolj prijazen do uporabnikov pa bo postal v letošnjem letu, ko bo mogoče voznino plačevati tudi s čip kartico, podobno tisti za plačevanje telefonskih pogovorov. »Sistem bo zaživel konec januarja ali v začetku februarja. Plačevanje s karticami bomo med uporabniki spodbujali tudi s popusti, saj je čim večji obseg plačevanja s karticami pogoj za hitrejše vstopanje potnikov v avtobuse in posledično manjše zamude, ki nastajajo na postajah,« pravi direktor. Našo kadrovsko racionalizacijo pa najbolje dokazuje podatek, da smo imeli za današnji obseg dela pred desetimi leti zaposlenih 140 ljudi, danes pa jih imamo samo še 85. Rezultat teh prizadevanj je stabilno in ves čas pozitivno poslovanje, čeprav se število potnikov že kar nekaj let neprestano zmanjšuje in se je v zadnjih desetih letih več kot prepolovilo,« je povedal Zlatnar. Med težavami, ki jih trenutno najbolj pestijo, je izpostavil predvsem velike podražitve goriva (ki jih na mesec stane že 12 milijonov tolarjev), zavarovalnih premij in nekaterih davščin ter vedno večjo gnečo na cestah. »Če se država ne bo hitro lotila reševanja težav, ki pestijo avtobusna podjetja, se bodo težave v naši dejavnosti še poglabljale in kaj lahko se zgodi, da se bo sistem javnega potniškega prometa preprosto sesul,« opozarja Anton Zlatnar, ob tem pa dodaja, da so velik problem za vse avtobusne prevoznike tudi razmere na glavni avtobusni postaji v Ljubljani, kjer so pogoji za potnike katastrofalni, samo Kam Bus pa za uporabo postaje plačuje po dva milijona tolarjev na mesec. Če na področju prometne politike reda ne bo naredila država... Po Zlatnarjevih besedah uvedba tramvajske povezave med Ljubljano in Kamnikom za Kam Bus ne predstavlja nobene nevarnosti, saj bo treba potnike do tramvajskih postajališč še vedno voziti z avtobusi. »Na Slovenske železnice (SŽ) in LPP nikakor ne gledamo kot na naša konkurenta ampak kot na partnerja, saj smo z obema v dobrih odnosih. Pred časom smo se z njima pogovarjali celo o ustanovitvi skupnega podjetja ter uvedbi enotne vozovnice in enotnega sistema plačevanja, vendar so zaradi težav v SŽ ti dogovori potem zamrli, projekt ljubljanskega mestnega in primestnega prometa pa sedaj vodi RRA LUR. Ta projekt je izjemnega pomena za celotno dr- ... ga bodo pa tujci, ki že vstopajo na naš trg V drugih evropskih državah, in to ne samo v najbogatejših, v javni potniški promet vlagajo bistveno več kot pri nas - na Madžarskem na primer avtobusna podjetja prejemajo kar 80-od-stotne subvencije - in tako zmanjšujejo uporabo lastnih avtomobilov in s tem posredno tudi gnečo na cestah in onesnaževanje okolja. »V Skandinaviji, Nemčiji in Angliji je javni prevoz za dijake in študente brezplačen, pri nas pa imamo sistem subvencij, ki je preveč zapleten in ni dovolj učinkovit, zato se mladi raje vozijo vsak s svojim avtomobilom. Koliko bi državo bolje urejen javni potniški prevoz stal na leto je sicer težko reči, vsekakor pa manj kot gradnja vedno novih garažnih hiš, odpravljanje posledic onesnaževanja okolja in zdravljenje poškodovanih v prometnih nezgodah,« je prepričan Zlatnar. Če pa se bo država težav z javnim prevozom predolgo izogibala, jih bodo namesto nje rešila kar tuja podjetja, ki so na naš trg že vstopila. Švedsko prevozno podjetje Connex je namreč že kupilo mariborski Certus, pokriva pa že tudi dolenjsko in koprsko območje. »Če bodo kupili tudi LPP, za kar se menda zelo resno zanimajo, bodo na našem trgu postali tako velik izvajalec javnega potniškega prevoza, da bodo oni postavljali pravila državi in od nje zahtevali višje subvencije ali pa bodo standard javnega prevoza krepko znižali oziroma javni prevoz preprosto ukinili. Če bi Connex res kupil LPP, potem mu bo šel nedvomno v nos tudi Kam Bus, vendar nam naš lastnik - koprski holding Modra linija - zaenkrat zagotavlja, da podjetja ne namerava prodati. Toda razmere se lahko kaj hitro spremenijo,« je o negotovi prihodnosti slovenskega in kamniškega javnega prevoza še povedal Anton Zlatnar, direktor Kam Busa. ZORAN JEREB Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 8391 616 barbara.savenc@quest.arnes.si Četrtek. 9. februarja, ob 10, uri VPIS V POMLADANSKI SEMESTER UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE. Umetnostni in zgodovinski študijski krožek Nedelja. 12. februarja, ob 11.15 MIHA MALEŠ: SAKRALNA DELA-javno vodstvo avtorja razstave muzejskega svetovalca Marka Lesarja. rtr MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Petek. 3. februarja, ob 19. uri v Knjižnici Komenda: SULAVVEZI, otok iskrivih oči in raznolike narave. Ob sliki in besedi nam bosta dr. Angelca in dr. Marko Žerovnik predstavila svoje vtise s potovanja po indonezijskem otoku Celebes. Petek. 3. februarja, ob 19. uri v čitalnici Matične knjižnice Kamnik: Filmska šola; Filmska teorija, ki pomaga razumeti filme. Predaval bo Goran Peršin. Torek. 7, februarja, ob 19. uri v avli knjižnice: Pesniški večer in otvoritev muzejske vitrine s stilusom. Sodelujejo: Darinka Slanovec in Azra Radič s svojimi pesmimi. Večer bo s svojim programom še dodatno obogatila Jerca Mrzel. Četrtek. 9. februarja, ob 19. uri v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik smo pripravili POTOPISNO PREDAVANJE z naslovom BALKANSKI POLOTOK. Predaval bo Mitja Koletnik. Četrtek. 9. in 23. februarja, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek. MLADINSKI CENTER - KLUB STARŠEV Šutna 38, 1240 Kamnik, tel.: 041957 609, 01/831 54 77 Sobota. 11. in 18. februarja, od 10. -12. ure. Šutna 38. Kamnik OTROŠKI PUSTNI BOLŠJAK - vabljeni kupci in prodajalci Od ponedeljka. 20. februarja, do petka. 24. februarja, v Matični knjižnici Kamnik, od 15.30-17.00 POČITNIŠKA IGRALNICA-za male in velike otroke PUSTNE USTVARJALNE DELAVNICE (brezplačne) FITNES od 9. -11 .ure (300 SIT) - prijave! rb® JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI izpostava KAMNIK, Japljeva 2 tel.: 01/831 98 30 E-mail: oi.kamnik@iskd.si Petek. 3. februarja, ob 19. uri Galerija Veronika Kamnik ALOJZ BERLEC: POKRAJINE Razstava slik Kamničana, akademskega slikarja in likovnega pedagoga Izbor in predstavitev del: Anamarija Stibilj Šajn, glasbeni program: Domen Pinterič, klavir Razstava bo odprta do 28. februarja 2006 vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure,ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstop prost. Sobota. 4. februarja, ob 20. uri Galerija Veronika Kamnik Monokomedija ČASOPOT LAŽNIVEGA KUUKCA ali potuje HVERONIMUSMUSA MUENCHHAUSNA za enega samega samcatega igralca in malo številnejši slide show Tekst, režija, igra, glasba, songi, scenografija, kostumografija, izbor fotografij, izvršna produkcija: UROŠ POTOČNIK. Vstopnina: 2.000 SIT. Sobota. 11. februarja, ob 19. uri Dom kulture Kamnik XXVII. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA Tradicionalna območna pregledna prireditev z nastopi zborov oz. pevskih zasedb v najvidneje zastopani zvrsti ljubiteljske kulture Vstopnina: 1.000 SIT Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www.domkulture.org. info@domkulture.org 041/360-399, 01/839-76-06 (uradne ure med 9.00 in 14.00 uro) četrtek. 2. februarja, ob 17.00 uri KAM JE ŠLO TOPLO VREME, lutkovna predstava za otroke za abonma Kanfnček in izven , vstopnina 900 SIT sreda. 8. februarja ob 19.00 uri KD Priden možic, JSKD, MC Kotlovnica PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU vstopnine ni, za izven četrtek, petek. 9. in 10. februarja, od 7.00 do 13.00 ure Rdeči križ Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA sobota. 11. februarja ob 19.00 uri JSKD Ol KAMNIK 27. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN KAMNIK IN KOMENDA koncert pevskih zborov, za izven, vstopnina: 1000 SIT četrtek, 16. februarja, ob 19.30 uri Gledališče Koper AGENCIJA ZA LOČITVE - gledališka komedija za Maistrov abonma in izven vstopnina 2500 SIT trebni. Da teh ni, so tudi tu še vedno nerešeni denacionalizacijski zahtevki, ki so jih vložili lasbiiki hiš kamniškega mestnega jedra (člani Meščanske korporacije). Da stvar še ni zaključena nosi glavno krivdo zopet »naša« občinska uprava, od katere se jepričakovalo (saj bipo vrnitvi teh nepremičnin postala največji deležnik s 20% deležem), da bo aktivno sodelovala, je temu procesu celo nasprotovala s tožbami proti že v letu 1998pozitivno izdanim odločbam. Kaj se da narediti, če občine delujejo v dobro svojim občanom, je lep primer na drugi strani Kamniških planin, v Logarski dolini. Tam je lastnina že zdavnaj urejena, zato pridno delajo na programih in izdatno koristijo denar iz različnih skladov. Kamniško mestno jedro V zgodovino Kamnika se bo zadnjih deset let zapisalo kot najbolj čmo za njegovo staro mestno jedro. Da je res tako, se v zadnjem času vsaj veliko govori in piše, vendar konkretno narejenega ni bilo še nič. Ukrepi, ki jih občinska upravo izvaja, kvečjemu še poslabšujejo možnost revitalizacije tega področja (prometni režim). Vsekakor bi bilo potrebno izdelati program, pni tem boljposlušati meščane ne pa »strokovnjake od drugod«, ki ne poznajo specifičnih potreb prebivalcev. Lokalna samouprava Izvirni greh takega razvojnega nazadovanja je neprimerno urejena kamniška lokalna samouprava. Za današnji čas je naša občina prevelika, da bi uspešno upravljala svojofunkcijo kot servis občanov. Morala se bi razdeliti na vsaj tri nove občine, le tako bi tesneje sodelovala s prebivalstvom, narejenega pa bi bilo tudi več. Krivdo, da se ta proces še ni izvedel, nosi neosveščena kamniška politika - najprej »leva«, od lanskega leta pa še »desna«. TONE STELE Upoštevane pripombe Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je začela veljati 1. januarja 2006 V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. I. RS, št. 41/2004), je pri posameznih členih omenjeno sodelovanje javnosti, zato je Ministrstvo za okolje in prostor RS poleti 2005 razpisalo javno obravnavo zaradi sprejema pripomb. Zeleni Slovenije - občinski odbor Kamnik smo julija in septembra na osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na naslov MOR poslali sledeče pripombe: - da so sosedje lahko tudi industrijski obrati in ne samo stanovanja oz. stanovanjske stavbe v neposredni bližini, kar je dokaz na območju občine Kamnik, - da si ne predstavljamo ugotavljanja trajanja koničnih virov hrupa pri meritvah hrupa, ki se izvaja vsakih nekaj let po 10 minut. Poleg tega je