OBRTNI VESTNIK
Strohounl list za poozdigo In napredek obrtnlštua Drauske banouine.
»OBRTNI VESTNIK" Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40'— polletno	Din 20*— posamezna Številka . . Din 1'—		Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.		V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1932.	Štev. 17.
8red§tva in metode
Je že navada nekih ljudi, ki hočejo kar čez noč uvesti novotarije in zavreči vse ono, kar je veljalo do zdaj kot dobro, da se poslužujejo v dosego svojega namena vseh mogočih in nemogočih sredstev. Kot izkazano najboljše sredstvo za razna prevratna dejanja in za ustvarjanje novega javnega mnenja so pač razne vabljive firme in pa tisk. Pred dobrimi 14 dnevi je zagledal beli dan list, ki naj bi kot naš tekmec predvsem pokazal jugoslovanski javnosti upravičenost dn potrebo svojega rojstva z namenom razpleta najširše organizacije ‘Obrtništva na skupnostni in vzajemni podlagi —- vse v duhu državnega edinstva. Pa kaže v resnici ta list prav prozoren namen in javnost, ki je dovolj dovzetna za trezno presojo — saj smo Slovenci znani kot trezen in razumen narod — sodi že sama in ga odklanja, zavedajoč se, da se v tako resnih časih in časih tako občutne gospodarske krize ne ustvarjala vzajemnost in boljši pogoji na tak način. Nehote se č'ovek povpraša »Od kod sredstva?« Najbolj občuti pezo gospodarske krize obrtnik in malo verjetnosti je, kje bi se našel med njimi tak, ki bi poleg že itak težkih razmer imel prostovoljna sredstva za podpiranje, morda celo finansiranje lista, ki mu je že vnaprej usoda nedoločena prav z njegovo razdiralno politiko, pa naj si nadene ta še toliko in toliko blestečih fraz o edinstvu in jugoslovanstvu. Dles-eče fraze pravimo — zato, ker jugoslovanstvo in državno edinstva sta za nas že davno rešeni vprašanji, o katerih je vsaka nova reklama nepotrebna, če ne morda — vsaj tako bi bilo prav — kazniiva. Danes kričati v javnost »Da zastopamo jugoslo vensko tazo, da hočemo ustanoviti društvo ju-goslovetiiskih obrtnikov in podobno'«, ne pomenil nič drugega kakor imeti namen sejati mržnjo in razdor, kar je najmanj v skladu s temi vzvišenimi idejami, ob-
enem pa prikazati srbski in hrvatski javnosti najboljši del — narodno in državno najbolj zaveden del slovenskega obrtništva z njegovimi poborniki vred kot separatistična obrtništvo in nedostopno' za jugoslovansko skupnost. Tak način ustvarjanja plemenskih skupnosti obrtnikov je brelzipriimerna netaktnost, za katero ni najti dovolj primerne besede graje. Obrtništvo je samo imelo priliko spoznati, da je naš list skozi tolika leta bil veren zagovornik obrtniških interesov, da ni poznal partizanstva, da je vedno delal le v duhu skupnosti. Če je pa kdaj bil način pisanja tak, da je bil kakim osebam nevšečen in da so pozneje skovale proti njemu komplet, je bil to le izato, da je obvaroval interes skoposti in da se je zavzemal le za to, da ostanejo vse pravice in dosedanje pridobitve obrtništva neokrnjene. Bogata je tradicija našega lista, mestoma tudi burna, kakor so pač terjale prilike in okoliščine, toda vodilo skupnosti in načelo obrtniške sloge sta stopali vedno v ospredje. Mi nismo pisali in kričali v svet o naših sredstvih, zakaj vsa ta sredstva so bila plemenita in le v dobro obrtništva. Marsikdaj smo težko brodili, pa se nismo naslanjali tja, kar bi nas morda kdaj pozneje tiralo v odvisnost in tudi med našimi tovariši nismo' našli takega mecenstva kot ga je deležen bogve od katere strani naš tekmec. Zato kličemo vsem tistim izpadlim tovarišem okoli novega lista: Zakaj niste takrat priskočili s tolikšnimi sredstvi na pomoč, s katerimi danes lahko vzdržujete novi list. Pomagali bi svojemu prvencu, ga s sredstvi dvignili in obogatili po vsebini in obliki. Z novim listom pa ste jasno dokazali, da je vaš namen drug. Zato vas bo obrtništvo sodilo ob pravi uri samo in si bo samo znalo ustvariti pomisleke »Od kod in za kaj sredstva?«
Pravilnik o obrtnih pomožnih izpitih
Vsak mojster je odgovoren za uspešno plačni — Sestava
Na podlagi obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo predpisal pravilnik o pomočniških izpitih.