pri koničnih meritvah hrupa zelo pomembna tudi narava hrupa (frekvenca in barva tona), - da zaostrijo vse mejne vrednosti v vseh tabelah, ker vemo, da hrup, večji od 42 dBA (decibelov), povzroča zdravstvene motnje. Še posebej smo predlagali, da se v prvi tabeli dnevne vrednosti izenačijo z vrednostjo noči, - stanovalci, ki so zaradi neposredne bližine industrijskih objektov »obsojeni« na III. območje varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju, želijo imeti manj hrupa ne samo ponoči, temveč tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ustrezno rešitev pozna kar nekaj držav (celo za popoldanski počitek čez teden), - nismo se strinjali z navedbami v osnutku, da je v primerih, ko je že dosedanji hrup prekomeren, dovoljen nov vir hrupa, zato smo pojasnili, da ta ne sme obratovati, če povzroča čezmerno obremenitev okolja v skladu s 4.,5. in 6. odstavkom 9. člena te uredbe, - v četrtem odstavku uredbe je bilo navedeno, da minister določa meje poselitvenih območij, zato smo povprašali, kako je to usklajeno z odločanjem občinski svetov in kakšno je sodelovanje javnosti, - pripomnili smo, da dosedanja praksa monitoringa hrupa (10 minut meritve enkrat na leto ali celo na tri leta) ne zagotavlja pravilne ocene dejanskega stanja. Zato je potrebno zaostriti kriterije monitoringa in predvideti sodelovanje prizadetega prebivalstva, v primeru obratov pa tudi sodelovanje zaposlenih, - zmanjšati število izjem in maksimalno skrajšati roke, - naša načelna pripomba je bila, da uredba popolnoma prezira hrup nizkih frekvenc (infrazvok), ki je priznano veliko, zdravju škodljivo onesnaževanje okolja. MOR je na naš naslov z dopisom štev. 007-01-107/2005 odgovorilo: »Vaše pripombe smo vnesli v novo verzijo predpisa in sicer: 3. člen, točka 9, 3. člen, točka 11, 3. člen, točka 12, 5. člen, tabela 2, 7. člen, drugi odstavek, 8. člen, prvi odstavek, 9. člen, drugi odstavek, 10. člen, prvi in drugi odstavek, 11. člen, tretji odstavek, 13. člen, obratovanje brez okoljevarstvenega dovoljenja in 16. člen, prvi odstavek«. Na naše predloge pri osnutku Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, je MOR ravno tako odgovoril, da so jih vnesli v novo verzijo predpisa. Ko pa smo natančneje pregledali sprejeti uredbi, smo ugotovili, da so resnično upoštevali posamezne pripombe, kar pa v celoti ne velja pri mejnih in kritičnih vrednostih kazalcev hrupa. NEAKTUALNI PANOJI NAS OPOZARJAJO Kdo je zadolžen oziroma odgovoren za pravočasno odstranitev reklam s panojev? Kot kaže posnetek je bil že zdavnaj čas za odstranitev velikega plakata, ki nas ob glavni cesti Duplica-Mengeš nekaj metrov od semaforja še vedno vabi na noč čarovnic, ki se je (ne boste verjeli) zgodila 30. oktobra lansko leto. Očitno gremo v Kamniku res v korak s časom... VR Z MOTORNIMI SANMI PO VELIKI PLANINI Letos je na Veliki planini prava zimska pravljica. Kot v davno minulih časih, še pred vojno. Snega je veliko, a smučarske vlečnice ne obratujejo (z izjemo Jurčka in Zelenega roba med vikendi). Zato je malo smučarjev, pa še ti so v glavnem turni. Je pa toliko več hrupa in smradu motornih sani. Vožnja z njimi je sicer na Veliki planini«... prepovedana, razen za potrebe oskrbovanja objektov po predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja s strani občinske uprave ter v primerih intervencije.« (tretji odstavek 8. člena ODLOKA o javnem redu na območju Velike planine, Ur. I. RS, št. 80/2001), ampak spoštovanje prepovedi je že druga pesem. Prav gotovo je, da motorne sani, ki so za seboj pustile takšne sledi, niso bile na nobeni od dovoljenih voženj. In kaj so naredili odgovorni? Očitno ničesar, ker se to ponavlja iz leta v leto. POLLAK Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Nova obvoznica kar brez prometne študije ... ed tem, ko občinski možje že nekaj časa na dolgo in na široko govorijo o kamniških obvoznicah, o tretjem pasu, o zahodni obvoznici in še in še, pa si domiselni lastniki motornih konjičkov brez nekih študij kaj hitro domislijo čimkrajšo obvozno pot od juga proti severu našega starega mesta. Še zlasti takrat, ko hitijo s končanega ših-ta. To seje zgodilo pred kratkim, ko je župan v okviru svojih pristojnosti v Japljevi s koritom zaprl pot preko Trga svobode, koder je doslej peljala bližnjica mino kavarne proti Stranjam in Tunjicam. Nova bližnjica pa sedaj prav tako pelje preko Trga svobode in po ovinkih preko Prešernove na Maistrovo. Izumiteljev te bližnjice ne zadrži niti zelo ozek predel pri izhodu na Maistrovo, ki naj bi za mercedese, audije in druge debelejše konje ne bil primeren. Morda bi bilo prav, če bi Občinarji na Trgu svobode namestili vsaj tablo z napisanimi znamkami konj, ki se lahko brez skrbi prebijejo po tej bližnjici, denimo Jugo, Fičo, Clio in še kakšen... Jlf edtem, ko naš turistični IvJL biser Velika planina, ki kaže svojo zimsko lepoto samo na slikah in prospektih, letos počiva, pa so se letošnjo zimo z obilico snega v prvi plan naših smučišč spet postavili podjetni Črnjani s svojim smučiščem na Osovju. Upajmo, da bodo letošnjo sezono v odsotnosti velikoplaninske konkurence dobro vnovčili, da jim bo ostalo kaj cekinov za prihodnje, bolj zelene zime. V svojem pestrem programu so si zadali smučarske tečaje, sindikalne in druge tekme, menda razmišljajo celo o FIS tekmah za ženske itd. Vsekakor si delovni Črnjani zaslužijo vsaj kako občinsko medaljo na področju športa, če jim že iz občinskega Žaklja ne kane kak tolar ... času, ko je toliko govora o brezposelnosti in ko se seznami na borzi dela kaj hit- ro večajo, pa naš znani ključavničar, ki predseduje tudi občinski obrtni zbornici, že nekaj časa zaman išče enega samega ključavničarskega vajenca. Menda bi vsi mladi bili radi kaki ekonomisti, bankirji, advokati, računalničarji in podobno. Na to, kdo nam bo v prihodnje znal še zavariti kako železnino, pa kot zgleda nihče več ne pomisli... Tiraš znani trgovski najbolj-l\ ši sosed se je po novem letu, ko smo se dodobra najedli mesnih jedi, lotil velike akcije za večje uživanje sadja in zelenjave, ki naj bi nas napolnilo s tako potrebnimi vitamini in minerali. V svoji zagnanosti pa je povsem pozabil na domače pridelovalce zelenjave. Drugače ne bi celo peteršilja uvažal iz Italije. Da bi potrošniki pojedli čimveč vitaminov, mu je nastavil maloprodajno ceno za kilogram v višini, reci in piši, 5000 (pet tisoč) tolarjev. Kje ste Tuhinjci in ostali podeželci s svojim slavnim programom CRPOV...? •jr% osebno medaljo kaže pri-JL peti tudi občinskemu nadzornemu odboru, ki se je v svojih končnih poročilih izkazal za pravega mojstra, kako veliko napišeš, a nič ne poveš. Vsaka podobnost s končnim poročilom o nadzoru občinske premoženjske bilance za leto 2004 in najemnih pogodb (stanje je že pred dobrim letom dni postalo zgodovina!) je povsem slučajna. Omenjeni organ občine namreč zelo »konkretno« ugotavlja, da »najemnim pogodbam ni posvečena stalna skrb in spremljanje«, da »redno spremljanje izvrševanja obveznosti najemnikov ni v vseh primerih najbolje urejeno...« Kdo pa so ti prizadeti in kaj počno (ali pa vsaj kaj so počeli pred letom dni!) z občinskim premoženjem, o tem pa nič. Ali se res tudi po letu dni bojimo reči bobu bob, tudi ko gre za občinsko premoženje, za katerega tako radi rečemo, da ga tako ali drugače financiramo davkoplačevalci...? KRIŠTOFOV PEPE II. F ebruar nedelja, 5. februar ob 20:00 NEISHA nadomestni koncert, Dnevi kulture 2006 - ŠKD sobota, 11. februar ob 10:00 Po motivih pesmi Daneta Zajca: BELA MAČICA lutkovna predstava, Gledališče Labirint torek, 14. februar ob 20:00 Marie Jones: KAMNI V ŽEPIH komedija, Prešernovo gledališče Kranj sreda, 15. februar ob 20:00 Milan Grgič: SARMICA komedija, Moj teater četrtek, 16. februar ob 20:00 GODALNI KVARTET TARTINI koncert, Miran Kolbl violina, Romeo Drucker violina, Aleksander Milošev viola in Miloš Mlejnik violončelo sobota, 25. februar ob 10:00 H. Ch. Andersen: PRINCESA NA ZRNU GRAHA lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Kranj GO oi ro N E o TD TJ 2£ INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 O Kulturni dom Franca Bernika Domžale RAZVOJ GOZDNEGA PARKA IN BIODIVERZITETE NA SANIRANI DEPONIJI KOMUNALNIH ODPADKOV DUPLICA NA KAMNIŠKEM POLJU (1999-2006) Uvod Dolgoletni razvojni projekt pri Občini Kamnik »Razvoj gozdnega parka in obnova biodiverzitete na sanirani deponiji komunalnih odpadkov na Duplici«, ki ga izvaja Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) v sodelovanju z Zavodom za gozdove (ZGS), poteka v okviru dolgoletne strategije KS Duplica. V letu 200? smo v okviru finančnih možnosti raziskovali predvsem uspeh pogozditve in razvoj sadik pogozdenih v letih 1999-2003- Za uspešen razvoj nasada smo izvedli več konkretnih ukrepov. Popisovali smo stanje, izpopolnili posušene sadike na brežinah, zaščitili sadike in izdelali plan za dokončanje projekta v letu 2006. Obenem smo opazovali trenutno pestrost živalskih vrst in pojavljanje novih vrst. Projekt načrtuje in izvaja GIS v sodelovanju z ZGS (Zoran Grecz), KS Duplica in OŠ Marije Vere Duplica. V prostovoljnih pogozditvenih akcijah po letu 1999 je sodelovala Osnovna šola Marije Vere, krajani in Prostovoljno gasilsko društvo Duplica. V zaključnem delu ureditve gozdnega parka na brežinah in učne Z brezami in jerebikami pogozdena severovzhodna brežina deponije Duplica z zračnikom na platoju poti na platoju deponije ter pri nadaljnjem vzdrževanju pa pričakujemo poleg sofinanciranja Občine Kamnik tudi sodelovanje KS Podgorje in KE ZGS Kamnik ter sponzorske prispevke lokalnih podjetij. Deponija komunalnih odpadkov Občine Kamnik »Dupliška jama« na Duplici, ki je bila sanirana do leta 1993, je bila v obdobju od leta 1999 do 2003 načrtno raziskana in pogozdena. Tujek v naravnem okolju agrarne kulturne krajine na Kamniškem polju se z dodatnimi ukrepi (navoz zdrave zemlje, pogozdovanje) usmerja na pot revitalizacije (naravne obnove) gozdnega ekosistema in naravnejšega okolja. Najprej je GIS izvedel analize tal (Mihej Urbančič) in določil onesnaženost po sanaciji nasute plasti tal (okoli 15 cm). Tla so bila onesnažena le ob v jugozahodnem vznožju deponije, s kromom (Cr) (kjer je menda bilo odlagališče ostankov strojenih kož iz nekdanjega Utoka). Nato se je ob veliki prizadevnosti KS Duplica in posameznikov (Franc Orešnik) ob finančni pomoči Občine Kamnik na deponijo v nekaj letih postopoma navozilo okoli 1200 m3 rodovitne zemlje. Deponijsko telo smo tako prekrili dodatno z okoli 30 cm plastjo zemlje. Po prav takem prostorskem redu smo zatem postopoma izvajali pogozdovanja. Iz nenaravnega deponijskega telesa nastaja danes naravnemu okolju prijazen gozdni park z drevesno učno potjo. Na površini 140 m dolge in od 70 do 130 m široke (1,35 ha) ter 7 m visoke sanirane deponije je bilo posajenih preko 1.100 sadik gozdnega drevja, na platoju deponije pa drevesna učna pot z 39 drevesnimi vrstami rastočimi v Sloveniji. Z nekaj drevesi, ki so preživela na deponiji ali ob njej po zasaditvi kmalu po sanaciji, je na deponiji evidentiranih 44 različnih drevesnih vrst. Rezultat prvih poskusov zasaditve je nekaj lepo razraslih večjih dreves zanimivih eksotičnih vrst. Z opazovanji razvoja sadik in vračanja življenjske pestrosti rastlin in živali na deponijo Duplica imamo na sprehodu v zavetrju mladega gozda priliko poljudno spoznavati in raziskovati zakonitosti naravne obnove življenju prijaznejšega urbanega prostora v okolici različno degradiranih ekosistemov na Kamniško-Mengeškem polju. Delo na projektu s strani Občine Kamnik vsa leta skrbno spremlja in podpira oddelek za okolje in prostor. Popis vrstne pestrosti rastlinskih in živalskih vrst na pogozdeni deponiji Duplica v letih 2003-2005 S popisom ničelnega (začetnega) stanja vrstne pestrosti rastlinskih vrst na sveže nasuti in pogozdeni deponiji Duplica imamo enkratno možnost za raziskave zakonitosti razvoja in obnove naravnej-ših življenjskih skupnosti vrst oziroma biodiverzitete. Obenem lahko opazujemo pozitiven vpliv na obnovo prijaznejšega življenjskega okolja, za živali in človeka, povečanja rodovitnosti polj z zaščito pred vetrom ter zmanjšanja spiranja strupenih nitratov z deponije v podtalnico z rastlinsko vezavo in asimilacijo. Z nasutjem popolnoma novih rodovitnih tal na deponiji in osnovanjem gozdnega parka smo naravi prepustili razvoj nove življenjske skupnosti (ekosistema). Tloris deponije ter situacijo drevesnih vrst na njej je v letu 2003 natančno popisal absolvent gozdarstva Anže Kristan. Z razvojem mladega gozdnega parka se sredi enolične agrarne krajine pojavlja novo zatočišče za živali. Spremljamo obnovo vrstne pestrost ptic in sesalcev, zlasti divjadi. V nočeh konec poletja 2003 smo z ultrazvočnimi detektorji popisali vrstno pestrost netopirjev (biologinja Maja Zagmajster) ter leta 2003 in 2004 z večkratnim spomladanskim popisom petja vrstno sestavo ptic gnezdilk (gozdar KE ZGS Kamnik Miha Žnidaršič). V zimah v januarju 2004 in v začetku marca 2005 smo popisali tudi sledi divjadi in drugih živali v snegu (Vita in Gaber Čas). Na deponiji smo ugotovili šest vrst ptic gnezdilk (prosnik, sraka, listna trstnica, mlakarica, šmarnica, poljski vrabec) in devet drugih vrst ptic, ki se na deponiji pojavljajo občasno. Od gnezdilk sta dve vrsti vredni posebne pozornosti, to sta listna trstnica in poljski vrabec, ki sta redki in ogroženi vrsti. V rastlinju na deponiji sta si našli svoje primerno bivališče. V območju deponije smo evidentirali prisotnost kar sedmih vrst netopirjev, ki se na tem območju zadržujejo ob nočnem hranjenju in preletavanju. Na deponije se občasno zadržujejo štiri vrste divjadi (lisica, poljski zajec, srna in pižmovka). Sledi pižmovke (4.3.2005) kažejo na njeno migracijsko pot. Pojavljanje in vračanje žuželk in drugih živali (mali sesalci, plazilci in dvoživke) z razvojem na pogozdeni deponiji zaradi omejenih finančnih sredstev žal še nismo proučili. Zdravstveno stanje sadik na brežinah in na gozdni učni poti deponije Duplica Pri ogledu zdravstvenega stanja in pri analizi uspeha v preteklih letih pogozdenih sadik gozdnega drevja smo v letu 2005 ugotovili, da je splošno stanje in razvoj mladega nasada uspešen. Zadovoljivo so bila s strani Občine Kamnik in KS Duplica izvajana tudi negovalna dela (obžetev sadik, privez sadik ob kostanjeve količke). Ugotovili pa smo slab uspeh nasada minoritetnih drevesnih vrst (brek, mokovec, mali jesen, črni gaber) na zahodni brežini, kjer je zaradi bujne in agresivne zeliščno-grmovne vegetacije na dušično bogatih tleh (slak, robida) in zaradi majhnih sadik propadlo okoli 30 % pogozdenih sadik (od 500). Obenem smo evidentirali močne poškodbe sadik zaradi spomladanskega drgnjenja srnjaka s čiščenjem rogov. V veliki meri so poškodovane tudi parkovne sadike na učni poti (višine 2-3 m), na platoju deponije. Okoli 5-10 % že uspešno razvitih sadik v zasnovanem gozdnem parku je zaradi popolnoma obdrgnjenih debele propadlo. Glede na zdravstveno stanje sadik in uspeh pogozditve na drevesni (dendrološki) učni poti, ki jih je po pogozditvi v jeseni 2002 leta 2003 prizadela suša, smo izdelali plan za izpopolnitev s sadikami za pomlad 2006. Uspeh na učni poti je po treh vegetacijskih sezonah znan, s 67% uspelih sadik. Nekaj sadik pa je izginilo ali so jih uničili (polomili) objestneži. Od 39 parov na platoju deponije posajenih avtohtonih in alohtonih (tujerodnih) drevesnih vrst, ki rastejo v Sloveniji, bo potrebno izpopolniti parkovne sadike 19 drevesnih vrst, t.j. 25 sadik. Seznam vseh drevesnih vrst rastočih na deponiji Duplica je predstavljen v letnih poročilih GIS za Občino Kamnik. Okoli gozdnega parka na brežinah deponije in na drevesni učni poti na platoju deponije, ki je zasnovana v obliki osmice, bo potrebno še urediti z dostopno in sprehajalno makadamsko stezo. Po končni ureditvi bo treba poti opremiti še z informativnimi panoji in s klopmi, OŠ Marije Vere pa bo drevesa opremila z napisi imen o rastočih drevesnih vrstah. Končni seznam vrstne pestrosti vseh drevesnih in grmovnih vrst v gozdnem nasadu na brežinah deponije Duplica zajema sestoje 11 vrst (breza, divja češnja, lipa, jerebika, rdeči bor, macesen, mali jesen, črni gaber, brek, rumeni dren ter rušje). Najstarejši predeli nasada na severni in vzhodni strani deponije so visoki že okoli 3-5 m. Severovzhodno pobočje (brežino) deponije v širini 10 m, smo kot najprimernejši del namenili sankališču za otroke in ga nismo pogozdili. Izvedba gozdno gojitvenih del v letu 2005 Na zahodni brežini deponije, kjer je izpadlo 30 % pogozdenih sadik, smo v letu 2005 v prostovoljni akciji v sodelovanju s KS Duplica posadili (izpopolnili) 80 sadik (25 jerebika, 25 rumeni dren, 20 macesen), jim na novo dodali (zabili) kostanjeve kole in jih privezali. Izvedbo del in prostovoljno akcijo je podprl novi svet KS Duplica ter z neposrednim sodelovanjem in organizacijo svetnica KS ga. Dragica Požek. Sadike smo vsa leta po ugodnih cenah nabavljali v drevesnicah: Omorika Muta, Semesadike Mengeš in Arboretum Volčji Potok. Za zaščito sadik pred drgnjenjem od srnjadi smo skupaj z Zavo-dom za gozdove Slovenije namestili okoli 30 mrežastih plastičnih tulcev. Trikrat letno se v nasadu izvajajo negovalna dela z obžetvijo sadik in s košnjo vse površine deponije. Miran Čas, nosilec projekta pogozditve dupliške deponije je zadovoljen, da je pod platojem uspela sadika ginka, v ozadju nasad brez. (foto: M. Urbančič). Zaključek Ugotavljamo, da se sadike gozdnega parka na brežinah sanirane deponije komunalnih odpadkov Duplica in dendrološke učne poti na platoju deponije uspešno razvijajo, vse večja pa je tudi pestrost živalskih vrst in poljske divjadi okoli deponije in na njej. Nasad ogroža srnjad s spomladanskim drgnjenjem (čiščenjem) rogovja. Sadike smo začeli varovati z namestitvijo mrežastih tulcev. Ob nadaljnji negi nasada (izpopolnitev sadik, obžetev sadik 3-krat letno, zaščita pred z drgnjenjem debele od srnjadi) pričakujemo, da se bo mlad gozd čez 3 leti uspešno razvil nad grmovno- zeliščno plastjo. Nato bodo potrebna le še občasna dela z redčenjem dreves in informativna ureditev celotnega parka in učne poti v zadovoljstvo sprehajalcev, ljubiteljev narave in raziskovalcev naravnejšega okolja oziroma »učencev« vseh starosti. Vse večjo priljubljenost in zanimanje za delo na deponiji in za razvoj mladega gozda in življenjske pestrosti na njej pa sta v raziskovalni nalogi Republike Slovenije s področja sociologije za leto 2005 ugotovila učenca 8. c razreda OŠ Marije Vere Dijana Tesič in Alen Aland-žak pod mentorstvom mag. Polone Kancilija: »Včasih smetišče, danes sprehajališče«. Za raziskovalno nalogo sta dobila najvišje, zlato priznanje. Pričakujemo, da se bo z razvojem gozdnega nasada izoblikovala življenjska skupnost vrst, ki se bo prilagodila in preživela v teh posebnih pogojih, le 30-40 cm nad odpadki naše civilizacije, in tako izboljšala in obogatila naravno okolje sredi njiv v neposredni bližini blokovskega naselja Duplica. Nekatere vrste pa se v tem še neraziskanem umetno nastalem okolju z razvojem ne bodo uveljavile in bodo prepustile mesto prilagodljivejšim, ki jih bomo lahko nato priporočili za uspešne akcije sanacij in pogozditve v drugih krajih. . mag. MIRAN ČAS, Gozdarski inštitut Slovenije (vodja projekta) in krajan Duplice Cankarjevi kulturniki na V TERMAH SNOVIK UPIHNILI potepu po sončni Štajerski ČETRTO SVEČKO Tudi v preteklem letu se je kulturno umetniško društvo Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju izkazalo z novo predstavo v nizu svojega ustvarjanja in to s kar tremi uprizoritvami. Ure in ure, preživete v dvorani kulturnega doma v Šmartnem in v letnem gledališču peskokop Gradišče, so poleg »strogih« napotkov režiserja vsebovale tudi veliko smeha, druženja in spletanja novih prijateljstev. Le-ta so ponovno utrdili na izletu po deželi Štajerski. Novembra so se podali na pot z li, nato je sledil spust nazaj v dolino po strmi ovinkasti cesti, pot pa je vodila v bližnje zdraviliško središče Terme Topolščica. V neposredni bližini zdravilišča se namreč nahaja spominska soba »Kapi: tulacija 1945. Ob koncu 2. svetovne vojne je prišlo v Topolšici do pomembnega dogodka: 9. maja 1945 je Alexander Loehl, poveljnik skupine armad E in poveljnik za jugovzhod, tukaj podpisal listino o vdaji svojih enot - brezpogojno kapitulacijo nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. V avtobusom in običajno jutranjo kr-mežljavostjo, ki pa jo je na prvem postanku v Braslovčah pregnala skodelica prave kave. Sledil je vzpon na Sveti križ v Belih vodah nad Šoštanjem, kjer so si iz ptičje perspektive ogledali Velenjska jezera in Šoštanjsko termoelektrarno. Razgled je sicer ovirala megla, a pogled v dolino z roba