V kraju, kjer je sedež društva (pri okrožnem odboru), se ustanovi izpitna komisija za pomočniške izpite, ki je pristojna: 1. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo pri lastnikih obrtnih delavnic, ki so člani društva ali pa v tovarniški delavnici; 2. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo, če določi komisijo pristojna zbornica iz zakonitih razlogov; 3. za učence, ki dokažejo z izpričevalom, da so uspešno absolvirali strokovno šolo ali pa poseben strokovni tečaj; 4. za učence, ki so po predpisih absolvirali učno dobo iz obrtnih strok v odgovarjajočih delavnicah na področju društva, ki ne spada pod obrtni zakon, in 5. za kandidate, ki ponavljajo pomočniški izpit.
Izpitna komisija sestoji iz treh članov, in sicer iz predsednika in dveh mojstrov. Predsednika in njegovega namestnika postavi na predlog zbornice ban. člana-mojstra in njuna namestnika določi društvo. Za člane izpitne komisije smejo biti postavljeni samo državljani kraljevine Jugoslavije. Člani izpitne komisije ne smejo biti v sorodstvu s kandidati. Članstvo izpitne komisije je obvezno in se ne sme odkloniti brez tehtnega razloga. Član izpitne komisije, ki brez tehtnega razloga ne vrši svoje dolžnosti, se sme kaznovati z denarno globo do 500 Din.
dovršitev učne dobe — Izpiti so brez-izpitnih komisij
Lastniki delavnic so dolžni prijaviti svoje učence društvu za pomočniški izpit, kakor hitro absolvirajo učno dobo. Prijavo k temu izpitu pošlje lastnik delavnice naravnost društvu, na čigar področju se nahaja delavnica, kjer se je kandidat učil.
Izpit je javen in sestoji iz praktičnega in teoretičnega. Na izpitu mora kandidat dokazati, da se je praktično naučil obrti in da bo lahko delal kot pomočnik. Kandidatu, ki napravi izpit, izda društvo pomočniško izpričevalo. Če kandidat ne pokaže zadosti znanja, se mu pomočniško izpričevalo ne izda. Na njegovo zahtevo mu da društvo posebno izkazilo s pripombo, da je absolvi-ral učno dobo brez pomočniškega izpita. Tak kandidat sme po treh mesecih izpit ponavljati.
Če izpitna komisija ugotovi, da kandidat pri izpitu ni pokazal radostnega znanja po krivdi lastnika delavnice, v kateri se je učil, je dolžna to prijaviti pristojni splošni upravni oblasti prve stopnje, ki bo kazensko nastopila proti lastniku delavnice. Za izpit kandidati ne plačajo nikake izpitne takse, pomočniška izpričevala pa plačajo društva, ki morajo prav tako poskrbeti za odškodnino članom izpitne komisije. Nadzorstvo nad izpitnimi komisijami vrši ban.
Obrtniki, širite naš list!
Občni zbor zadruge čevljarjev v Novem mestu soglasno za skupne zbornice
54 čevljarskih mojstrov navzočih.