pobočja je vsekakor dvignil adrenalin vsakomur, ki ni mogel premagati svoje radovednosti. Kot se za kulturnike spodobi, so si ogledali okolico cerkve, skozi okenska stekla pa pokukali tudi v notranjost cerkve in kapelice. Ob kitari so še eno zape- spomin na ta dogodek je na ogled spominska soba z listinami in video posnetkom ter glavnimi junaki dogodka v naravni velikosti. Po ogledu bližnje okolice in najpogumnejših kopalcev v zdravilišču na zunanjih bazenih se je pot nadaljevala proti Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah, ki je najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru, morda stara celo več kot 400 let. Je pravi biser kmečke arhitekture in slovenski kulturni spomenik. Pot pelje tudi mimo domačije Zdovc, rojstne hiše kiparja Ivana Napotnika. Oskrbnik je razkazal notranjost domačije z vso potrebno opremo iz časa, ko so v njej še prebivali prvotni stanovalci, od črne kuhinje z »dnevno sobo, spalnico in očetovo delavnico« v enem. Ogledali so si tudi film o domačiji in to kar na skednju. Ura se je iz prijetnega dopoldneva že kar prevesila v zgodnje popoldne, lačni želodčki pa so se neusmiljeno začeli oglašati, zato je avtobus skorajda kar sam zavil proti Andrejevemu domu na Smrekovcu ( 1068 m), kjer so potešili lakoto. Kot pa se za kulturno društvo spodobi so imeli s seboj tudi čisto pravega »godca« s frajtonar-co. Ob veselih ritmih so se nekajkrat zavrteli in pokramljali o življenju in delu ter seveda prihodnjih projektih. Ko so se ponovno namenili v dolino, so na avtobusu zbijali šale na račun vsega, kar jim je prišlo na misel, saj se zavedajo,da je smeh pol zdravja. Po tem sproščujočem izletu se je pojavilo spoznanje, da se vsakdanje težave ob razvoju kulture vsaj nekoliko porazgubijo, druženje pa omogoča širjenje pozitivnega razmišljanja, na katerega ob vsakdanjih obveznosti skorajda pozabljamo. Kulturno društvo iz Šmartnega je sklenilo, da bo tudi v prihodnjem letu nadaljevalo s svojim ustvarjanjem. V pripravi je že nova predstava, katere premierna uprizoritev bo, kot običajno, nekje spomladi, ko večeri postanejo bolj topli in se dnevi začnejo daljšati. Že vnaprej vabljeni na ogled, saj se ob kulturnem izobraževanju pletejo nova prijateljstva in raste naša narodna zavest. MARTA VRANKAR Štiri leta je že, odkar je bazenski kompleks Term Snovik dobil streho nad glavo, kar je omogočilo obisk kopalcev vse dni v letu. Minulo soboto, 28. januarja, so v počastitev te pomembne prelomnice v razvoju najmlajših slovenskih term proslavili s pravim rojstnodnevnim slavjem. Povabilu se je odzvalo veliko gostov, okoliških krajanov in stalnih obiskovalcev, ki so vzljubili prijazne terme v čudovitem okolju zelene Tuhinjske doline. V imenu kolektiva Term Snovik jih je toplo pozdravila Alenka Svetlin, vodja prodaje in marketinga. Kot je- na slovesnosti poudaril direktor Term Snovik Ivan Hribar, so vsa njihova prizadevanja usmerjena v nadaljevanje izgradnje apartmajskega naselja. Zaključujejo izdelavo idejnih projektov za povečanje bazenskih in obbazenskih površin. »Hvala obiskovalcem, ki nas bodrite, največ nam pomenijo zadovoljni obiskovalci in le tako lahko gremo z optimizmom naprej. Hvala sodelavcem in družbenikom za vložena sredstva, da smo vse to lahko dosegli«, je svoje misli zaokrožil direktor Hribar in zaželel vsem obiskovalcem Term Snovik dobro počutje. _ Župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar pa je med drugim izpostavil: »V Termah Snovik so rasle in bodo rasle vedno nove ideje in novi izzivi. Kaj vse smo naredili v enajstih letih! Z vstopom Slove- nije v EU je nastopil nov motiv tudi v pospeševanju razvoja turizma. Tudi občina si neprestano prizadeva ustvarjati ustrezne pogoje, predvsem s povezovanjem. Manjka pa še kakšna Zarja Kovis, še kakšen Ivan Hribar, da bi pomagali pri razvoju.« Slovesnost je povezala pesem domačih deklet, ki jih že enajst let druži veselje do petja in dolgoletno prijateljstvo v Dekliškem pevskem zboru Metulj, ki ga vodi Irena Kotnik, na kitari jih je spremljala Eva Traven. Prisluhnili smo še mladima kitaristoma Lenartu Cvirnu in Luki Cariču, ki Leto 2005 za Terme Snovik delovno in pomembno Leto 2005 se je v zgodovino Term Snovik zapisalo z velikimi črkami, saj so junija zaključili s prvo fazo gradnje apartmajskega naselja s 24 apartmaji s štirimi zvezdicami. Odprtje apartmajev je pomenilo prihod novega segmenta gostov, saj so se dnevnim kopalcem pridružili večdnevni gostje. Da bi jim zagotovili čim širši krog dodatne ponudbe so se povezali z ostalimi turističnimi ponudniki v bližnji in daljni okolici in pripravili že nekaj za- Slovesnost je povezala pesem domačih deklet, ki jih že enajst let druži veselje do petja in dolgoletno prijateljstvo v Dekliškem pevskem zboru Metulj, ki ga vodi Irena Kotnik, na kitari jih je spremljala Eva Traven. KAKO SMO NEPALCE V NEPALU UČILI PLANINSKIH VEŠČIN ... V okviru več kot četrt stoletnega sodelovanja med PZS in NMA je bil v Nepalu med 15. avgustom in 19. septembrom lansko leto organiziran tečaj osnovnih planinskih veščin za Nepalce, ki pomeni tudi začetno usposabljanje za poklicne gorske vodnike. Tečaj se je odvijal od 15. do 25. avgusta v Katmanduju, nato pa v Langtangu. Udeležilo se ga je 35 tečajnikov in 2 tečajnici, ki so tudi vsi uspešno opravili izpite. Vodilo ga je 7 nepalskih inštruktorjev (Lam Babu Šerpa, Gel-bu Šerpa, Dorži Lama, Iman Gu-rung, tehnični vodja tečaja, ki ga je letos oktobra zasul snežni plaz pod Kang Gurujem, Ngavang Nima Šerpa, Da Gombu Šerpa, predstavnik NMA in glavni koordinator in Pa-sang Šerpa) in trije slovenski inštruktorji (Damijan Meško, zdrav- Spuščanje in vzpenjanje po vrvi z velikega balvana (foto: Tadej PUSAVEC) nik tečaja, Bojan Pollak, vodja tečaja, in Tadej Pušavec iz SV). Vsi nepalski inštruktorji so bili v prejšnjih letih vsaj enkrat na najmanj trimesečnem usposabljanju v Chamonixu v okviru ENSA. Bil je to že 22 skupni tečaj oziroma četrti tečaj osnovnih planinskih veščin. Prejšnji tečaji so bili namenjeni predvsem usposabljanju za vodnike, zadnji štirje pa dajejo osnovna planinska znanja, ustrezna nepalskim razmeram, ki so nujno potrebna tako za varnejšo hojo in plezanje, kot tudi za poznejše usposabljanje za vodniško delo, saj je ta tečaj osnova za nadaljnje usposabljanje. Na vseh skupnih tečajih do vključno letos je več kot 600 Nepalcev pridobilo najmanj osnovno znanje za varnejše gibanje po visokih planinah. Program je obsegal 18 tem: priprava na turo, vzpon, nevarnosti . v planinah, plazo- vi, vreme, opre->J ma, taborjenje in j bivakiranje, var-{ stvo okolja, pla-j - - H ninsko izrazje, opis in ocena ture, planinska orientacija, prva po-imu moč, višinska bolezen, utrujenost, prehrana v planinah, vrvi in vozli, skalno plezanje, snežno in ledno plezanje, reševalna tehnika. Teme so bile obdelane na kratko teoretično, glavni poudarek pa je bil na praktičnem delu. Tako so bili tudi izpiti predvsem praktični. Kjer se je le dalo, je bilo potrebno naredi- Skupna slika inštruktorjev, blagajnika in tajnika NMA pred odhodom v Lantang se bosta udeležila evropskega prvenstva v igranju kitare, na predlanskem prvenstvu v Italiji je Lenart že osvojil bronasto medaljo. Čast razreza slavnostne torte so v Termah Snovik namenili gospe Ani Kavčič iz Ljubljane, ki je skupaj s sestro Maro in nečakinjo Vido Živec z možem Jožetom v lanskem letu obiskala terme 97-krat, vsi štirje pa kar 390-krat. V dokaz zvestih obiskov je gospa Ana izročila direktorju Hribarju 13 kartončkov s po tridesetimi prenosnimi celodnevnimi kartami na vsakem, ki so jih vsi štirje vitalni, zadovoljni, starejši prijatelji Term Snovik »pokoristili« v letu 2005. Ana pravi, da je številka 13 zanje srečna številka, da: so terme obiskovali vsaj dvakrat tedensko, včasih celo trikrat, poleg tega pa so še večkrat med letom kupili vstopnici za 2-urno plavanje. »Ta zdravilna voda v Snoviku mi koristi za telo in v telesu, saj jo redno tudi pijemo. Čez vse pa je Ivotova ročna masaža«, je zadovoljno pripovedovala in njenemu mnenju so pritrjevali mnogi prisotni redni obiskovalci term v Snoviku, ki pravijo, da so vzljubili terme v prečudovitem okolju in da se tu počutijo zelo domače. nimivih ponudb. Vstopili so tudi v SPOT- združenje za pospeševanje turizma in začeli sodelovati tudi s tujimi turističnimi agencijami ter se priključili združenju Grozd malih hotelov. Z novimi znanji si prizadevajo za pridobitev koncesije za izvajanje zdraviliških storitev. V načrtih imajo razširitev dodatne wellness ponudbe, kar pomeni še več termalnih užitkov. Kot pravi direktor Ivan Hribar, so v Termah Snovik ponosni tudi na priznanja, ki so si jih prislužili v zadnjem letu: projekt gradnje toplotnih črpalk in sončnih kolektorjev je bil nagrajen kot energetsko najučinkovitejši projekt leta 2005, v akciji Naj slovenska kopališča pa so v kategoriji malih in srednjih kopališč zasedli prvo mesto. V želji po nenehnem izboljševanju kakovosti storitev so nadaljevali s projektom »Učeče se podjetje«, obnovili Certifikat kakovosti ISO 9001-2000, so pa tudi med glavnimi pobudniki nedavne ustanovitve Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki naj bi pospešil turistični razvoj v tem lepem kotičku Slovenije. VERA MEJAČ ti, ne govoriti. Tečajniki so imeli zelo različno predznanje in izkušnje, vendar je bila velika večina že precej časa v planinskem oziroma vodniškem delu. Dva sta bila celo že po štirikrat na vrhu Sagarmate, nekaj pa je bilo tudi takih, ki še nikoli niso bili v planinah. Dva sta bila povsem nepismena, vsaj polovica pa je znala angleško vsaj toliko, da so lahko prevajali drugim, ki jim je angleščina delala težave, čeprav naj bi bila »uradni« jezik tečaja. Inštruktorji so svoje delo usklajevali tako, da je vse potekalo nemoteno. Pri tem je bilo večkrat potrebno zmanjšati obseg prenosa znanja, da ne bi med tečajniki prihajalo do zmede zaradi več različnih možnosti. Posamezni inštruktor je bil nosilec teme, praktično delo pa je potekalo po skupinah, ki so jih vodili vsi inštmktorji - vsak svojo. V Katmanduju je bil praktični del skalnega plezanja izveden v Ba-ladžuju, ki se je tokrat pokazal kot za manj primeren začetniški tečaj. Tamkajšnje smeri so za začetnike pretežke, v mokrem preveč spolzke, preveč zaraščene, poleg tega pa je bilo veliko pijavk in komarjev. V Langtangu je bil kopni del izveden pri samostanu Kjangdžing, snežni oziroma predvsem ledni (ker je bilo snega samo za vzorec, saj je bil čas tečaja konec avgusta in začetek septembra neugoden), pa na višini okoli 5000 m pod Najakango oziroma pod Urgjenmo. Bilo je precej toplo, saj temperatura na 5000 m ni nikoli padla pod - 3 °C. Poleg osnovnega namena - dati tečajnikom ustrezna znanja in jih naučiti določenih veščin, je imel ta tečaj tudi namen določiti ustrezne vsebine za prihodnje osnovne tečaje. Nepalci so sicer že sami sposobni izpeljati kvaliteten osnovni tečaj, vendar po skupni oceni še vedno potrebujejo našo pomoč predvsem zaradi doslednosti in naših izkušenj. Zato nameravamo na osnovi izkušenj iz tega in treh predhodnih tečajev skupaj napisati ustrezen učbenik, saj so se dosedanji pokazali za osnovni (ne pa tudi za vodniški) tečaj preobsežni (slovenski) oziroma ne povsem ustrezni (nepalski). To pa pomeni, da bo potrebnega še veliko skupnega dela v prihodnje, saj Nepalci spet prosijo za pomoč in sodelovanje v naslednjem lem in nato še naprej. Se nadaljuje BOJČ Tudi Cilka in Tone Pančur iz Mekinj uživata v Termah Snovik. Tone: »Sva stalna gosta term že iz časov pilotnega bazena, čeprav nisva tako pogosto tukaj. Všeč nama je lepa narava. Pozdravljava dopolnitev ponudbe s terapijami, saj je kombinacija fizioterapije in bazena odlična za naju, ker imava težave s hrbtenico in »išijasom«. Prepričana sva, da dve uri najbolje in intenzivno izkoristiva, če plavava in se masirava v bazenu«. Cilka pa je dodala: »Rada prihajam sem, ker je blizu in prijetno. Intenzivno izkoristim dve urici, da si naberem novih moči«. Ob koncu prijaznega pomenka sta nam še zaupala, da sta bila prijetno presenečena, ko je nekega dne, ko sta po plavanju pila čaj, k njima prisedel direktor Ivan Hribar, ju toplo pozdravil in povprašal, kako se počutita v termah, kaj jima je všeč in kaj pogrešata, hkrati pa jima je povedal tudi o tem, kaj vse nameravajo še narediti. »Pozdravljava takšne tople stike«, sta še poudarila. Naša anketa POGREŠAMO NEDELJSKA NAKUPOVANJA? Na trgu ponudbe in povpraševanja se vsak dan bije hud boj za prosta delovna mesta. Slovenija je na pragu gospodarske krize, ki se je po pridružitvi EU samo še stopnjevala. Brezposelnost raste, čedalje več podjetij je v gospodarski krizi in čedalje težje bo dobiti službo. To so žalostna dejstva, ki jih poslušamo vsak dan, vendar so še kako resnična. Zato pa je vizija srečne družinice, ki bi vsak prosti trenutek preživljala skupaj, predvsem utopija. Za mnoge, sodobne družine, kjer je tempo življenja neusmiljen, je edini dela prosti dan nedelja. Ko bi le držalo to, kar je nekje že zapisano».in sedmi dan je počival.« Nekaterim ljudem namreč počitek pomeni tudi nakupovanje in sprehajanje po trgovskih centrih. Hvala bogu za svobodo odločanja! Res je, da je delo trgovcev težko in velikokrat neprijazno do tistih, ki ta poklic opravljajo. Vendar pa je tu še vseeno veliko ljudi, ki so takšno delo, skupaj z vsemi dobrimi in slabšimi pogoji, pripravljeni sprejeti. Po drugi strani pa sedaj trgovcem in trgovkam, ki so ob nedeljah prosti in se lahko 24 ur na dan posvečajo svoji družini, preti izguba službe. Vrtimo se v začaranem krogu. Pravica do referenduma je ena osnovnih pravic demokratične družbe, vendar pa je lahko dvorezen meč, če tega mehanizma ne znamo uporabljati. Ravno to se dogaja pri nas. Referendum je bil, ljudstvo je odločilo, a kot kaže ta odločitev zopet ni rešila zastavljenega vprašanja, izid še vedno moti preveč ljudi. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha! Vsi si želimo bolj socialno državo, ne pa takšne, kjer imamo le »lose-lose« situacijo. Ker pa je to uresničljivo le v Indiji Koromandiji, sem Kamničane tokrat povprašala, kaj menijo o trenutno najbolj aktualni temi: o odpiralnem času trgovin in ugotavljam, da se mnenja niso kaj dosti spremenila od tistih pred referendumom. VIDA ROSULNIK: »Meni je čisto vseeno ali so tr- govine v nedeljah zaprte ali odprte. Se mi pa zdi škoda zaradi mladih družin, saj se lahko takrat, ko so prosti, bolj posvetijo tistim nakupom, ki pomenijo večje izdatke za družinski proračun, ali pa pri nakupu potrebščin za otroke. Sicer pa je tako: če je zaprto, naj bo zaprto za vse, tudi na črpalkah delajo mamice, a ne. Drugače pa menim da ta ureditev škodi tudi turizmu in s tem ugledu države. Sploh sedaj, ko smo se tako borili za vstop v EU, se bo po drugi strani zgodilo, da turist, ki nas bo obiskal v nedeljo, ne bo mogel kupiti niti najmanjše malenkosti, ki bi ga spominjala na Slovenijo.« ANDREJ ROUS: »Sem za to, da bi bile trgovine ob nedeljah in praznikih odprte, zaposlenim pa naj bo omogočena možnost izbire, ali bodo delali ali ne. Problema delavnika nekega zaposlenega in s tem njegovega prostega časa bi se morali lotiti sistemsko za vse gospodarske in negospodarske panoge in ne samo za eno. Tu je tudi problem zaposlenih v zdravstvu, gostinstvu,.. Kdo in kdaj bo pa njih kaj vprašal?! Kje so vsi tisti, ki se referenduma niso udeležili, a so sedaj najbolj glasni, ker niso zadovoljni z izidom. Se mi zdi, da se tudi obiski pri maši zavoljo zaprtja trgovin niso občutno povečali, kar je bilo takrat tudi sporno. S tem referendumom nismo nič rešili.« BARBARA SPRUK GOLOB: »Že ob referendumu mi je bilo vseeno, če so bile trgovine ob nedeljah odprte, zato tudi sedaj s tem, ko so zaprte, nimam težav. Tako ali tako imamo premalo prostega časa in se mi zdi zadrževanje po raznih trgovskih centrih izguba dragocenega časa. Sama nakupim vse potrebno že med tednom ali najpozneje v soboto, le izjemoma sem odšla v trgovino v nedeljo. Sicer pa imam doma moža, ki je odličen kuhar in zna iz malenkosti napraviti pravo gostijo. Mogoče pa bo nova ureditev pripravila ljudi, da bodo končno pojedli vse, kar imajo v hladilniku in ne bodo po nepotrebnem metali hrane stran.« MARA CRNOJA: »Ne moti me, da so trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. Vse svoje nakupe opravim med tednom, pa še gneči se izognem. Za mlade družine pa je drugače. Če so starši zaposleni v oddaljenih krajih izgubijo precej časa že s samo vožnjo v službo in domov, sploh pa, če se njihov delavnik konča ob štirih, petih, ni čudno, da se nakupom lahko posvetijo le ob koncu tedna.« MATEJ DRENIK: »Ali so trgovine odprte ali zaprte ob nedeljah in praznikih se mi ne zdi takšen problem, rajši bi izpostavil dejstvo, da smo za izvedbo referenduma porabili okoli 750 milijonov tolarjev davkoplačevalskega denarja, nad izidom pa nismo zadovoljni. Rajši bi ta denar porabili za pomoč mladim družinam. Sem pa seveda za, da se zaposlenim v trgovskih centrih in podobnih panogah, tu so še zdravstveni delavci, gostinci in podobno, omogoči več prostega časa.« MIRA RODE: »Sem mnenja, da smo se na referendumu odločili pravilno. Le kaj je lahko tako nujno, da brez tega ne moreš in moraš to iskat v trgovini ravno v nedeljo. Že beseda nedelja nam lahko dosti pove - NE DELAJ. So pa tu seveda ljudje drugih poklicev, brez katerih ne bi mogli funkcionirati, če ob nedeljah in praznikih ne bi delali. Ali je več vreden kilogram svežega paradižnika ali urgentna zdravniška pomoč? Upam, da vsi poznamo odgovor na to.« FRANCKA VRHOVNIK: »Takšna ureditev, kot jo imamo sedaj, ko so trgovine zaprte, se mi zdi pravilna. Vsakdo si zasluži, da preživi čim več časa s svojo družino. Velikokrat se sprašujemo kaj je z mladino narobe, saj so čisto razpuščeni? Zakaj le! Starši nimajo dovolj časa, da bi jih vzgajali. Ker pa takšne možnosti nimajo zaposleni v vseh panogah, npr. v zdravstvu, naj bodo zato prosti vsaj tisti, brez katerih se da ob nedeljah in praznikih normalno shajati.« PRIMOŽ OBLAK: »Mislim, da bi morale biti trgovine ob nedeljah in praznikih biti odprte, Če se že gremo socialno državo bi se morali pogovoriti tudi o delovnih pogojih in urnikih ljudi, zaposlenih v zdravstvu, gostinstvu,.. Sicer pa je tako, da bi se o teh stvareh lahko pogovarjali v nedogled, pa bi se na koncu našlo še vedno ogromno ljudi, ki se z rešitvami ne bi strinjali. Ponavadi so to tisti ljudje, ki pri pogajanjih ne sodelujejo, so raje tiho, potem so pa najbolj glasni.* Pogovarjala se je MATEJA SPRUK Poštarji nas obiščejo tudi v nemogočih zimskih razmerah Letošnja zima je z mrazom, snegom in ledom zagodla tudi poštarjem. Ali kdaj pomislimo, kako težko se otovorjeni s polnimi torbami pisem, položnic, reklamnih letakov prebijajo do oddaljenih vasi in naših domov po nevarnih cestah in poteh? Za povrh vsega pa se marsikje nanje hudujejo psi, ki privezani, lačni samevajo in zmrzujejo vse dneve. Če ni nikogar drugega mimo, jim dan popestri vsaj poštar, da se lahko izkažejo kot dobri čuvaji gospodarjevega doma. Da ne omenjamo odvezanih psov, ki se jih tudi poštarji bojijo. Poštar je kar nekakšen naš prijatelj, saj nas obišče skoraj vsak dan. Kar navadimo se nanj, in če ga kakšen dan ni, ga pogrešamo. Toda kljub močnemu sneženju so v zadnjih decembrskih dneh poštarji po naši občini v visokem snegu, po poledenelih cestah vztrajno in požrtvovalno prišli do naših domov in poštnih nabiralnikov, za kar jim gre res vsa pohvala in priznanje. Med njimi je prav gotovo marljiv poštar na motorju 28-letni Tone Šuštar iz Tunjic, ki pošto raznaša sedem let. S prezeblimi rokami je v prepolni torbi poiskal našo pošto in nam jo prijazno izročil. Ob delu je končal triletni študij in pred slabim mesecem dni diplomiral na višji strokovni šoli za poštni promet v Ljubljani in upa, da je to njegova zadnja zima, prebita na cesti. Pa vendar, pravi, ima rad ljudi in Poštar Tone Šuštar iz Tunjic tudi v tej mrzli zimi redno in z veseljem dostavlja pošto. to delo. Vsak dan prevozi približno 30 km, v zimskih dneh za svoje delo na dodeljenem »rajonu« porabi 30 do 50 odstotkov več časa kot v normalnih vremenskih razmerah. Na območju celotne občine Kamnik poštne storitve za več kot 27.000 prebivalcev opravlja kar sedem pošt. Na območju obeh pošt Kamnik s poštnima številkama 1240 in 1241 dostavlja pošto s tremi avtomobili, sedmimi motorji in devetimi kolesi 21 poštarjev: Alojz Golob, Andrej Korošec, Anton Šuštar, Boris Sušnik, Daniel Holcar, Drago Hribar, Franc Goltnik, Jože Hrovat, Jože Hribernik, Lovro Kern, Luka Svetelj Debelak, Marjan Mandekič, Miha Rom-šak, Mirko Sedušak, Iztok Nusdorfer, Peter Stele, Peter Vajs, Roman Novak, Stanko Lavrič, Tomaž Krmavner in Uroš Brvar. Na območju pošte Motnik raznaša