iV nedeljo dne 5. t. m. se je vršil v INovem mestu v obrtniški dvorani »Narodnega doma« občni zbor Zadruge čev Marijev za sodni okralj Novo mesto. Dvorana (je bila napolnjena', saj je bilo navzolčiih 54 zadružnih članov. Ob 10. uri dopoldne je otvoiril zborovanje zadružni načelnik g. Ignac Mali, čevljarski imoijlsiter v Novem msetiu. hz nljego-vega poročila je bilo razvidno, da zadruga živahno deluje, iz navzočega lepega števila članov pa se je videlo, da se člani zanimajo za delo zadruge in da imajo vanljo zaupanje. Med drugimi točkami je bila v razpravi na dnevnem redu itudi tvrdka Bata. V strokovno^ kakor tudi gospodarsko' dovršeni obliki je podal g. načelnik Malli poročilo o tvrdki IBatii in nueneim delu. Analiziral je način dela te tvrdke iin razvil misli, kako bi se dalo temu odpoimoči. Poudaril je. da 'je glavna krivda tvrdke Bate v tem, da hoče delati vise, kar se drugim industrijam ne more očitati. Nato je pojasnil tudi! pomen velikega protestnega zborovanja čevljarjev iiz vse dravske banovine, ki se je vršilo dne 13. marca t. 1. v Celju in k,i je napravilo velik vtis na vse gospodarske kroge v Jugoslaviji. Oimenil je, dia 'je imelo to zborovanje predvsem zato velik vpliv, ker se je vršilo podi okriljem ljubljanske skupne zbornice, s čimer je dobilo to zborovanje značaj protesta 'Celokupnega gospodarstva dravske banovine, torej vseh gospodarskih stanov sploh.
iNiato je občni zbor razpravljal tudi o vprašan1 ju ločene ali skupne zbornice. O tej točki je poročal popolnoma mirno in objektivno ter v poljudni obliki zastopnik zbornice dr. Jlure Koce. Navzoči zborovalci so videli, da je ljubljanska zbornica se veliko bolj zavzela za čevljarski stan kot ločena obrtna zbornica v Beogradu. Zlasti v borbi proti Bati je ljubljanska zbornica tako energično nastopila kot nobena druga zbornica v državi.
Na koncu razprave, ko je prišlo do glasovanja, se je izreklo vseli navzočih 54 članov soglasno za skupno zbornico'. To glasovanje jasno dokazuje, da se čevljarji iz novomeškega sodnega okraja resno zavedajo današnjega časa in da žele ohraniti skupno gospodarsko fronto tudi v bodoče.
Končno omenjamo, da se je na občnem zboru sprejela soglasno energična resolucija protti Bati, ki jo bomo v celoti priobčili v eni prihodnjih številk.
Zaključek konference mednarodne trg. zbornice v Inomostu
Mednarodna konferenca trgov, zbornic je bila v sredo 20. t. m. končana. — Odobrena so bila poročila finančne komisije o obnovi svobodnega deviznega prometa in poljedelske komisije o dvigu cen kmetijskim pridelkom in o preferenčnih carinah. Splošna resolucija konferenčnega plenuma govori o gospodarskih težavah podunavskih držav in o nujnih ukrepih za njihovo zaščito. Priporoča preferenčne carine, kolektivne (ne samo dvostranske) trgovinske pogodbe, čim tesnejše gospodarsko sodelovanje Podunavja itd. — Na konferenci je zastopal jugoslovanski odbor MTZ generalni tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič, ki se je danes vrnil v Ljubljano.
Jubilej uglednega obrtnika
Dne 14. t. m. je praznoval zidarski mojster in načelnik strokovne zadruge zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani g. Jernej Hlebš 30-letnico, odkar izvršuje samostojno stavbeno obrt.
G. Jernej Hlebš je eden onih naših obrtnikov, ki so v najtežjih prilikah dvignili svoj obrt in podjetje do splošnega ugleda. Je vzor naši mlajši obrtniški generaciji, kako je treba delati, da dosežeš zlato dno, ki ga ima obrt; seveda za pridnega in strokovnjaka.
Toda g. Hlebš se ni udejstvoval samo kot obrtnik v svoji stroki temveč žrtvuje že dolgo vrsto let svoje delo in prosti čas obrtniški organizaciji in delu za interese in dobrobit obrtniškega stanu. V zadnjih dveh letih je na čelu ene najuglednejših naših organizacij: Strokovne zadruge zidarskih mojstrov v Ljubljani. Njegova ponovna in soglasna izvolitev za načelnika priča, da uživa ta vseskozi ugledni obrtnik veliko zaupanje v zidarsko-obrtniških krogih. Zeli-mp, da bi še dolgo vrsto let vodil v vsestransko zadovoljnost svojo obrt in načeloval močni zidarski in studenčarski zadrugi.