pošto z avtom Anton Semprimožnik, na območju pošte Laze v Tuhinju z avtom in motorjem raznašata pošto Anton Kodra in Janez Mošnik; na območju pošte Stahovica z avtom in dvema motorjema dostavljata pošto Samo Obreza in Robert Poličnik, na območju pošte Blagovica, kamor spadajo vasi Mali in Veliki Rakitovec in Gabrovnica, raznaša pošto z avtom Marjan Cerar, na območju pošte Radomlje, kamor spadata kamniški vasi Rudnik in Volčji Potok, dostavlja pošto z avtom Florjan Klopčič. Pohvalo si zasluži tudi 26 poštnih delavk in delavcev, saj sestavljajo pomemben člen v verigi nemotenega poštnega prometa za veliko kamniško občino. Hvala vam, naši poštarji, pa srečno pot! VERA MEJAČ Pmnzmjzi nqjboQ tthrejnlm Tako kot lani, so se tudi letos 2. pokalov in medalj je bilo tudi le- krepko povečalo, so najbolj vne-januarja na Sv. Primožu zbrali po- tos Gostišče pri Planinskem orlu. te razdelili v dve kategoriji - žen-hodniki, ki so se v letu 2005 naj- Osemdesetletni Ivan Urh iz Črne, sko in moško, večkrat povzpeli na eno najbolj ki so ga ljubitelji hoje na Sv. Pri- zlate medalje katesoriii priljubljenih izletniških točk v šir- mož okronali za častnega pohod- v , sJ ši okolici Ljubljane, z nadmorsko nika, je kot najstarejši med njimi zenske: višino 845 metrov. V okrepčeval- izročil 46 medalj in tri pokale. Ker 1. Ruža Jovčeva, upokojenka iz niči je potekala podelitev pri- se je število pohodnikov, pa tudi Županjih Njiv za kar 1107 poho-znanj najbolj vztrajnim. Sponzor vzponov v primerjavi z letom prej dov, 2. Anica Leban iz Stahovice Najvztrajnejši pohodniki na Sv. Primož so za svojih več sto vzponov, najbolj pridni sojih našteli celo preko tisoč, prejeli medalje in pokale. - 527, 3. Mira Gradišek iz Stranj -402, 4. Marija Močnik iz Stahovice -400, 5. Marta Mrgole iz Zagorice - 369, 6. Angelca Škrtič iz Stranj - 340 vzponov. Srebrno medaljo je za 201 pohod prejela Mateja Pogačar iz Stranj. Bronaste medalje: 1. Silva Škerjanec iz Radomelj za 167 pohodov, 2. Tanja Jamnik iz Kamnika - '165, 3. Brigita Kermat iz Kamnika -138, 4. Mihaela Zupan iz Šmarce -119, 5. Irena Baloh iz Šmarce -118,6. Nives Burja iz Mekinj - 110, 7. Francka Perne iz Stranj -105, 8. Marinka Vlajnič iz Stranj -101,9. Alenka Gradišek iz Ljubljane za 100 pohodov. Pri moških in ženskah sta prva dva dobila pokal v trajno last. Ruža Jovčeva pa tudi pokal za 10 pohodov v enem dnevu. Zlate medalje v kategoriji moški: 1. Vinko Mrgole iz Zagorice za 1050 pohodov (tudi v letu 2004 je bil največkrat na Sv. Primožu -770-krat, za kar je tudi lani prejel zlato medaljo), 2. Rudi Zore iz Kamnika -803, 3- Boris Rupic iz Kamnika - 503, 4. Janez Balantič iz Mekinj - 372, 5. Mavricij Gro-šel iz Krtine pri Domžalah - 369, 6. Franc Pincolič iz Kregarjevega - 325,7. Marjan Grojzdek z Duplice - 309,8. Miro Škrtič iz Stranj - 307, 9- Franc Grilje iz Godiča -306,10. Vojko Holcer iz Kamnika - 303, 11. Jože Podgornik iz Kamniške Bistrice - 302,12. Ivan Urh iz Črne, ki je z osemdesetimi leti najstarejši pohodnik. Srebrne medalje: 1. Darko Škofič iz Šmarce za 238 pohodov, 2. Zdravko Škerjanec iz Radomelj -228, 3. Tone Gradišek iz Stranj - 209.4. Jože Klemenc iz Godiča - 205.5. Andrej Leban iz Stahovice - 202 pohodov. Bronaste medalje: 1. Nande Kokalj iz Šmarce za 127 pohodov, 2. Franci Zupan iz Šmarce -120,3. Igor Baloh iz Šmarce - 118, 4. Vid Klemen iz Kamnika - 118, 5. Franc Zajc iz Preserij -118,6. Robert Retelj iz Domžal - 108, 7. Viki Mav iz Količevega -108, 8. Franci Potočnik iz Črne -106, 9- Vinko Lužar iz Šmarce -102,10. Robi Kunaver iz Domžal - 101, 11. Stane Breznik iz Županjih Njiv -101, 12. Bojan Mavčec iz Šmarce -100,13. Mi- lan Komek iz Domžal za 100 pohodov. Kot so povedali vztrajni in dobrovoljni pohodniki, se tako pogosto podajajo na pot proti Sv. Primožu predvsem zaradi dobrega počutja, ohranjanja zdravja, saj jim vzpon da novih moči in vedrega razpoloženja ob vsakodnevnih težavah. Nekateri med njimi so s pomočjo redne hoje celo premagali marsikatero bolezen, med njimi Mavricij Gro-šel iz Krtine pri Domžalah. Kar 369-krat se je v lanskem letu povzpel na Sv. Primož, ob tem pa zadovoljno pove, da je prav s hojo pozdravil težke zdravstvene težave (sladkorno bolezen, bolezen na črevesju). Večkrat se tudi dvakrat dnevno povzpne do tega priljubljenega vrha, kar nekako nadomesti njegovo pohodniško odsotnost v času dopustov. VERA MEJAČ AngleškiJezikovni Center d.0.0. * Nudimo tečaje za otroke in odraste * Velika izbira Cambridge izpitov (vključno s tečaji Cambridge Voung Learners) * Splošna angleška konverzacija * Sloveniji predstavljamo program za otroke English is fun! www.anglRskiiezikovnicenter.com Učili vas bodo samo učitelji, ki jim je angleščina materni jezik! Tečaji bodo potekali v Trzinu, Šmartnem v Tuhinju in Brdu pri Lukovici. Shglbh b Funf Pokličite nas: 01 564 47 95, 040 210 647 ali 040 637 769 (po 14. uri) ali pišete na infoOangles kiiezikovnicenter.com Versko središče Jehovovih prič na Duplici V Kamniku se počutimo odlično! Sodobna zgodovina Jehovovih prič, verske skupnosti, ki se imenujejo po Jehovi, kakor je po Bibliji ime Bogu, se je pričela pred več kot sto leti, pa vendar jih mnogi še danes povezujejo le s Straž-nim stolpom, njihovo osrednjo publikacijo, in z oznanjanjem po hišah, ne da bi sploh vedeli za kakšno verovanje gre. V slovenskem razpršeni na več lokacijah, delovni prostori in stanovanja so bila praktično po vsej Ljubljani. Na Duplici pa so si na več kot 3000 kvadratnih metrih v štirih etažah uredili pisarne in apartmaje, tako da lahko svoje delo opravljajo nemoteno. Imajo svojo kuhinjo in jedilnico, pralnico, številne pisarne, svojo knjižnico in prevajalski oddelek, prostoru so dobro organizirani že več kot pol stoletja, pred kratkim pa so se naselili tudi v naši neposredni bližini, saj so avgusta lani ob Groharjevi ulici pri Osnovni šoli Marije Vere na Duplici zgradili novo versko središče oziroma glavni urad, od koder koordinirajo delovanje Jehovovih prič po vsej Sloveniji. O vročih sporih izpred leta in pol, ko se je gradnja začela in so stanovalci omenjene ulice na ta račun izgubili svoja parkirišča, ni več sledi, celo nasprotno -Jehovove priče so stanovalci med seboj lepo sprejeli, saj veljajo za mirne sosede, zato se tudi ti v Kamniku zelo dobro počutijo. Pred kratkim smo jih v centru obiskali, da iz prve roke izvemo, kako živijo in s čim se ukvarjajo. Vse pod eno streho V novem središču na Duplici, ki mu rečejo tudi betel, kar v hebrejščini pomeni »božja hiša«, že skoraj pol leta živi in dela 36 oznanjevalcev iz vse Slovenije in tudi tujine. »Z nami je tudi Črnogorec, Bosanec, par iz Avstrije in dva Italijana. S tem, ko živimo in delamo skupaj tako različno ljudje, na najboljši način dokazujemo, da smo brez predsodkov,« pravi Roman Arzenšek, predstavnik za stike z javnostmi. Še leto nazaj so bili predstavniki Jehovovih prič, ki koordinirajo delo v Sloveniji, na katerega so še posebej ponosni, sodobno opremljene apartmaje, v katerih lahko prenočijo tudi obiskovalci, večnamensko t.i. kraljestve-no dvorano, kjer se srečujejo tudi člani lokalne skupine Jehovovih prič, prijazno recepcijo, sobo za druženje, skladišče za knjige, celo svoj frizerski salon in sobo za rekreacijo ter nekaj drugih prostorov, kar vsem oznanjevalcem, ki tu živijo, predstavlja dom. »Imamo vse, kar potrebujemo, in tako se lahko nemoteno posvetimo svojemu delu,« pravijo Priče, ki se med seboj povsem enakopravno kličejo bratje in sestre. Število oznanjevalcev narašča Število oznanjevalcev, kot rečejo svojim aktivnim članom, vsem tistim, ki vero in dobro novico o skorajšnjem koncu sveta, ki ga Priče z veseljem pričakujejo, oznanjajo drugim, po vsem svetu narašča. Preko 6 milijonov oznanjevalcev, ki ima svoj sedež v Brooklynu v ZDA, je danes že registriranih v 235 deželah sveta, skupaj z njimi pa jih Biblijo proučuje še vsaj toliko simpatizerjev. Kako pa je v Sloveniji? »Število nekoliko niha, saj niso vsi oznanjevalci ves čas aktivni, lahko pa rečemo, da nas je okoli 1900. Samo lani je bilo krščenih 41 Jehovovih prič in tudi pri nas smo zabeležili porast,« pravi Roman Arzenšek, ki iz svetovnega letopisa prebere še nekaj statističnih podatkov, npr. to, da se je v svetu lani krstilo skoraj 250 tisoč novih Prič in da Svetem pismu, razlikujemo po tem, da verjamemo v večno življenje na Zemlji. V nebesa bo odšlo le 144.000 posameznikov. Svojega Boga imenujejo Jehova, saj je v Bibliji tako poimenovan kar 7000-krat, ne častijo Marije, a za razliko od mnogih katolikov verjamejo, da je bila brezmadežno spočeta, in ne priznavajo celibata. Nimajo cerkva in duhovnikov, namesto tega se zbirajo v t.i. kraljestvenih dvoranah, ne priznavajo nobenih religioznih simbolov, verjamejo, da je Kristus umrl na kolu in ne na križu, in kar je za mnoge še posebej zanimivo - ne praznujejo božiča in drugih krščanskih praznikov. Edini praznik, ki ga poznajo, je spomin na Jezusovo smrt, ki za razliko od krščanstva poudarja smrt in ne vstajenja. Praznujejo ga vsako prvo spomladansko polno luno, ki bo letos 12. aprila. V pritličju so si uredili večnamenski prostor, t.i. kraljestveno dvorano, kjer se dvakrat tedensko, ob četrtkih zvečer in nedeljah dopoldan, dobiva tudi kakšnih petdeset Jehovovih prič iz Kamnika in okolice. V kotu sobe je kot vodilo pri molitvi in pogovorih nameščen citat, ki ga zamenjajo enkrat letno. Oznanjevalci imajo v svojem centru tudi lastno pralnico ter vse ostalo, kar potrebujejo v vsakdanjem življenju - kuhinjo, jedilnico, sobo za rekreacijo, prijetno urejene apartmaje idr. Zakonca Roman in Marija Arzenšek T^lahkokdo mmrntm s*|S. V centru prevajajo revije in različne priložnostne publikacije, ki skušajo odgovoriti na temeljna vprašanja vere, npr. kdo je Jezus Kristus, kaj bog zahteva od nas, kdo lahko spremeni svet ipd. V prostornem prevajalskem oddelku z lastno knjižnico šestnajst prevajalcev, lektorjev in korektorjev prevaja revije in druge publikacije. Pri delu smo tako ujeli tudi Rahelo Novak in Deboro Čepin, ki prevajata revijo Stražni stolp. so samo v Sloveniji lani opra- ■ vili 375 tisoč ur prostovoljnega oznanjevanja. Življenje po Bibliji in raj na Zemlji In kaj Jehovove priče sploh oznanjajo? »Naše verovanje in naše vsakodnevno ravnanje temelji izključno na Bibliji. Ostale vere, ki tudi temeljijo na Svetem pismu, dajejo prednost ali vsaj enakovrednost izročilu, mi pa verjamemo le tisto, kar lahko podkrepimo z zapisom v Bibliji,« me poduči moj sogovornik in nadaljuje: »Biblija ponuja in pojasnjuje rešitev vseh svetovnih dogodkov. Poudarjamo, da človeška prizadevanja ne bodo rešila planeta, tudi ni razloga, da bi se bali, da bo planet uničen, ker Biblija jasno pravi, da bo Bog, ki mu je ime Jehova, posegel v dogodke na Zemlji. Končalo se bo slabo, a se bo spet začelo dobro. Podobno kot je v Bibliji opisan vesoljni potop. Hudo in slabo je marsikje že, ves čas intenzivno oznanjamo in glede na podnebne razmere na Zemlji do konca sveta ni več dolgo, seveda pa tega ne moremo točno napovedati. Ko me mnogi vprašajo, kdaj pa bo ta konec sveta, jim malo v šali odvrnem, naj vprašajo meteorologe«, hudomušno odvrne in poudari, da se konca sveta iskreno veselijo. Jehovove priče se od ostalih ver, ki prav tako temeljijo na Oznanjevanje je naloga vsake Priče Delovni dan Jehovovih prič po vsem svetu se začne ob 7. uri zjutraj, ko se tudi v centru na Duplici zberejo v jedilnici, kjer imajo t.i. jutranje čaščenje, kar pomeni, da preberejo biblijski stavek in ga komentirajo. Nato'imajo zajtrk, po zajtrku pa preberejo kakšno poglavje iz Biblije ali iz letopisa Jehovovih prič po svetu. Od 8. ure se vsak posveti svojemu delu - v kuhinji se lotijo priprave kosila, v pralnici je potrebno oprati in zlikati perilo, vzdrževalci skrbijo za različna popravila, na prevajalskem oddelku pa se šestnajst prevajalcev, lektorjev in korektorjev vsakodnevno loteva prevodov različnih publikacij, med katerimi je gotovo najbolj znana revija Stražni stolp. Ob 12. uri se zberejo na kosilu, od 13. do 17. ure ponovno delajo, pozno popoldan pa se vsak posveti svojim opravkom, med katerimi je zelo pomembno V centru na Duplici se v eni od dvoran, rečejo ji kraljestve-na dvorana, dvakrat tedensko dobivajo tudi Jehovove priče tukajšnje verske občine, ki obsega kraje širšega domžalsko-kamniškega območja. »Jehovove priče so bile v Kamniku organizirane že pred drugo svetovno vojno, a so se takrat dobivali še na skrivaj, v eni od hiš na Novem trgu. Tudi pozneje so se srečavali v hiši nad starim zdravstvenim domom, vse do leta 1992, ko so.svoje prostore dobili v Delavski univerzi v Domžalah. Tam smo bili pet let, leta 2001 smo svoja tedenska srečanja opravljali v kamniški knjižnici, nato pa smo v obdobju, ko se je že začel graditi center na Duplici, eno leto delovali še v Majčevem dvoru v Jaršah. Od avgusta 2005 pa se srečujemo v tej kraljestveni dvorani na Duplici«, je zgodovino Kamniških Jehovovih prič na kratko opisal Marko Šušteršič. Jehovove priče se na shodih srečujejo trikrat tedensko. Ob torkih se dobivajo le člani posameznih lokalnih skupin, večinoma v zasebnih hišah v Kamniku, Radomljah, Domžalah in drugih krajih te verske občine. Četrtkovih srečanj na Duplici se udeležijo člani iz vse verske občine, namenjena pa so predvsem spoznavanju Biblije in učenju oznanjevanja ali preprosto: »Učimo, se kako predstaviti Sveto pismo tistemu, ki nam odpre vrata.« Shodi ob nedeljskih dopoldnevih so bolj odprtega tipa, torej namenjeni Jehovovim pričam in vsem, ki jih njihovo versko delovanje zanima, sestavljeni pa so iz javnega predavanja in preučevanja Stražnega stolpa. Jehovove priče - v kamniški verski občini jih deluje približno 50 - začnejo in končajo shod s pesmijo iz pesmarice Pojmo hvalnice Jehovu ter preprosto molitvijo. V skoraj dve uri dolgem srečanju, katerega program je znan za eno leto vnaprej in je po vsem svetu enak, pa se verniki skozi kratka, a poučna predavanja in pogovore tudi oznanjevanje, največkrat po hišah in stanovanjih. »Nikoli ne vemo, kdo nam bo odprl vrata, zato je tema, s katero začnemo, bolj splošna, takšna, ki je zanimiva in aktualna za vse veroizpovedi in starosti. Stražni stolp, ki ga navadno prinesemo s seboj, ima na naslovnici kakšno izzivalno vprašanje, in ko pozvonimo na vratih, navadno vprašamo, kaj si mislijo o tem, ali preberemo kakšen biblijski stavek in se skušamo o tem pogovarjati. Biblija nas uči, da moramo veselo novico povedati vsem, zato ne izbiramo, komu bomo potrkali na vrata, seveda pa med pogovorom sledimo interesu sogovornika. Tistega, ki ne verjame v boga, na primer nima smisla prepričevati, da je Biblija božja beseda,« je še povedal Roman Arzenšek in dodal, da so zanje prav vsi ljudje enaki in da statistika dokazuje, da pravila, kdo se jim pridruži D morda le ateisti ali razočarani katoliki - ni. JASNA PALADIN Shod Jehovovih prič Da bi bolje razumeli njihovo vero in delovanje, smo se Jehovovim pričam pridružili tudi na enem od njihovih shodov, četrtkovi teokratični strežbeni šoli, kot sami uradno imenujejo takšno srečanje. seznanjajo s praktičnimi temami, kot je na primer pomen točnega branja, z različnimi prikazi in dialogi se učijo oznanjanja na terenu, berejo stavke iz svetega pisma in se pogovarjajo o njih ter si izmenjavajo izkušnje, izpostavljajo aktualna dogajanja pri nas in po svetu, ter se seznanjajo s povsem praktičnimi obvestili o delovanje verske skupnosti. Na shodu, kjer je bilo mogoče opaziti mlade pare, poročene zakonce, starejše ljudi, cele družine in tudi posameznike, večina sodeluje s svojimi odgovori, mislimi in izkušnjami, pri tem pa si ne pomagajo le z njim nepogrešljivo Biblijo, ampak tudi z drugimi priročniki. Zelo prijeten, zanimiv in nič kaj vsiljiv shod po skoraj dveh urah Jehovove priče vsakič nadaljujejo še z neformalnim srečanje, saj so, kot pravijo, med seboj iskreni prijatelji, ki jim takšni shodi pomenijo zelo veliko. V kraljestveni dvorani na Duplici se na shodih srečuje kakšnih petdeset Jehovovih prič s kamniško-domžalskega območja. Svoj shod začnejo in končajo s pesmijo. OKOLJU PRIJAZEN KAMNIŠKI MERCATOR CENTER Že tretje leto zapored so imeli djjaki srednje ekonomske šole s Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika možnost ogleda kamniškega Mercator centra. Pa saj Mercator centre vsakdo pozna, boste morda rekli, vendar... Dijaki 3. letnikov zgoraj omenjene šole imajo namreč predmet učno podjetje, v okviru katerega praktično spoznavajo delo po oddelkih namišljenega podjetja, ki ga sami ustanovijo. Tako se urijo v kadrovskem, računovodskem, nabavnem, prodajnem, marketinškem oddelku, v tajništvu in na mestu direktorja z namenom, da bi imeli čim manj težav pri uvajanju v bodoče delo. Gre za najmodernejši način učenja po principu »learning by doing« v sodobno opremljenih računalniških učilnicah. Ker pa delo znotraj učnega podjetja še vedno ni tisto čisto »ta pravo«, mentorice odpeljemo dijake na »teren«, kjer si ogledajo dejanska delovna mesta. Tako se spoznajo z delom v proizvodnem, storitvenem in trgovskem podjetju, ogledajo pa si tudi državni zbor in policijsko postajo. Ker je dijakom takšen način dela zanimiv, te oglede nadaljujemo iz generacije v generacijo. Letos nam je ogled kamniškega Mercatorjevega hipermarketa prijazno omogočila vodja gospa Romana Kramar, ki je dijake pozdravila ob prihodu in jim podala nekaj splošnih podatkov o njihovem centru, po trgovini pa jih je popeljala njena pomočnica gospa Nada Ulen. Pri tem je dijakom podrobno predstavila posamezne oddelke vse od »tehničnega« do »zelenjavnega«, Mercatorjeve akcije od pohvale vredne »Slovenske košarice« (ki resnično spodbuja slovenske proizvajalce in to precej bolje kot marsikatera predvidena vladna reforma) do zimskemu času zelo primerne »pet na Informativni dan je pred vrati PRED ŽIVLJENJSKO ODLOČITVIJO Marsikateri devetošolec in maturant se v tem času ukvarja z življenjsko pomembno in težko odločitvijo: katero srednjo šolo izbrati, da bo v skladu z mojimi zanimanji, pričakovanji, sposobnosti in seveda poklicem, ki bi ga želel opravljati, katere dodatne dejavnosti ponuja posamezna šola, naj nadaljujem študij, na kateri fakulteti, kako naj zadostim vpisnim pogojem in podobno. Informativni dan v petek in soboto, 10. in 11. februarja, je priložnost, da se bodoči dijaki in študenti podajo v lov za informacijami, ki jim bodo pri izbiri nadaljnjega študija še kako prav prišle. Šole in fakultete so se, tako kot zadnja leta, izredno potrudile pri pripravi predstavitev in promocije, saj poleg rednega izobraževalnega procesa predstavljajo tudi dodatne dejavnosti, možnosti za zaposlitev po končanem študiju in druge koristne informacije. Naj pa spomnim še na neformalni informativni dan z naslovom Študent dijaku, ki ga Študentski klub Kamnik pripravlja v torek, 7. februarja, na ŠCRM. Študenti različnih fakultet in najrazličnejših smeri bodo predstavili študij, kateri predmeti in profesorji so »najhujši«, kako se z njimi spopadajo. Iz prve roke bodo tako bodoči študenti dobili čimbolj realno sliko študija kot ga doživljajo študenti na različnih fakultetah, informacije pa jim bodo pomagale tudi pri odločitvi, katero fakulteto obiskati ob bližnjem informativnem dnevu. Odločitev, ki bo zaznamovala vaše življenje, je samo vaša, zato spoznajte srednje šole, fakultete in njihove programe, da bo pot do prave odločitve lažja. Odgovorna urednica Saša Mejač dan« ter odgovarjala na njihova vprašanja. Veseli me, da se v kamniškem Mercatorju zavedajo pomena povezovanja z lokalnim okoljem (in verjamem, da je v ostalih centrih po Sloveniji ravno tako) in da so nam brez problemov omogočili zgoraj omenjeni ogled. Dijaki, ki so se danes sprehajali po njihovi trgovini, bodo z veliko verjetnostjo postali njihova bodoča delovna sila, če ne stalna, pa vsaj začasna, ko si bodo ob študiju poskušali prislužiti kakšen tolar za bolj kot ne prazen študentski žep. Vsekakor pa večina njih že sedaj vidi Mercator kot »najboljšega soseda«. Na koncu le še to: glede na količino novogradenj v neposredni bližini hipermarketa bi morda odgovorni lahko začeli razmišljati kar o gradnji kamniškega »Mercator dvojčka«. Za prihodnost se glede na profesionalen odnos Mercatorjevi veliki družini res ni bati. _ Renata Rihter, prof. Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik SPOZNALI SMO PROIZVODNI PROCES V ETI IN STOLU V okviru dnevov dejavnosti smo z učenci devetih razredov OŠ Vič obiskali prehrambeni obrat Eta in pohištveno proizvodni obrat Stol Kamnik. V okviru vodenega ogleda so se učenci seznanili z delovnimi razmerami v omenjenih obratih, s postopki proizvodnje in z njihovimi izdelki. Naše predstave pred ogledom prehrambenega obrata Eta so se izkazale popolnoma drugačne kot so v resnici. Pričakovali smo veliko več ročnega dela, mokra tla z veliko Z učenci smo si ogledali proizvodnjo stolov odpadki zelenjave in sadja, delavce v gumijastih škornjih in velikih zaščitnih predpasnikih. Pozitivno presenečeni smo ugotovili, da je proizvodnja zelo posodobljena. Fizično delo so v veliki meri prevzeli stroji. Zaposleni so nam predstavili postopek čiščenja plodov in vse nadaljnje stopnje do končnih izdelkov. Najbolj so nas navdušili stroji za pomivanje kozarcev, tekoči trak za polnjenje steklenic in ogromno skladišče. Učenci so se čudili veliki količini dnevno predelanih živil. Določenih prostorov si zaradi higienskih razlogov nismo mogli ogledati, vendar nam je pogled skozi odprta vrata omogočil spoznati velik pasterizator, ki poskrbi, da imajo izdelki, ki jih kupujemo v trgovinah, daljši rok uporabe. Naša ugotovitev: izdelki obiskanega proizvodnega obrata Ete Kamnik so resnično dobre kakovosti in zato tudi pogosto na naših mizah. Zadovoljni in polni vtisov smo se po ogledu Ete napotili v pohištveno proizvodni obrat Stol Kamnik. Ogledali smo si pot nastajanja oblazinjenih stolov in jih na koncu tudi preizkusili. Največje zadovoljstvo naših učencev je bilo nagradno vprašanje, saj je odgovor prinesel naši učenki lepo blazino. Najbolj se nam je v spomin vtisnilo pripenjanje blaga na leseno ogrodje. Možnost ogleda, prijazen sprejem in pripravljenost odgovoriti na zastavljena vprašanja so učencem v veliki meri pripomogli k razumevanju učnih vsebin. Kljub deževnemu in temačnemu dnevu smo preživeli poučno in zanimivo dopoldne. Obema obratoma, Eta in Stol Kamnik, se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Vera Kozlevčar in Barbara Jaklič, OŠ Vič SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KRANJ, ____________________Cesta Staneta Žagarja 33________________ Lokacija Cesta Staneta Žagarja 33, telefon: (04)-204-15-74 (frizerski del šole) Lokacija Cdnkarjeva 2, telefon: (04)-202-16-21 (gradbeni del šole) SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KRANJ, KI JE NASTALA S 1. 9.2004 ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 VABI NA INFORMATIVNE DNEVE IN K VPISU UČENKE IN UČENCE TER DUAKE IN DIJAKINJE ZA NASLEDNJE PROGRAME: 1. Poklicno-tehnično izobraževanje: - GRADBENI TEHNIK (PTI). 2. Srednje poklicno izobraževanje: - FRIZER (šolska oblika), - MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV V GRADBENIŠTVU (šolska in dualna oblika) ZIDAR, TESAR, SLIKOPLESKAR, PEČAR-KERAMIK. 3. Nižje poklicno izobraževanje: - GRADBINEC, - ČISTILEC OBJEKTOV. Poleg tega šola izvaja tudi organizirano izobraževanje odraslih po »Modelu skupnega izvajanja programov v gradbeništvu« in po programu frizer, za prekvalifikacijo in za pridobitev prvega poklica. ČE SI ŽELITE PRIDOBITI POKLIC, KI OMOGOČA ZAPOSLITEV IN NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE, POTEM STE VLJUDNO VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE, KI BODO V PETEK, 10.2.2006 OB 9. IN 15. URI TER V SOBOTO, 11. 2. 2006 OB 9. URI. ZA FRIZERSKI DEL BOSTA INFORMATIVNA DNEVA NA LOKACIJI CESTA STANETA ŽAGARJA 33, ZA GRADBENI DEL PA NA LOKACIJI CANKARJEVA 2. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Cesta talcev 12, 1230 DOMŽALE tel.: 01/724 06 30 faks: 01/724 06 50 www.ssdomzale.si Spoštovani, devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 10. in 11. februarja. Na SREDNJI ŠOLI DOMŽALE vam bomo predstavili: • PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE • PROGRAM EKONOMSKI TEHNIK (pti) • PROGRAM STROJNI TEHNIK (pti) • MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV V STROJNIŠTVU - avtomehanik - strojni mehanik - inštalater strojnih instalacij • PROGRAM PRODAJALEC VLJUDNO VABLJENI! Vabimo tudi vse, ki bi se želeli vključiti v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH. INFORMATIVNI DAN ŠTUDENT DIJAKU V torek, 7. februarja,_bo Študentski klub Kamnik organiziral »informativni dan« na Šolskem centru Rudolfa Maistra z naslovom Študent dijaku. Na ta dan bomo na ŠCRM pripeljali študente višjih letnikov različnih fakultet in različnih smeri. Predstavili bodo tako naravoslovno tehniške kot tudi družboslovne fakultete - od biotehniške do veterinarske in medicinske, pedagoške ter ekonomske in seveda veliko programov filozofske in fakultete za družbene vede. To seveda ni pravi informativni dan na fakultetah, bo pa najbrž marsikateremu dijaku pomagal pri odločitvi, katero fakulteto bo želel bolje spoznati 10. februarja. Odločitev je vaša. Posledice ponavadi nosimo celo življenje, zato ne zamudite! Kdo vam bo najbolje predstavil posamezen študijski program, če ne ravno mi, študentje? Pridružite se nam torej v torek, 7. februarja, na Šolskem centru Rudolfa Maistra. Delili bomo uporabne podatke, nasvete in svoje izkušnje. Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, tel. 01/2811340, http://www.leila.si, irena.marinko@guest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija in strategija šole: Naše osnovno poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi'tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Skrbimo za kakovost izobraževanja na vseh področjih in skušamo čimbolj povezovati teorijo s prakso. V naši šoli razvijamo pozitivno vzdušje in veselje do učenja. Poslovni sekretarji v organizacijah opravljajo naslednja dela: samostojno načrtovanje, organiziranje in vodenje procesov v tajništvu oziroma v podjetju, sprejemanje, presoja in posredovanje poslovnih in drugih informacij, priprava in organizacija sej, sestankov, gradiv, komuniciranje s poslovnimi partnerji doma in v tujini, sodelovanje pri izvajanju kadrovske dejavnosti za zaposlene, vodenje poslovne korespondence, vodenje stroškov organizacijske enote, vodenje strokovnih delovnih skupin. Predmetnik: I. letnik: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: angleščina, Psihologija dela, Ekonomika in management podjetja, Gospodarsko pravo, Računalništvo in informatika, Organizacija poslovanja, Računovodstvo in finančno poslovanje, Praktično izobraževanje. II. letnik: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: nemščina, Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku, Javna uprava, Sodobno pisarniško poslovanje, Koncepti in veščine komuniciranja, Računalniški praktikum, Praktično izobraževanje. Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti oziroma štiri semestre. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Študijsko leto se prične praviloma oktobra in konča junija naslednje leto. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Če imajo kandidati dve ali več let delovnih izkušenj na poslovno administrativnem področju, so lahko delno ali v celoti oproščeni opravljanja praktičnega izobraževanja. O ustreznosti izkušenj odloča študijska komisija. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. Cena enega letnika je 304.000,00 SIT, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 320.000,00 SIT za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki in ponavljanje izpitov. Zakaj bi izbrali nas1 1) Naši študenti so uspešni pri študiju, delu in v privatnem življenju. 2) S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številke, ampak osebo, s katero se dve leti srečujemo vsaj dvakrat tedensko in z večino navežemo prijateljske stike za vse življenje. 3) Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih. 4) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih zvez. 5) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji. 6) Brezplačne individualne konzultacije s predavatelji. 7) Brezplačna pomoč pri iskanju zaposlitve. 8) Brezplačno svetovanje pri razvoju kariere. 9) V času, ko poteka pouk tujih jezikov, so možne brezplačne inštrukcije za angleški in nemški jezik. 10) Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokov ni šoli na Finskem. 11) Zagotovljeno brezplačno parkiranje. 12) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. 13) Srečali boste veliko novih in zanimivih ljudi iz vseh področij dela. Informacije o vpisu dobite na telefonski številki 01/2811340 ali preko internetnega naslova irena.marinko@guest.arnes.si. Nočna smuka > ali filmski ueeer? www.student»kM|>||St 113 VSE ItakUpE V j V akcijo niso vključeni izdelki TIJS IfiarlCGtll BAKOVNIK v Tuš klub akciji, tobačni izdelki e ~ pVROVOPKamntetU tUS Kjer dobre stvari stanejo manj NAKUP BREZ POLOGA. PRVI OBROK ČEZ POL LETA. www.peugeot.si Primer informativnega izračuna za nakup Peugeota Partner XT 1.6 HDi (75 KM). Cena vozila: 3.414.000 SIT. Cena s popustom: 2.850.000 SIT. Znesek pologa: 0%. Mesečna anuiteta: 62.633 SIT. Doba vračanja: 54 mesecev. EOM: 8,5%. Bogata serijska oprema: 2x zračna blazina, električni pomik prednjih stekel, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, dvojna stranska drsna vrata, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali... PEUGEOT TbTAL UŽITEK V DOVRŠENOSTI. Partner | Poraba - kombiniran način vožnje: 5.4 I - 7,5 1/100 km. Ernama CO^143 - I77gfltm. Slika je simbolična. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do odobricve financiranja na osnovi bonitete. Ponudba velja za vsa vozila dobavljena do 28.2.2006. Ob podpisu pogo*e se pbčajo sirotki obdelave posta v vgini IX od M PC voah. Prvi obrok zapade Čez pol leta. Vitina obrestne mere temelji na revalorizacijskem indeksu EURBOR - 3 MESEČNI. V primeru spremembe revalorizacijskega indeksa se obrok spremeni. EOM je izračunan na dan 29.12.2005 in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna ter vključuje strelke obrestne mere in zavarovanja. Navedena lizing ponudba je pripravljena v sodelovanju s podjetjem SKB Leasing Aoo. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 * PEUGEOT Si Mercator Center Kamnik Pomembno: podaljšujemo sobotni odpiralni čas od 8. do 21. ure, med delavniki pa velja že običajni odpiralni čas od 8. do 20. ure. vabi z veselimi dogodki in odlično ponudbo v petek. 3. februarja, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica ŠIVANE SLIKE NA PAPIRJU v petek. 10. februarja, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica OBESEK PRIJATELJSTVA IN LJUBEZNI v soboto. 11. februarja, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev s Podokničarjem in ansamblom VIHARNIK Brez dvoma najboljša cena! Jopa iz Hiša, otroška, vel.: od 4 do 12 100 % poliester, več barv Trz, Levček, Trzin