Zakon o zaščiti kmeta objavljen in uveljavljen
Zakon vsebuje tudi važne določbe v zaščito denarnih zavodov
»Službene novine« z dne 20. t. m. objavljajo zakon o zaščiti kmetov, ki stopi 15 dni po objavi v veljavo,. Prav tako je objavljen v danaišnjiih »Službenih novinaih« za!ko!n, ki pooblašča vlado, da sme predčasno objaviti mednarodne pogodbe in sporazume gospodarskega značaja. Povodom uveljavljenja zakona o zaščiti kmetov je bilo izdano z merodajnega mesta naslednje pojasnilo:
Glavni namen tega zakona je regulacija gotovih kreditnih odnošajev v državi, ki; jo narekujejo splošne kreditne prilike. V prvi vrsti zahteva oslabljeni položaj kmetov, da se jih zaščiti za gotovo dobo tako pred prisilno prodajo njihovih posestev, kakor tudi pred pretirano visoko obrestno mero za dolgove. Zakon predvideva tudi ukrepe in postopek za primer, da bi kak denarni zavod zašel v začasne plačilne težave zaradi nenormalnih kreditnih odnošajev, izzvaili s splošno kreditno krizo ali za-, radi nenavadnega in prekomernega dvi-! ganja vlog. Dogajalo se Je in se še dogaja po vsem svetu in tudi pri nas, da zaradi vznemirjenja vlagateljev, odnosno naglega dviganja vlog zaide ta ali oni denarni zavod, dasiravno je vseskozi aktiven, v plačilne težave, ker se 1 od njega zahteva nemogoča stvar, da ! od vlagateljev sprejeti in v gospodar-: stvu plasirani kapital takoj realizira in izplača vlagateljem. Da se v takih primerih zaščitijo v prvi vrsti upnik] in vlagatelji pred škodo in izgubo, ki bi mogla nastati, se v zakonu predvidevajo tudi ukrepi, s katerimi se želi vzpostaviti ravnotežje omajanih kreditnih odnošajev ter omogočiti mirno poslovanje denarnih zavodov. Take ukrepe narekujejo splošni gospodarski interesi države ter so se jih poslužile že mnoge druge države; povsod so se pokazale prav blagodejne posledice zlasti z obnovo omajanega zaupanja in normalizacije kreditnih odnošajev.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 228« 1)2 - 22^8 28, Berlin 1338 37—134917 Pume "	o
795.14, Curih 1097 3’ I’ 2 8'
211 95 — 213 55, Newyotk V-u	u>
5654 S9 Ptu-vz 222 78 :>•”(	»*■» .	.	22
de 168 08 Trst 290 0'. tfi
Norme j iz mavca in žlindre
(Na .podstavi § 36. gradbenega zakona je gospod minister za igradbe predpisal sledeče;
I. Plošče iz mavca.
Pojem: Plošče iz mavca se izdelujejo iz gradbenega mavca, ki ustreza službenim normam in iz primerni^ rastlinskih vlaken, ali stukaturne trstike po službenih normah ali lesne volne kot dodatka.
Dimenzija: Velikost 25><200: Iširina 25 om, dolžina 200 cm, debelina '5 ali 7 centimetrov.
Velikost 60X200: širina 50 cm, dolžina 200 cm, debelina 2 ali 3 om.
Dopustne razlike so za dolžino in ši-irinb ,1' čm, za debelino + 'd!z'cm.
Teža: V suhem' stanju po uporabljenem polnilnem materljalu 600—900 kg/m8. Dopustna razlika je + 10%.
Obče zahteve: Pri ploščah iz mavca morajo biti vsi robovi ostri —, pri udarcu se mora čuti jasen1 zvok, in .morajo imeti plošče enakomerno gosto -sestavo {strukturo) :in biti popolnoma suhe.
Trdnost proti sukanju: 10 kg/cm\
Stalnost prostornine: Plošče iz mavca morajo imeti stalno prostornino', to 'je da se ne smejo razsušiti niti nabrekniti.
Stanovitnost v vodi: Plošče iz mavca postanejo po daljšem 'ležanju v vodi neuporabne.
Uporaba: Za pregradne zidove in obloge vsake vrste, ki niso izpostavljene trajnemu vplivu vlage ali velike toplote.
Trgovski običaji: Prodala, izmera in obračun se vršijo po površini s 0.5 m’ za velikost 25X200, odnosno 1.0 m5 za velikost 50X200. Dopustno je 5% -raz-loma. Naklada se brez zaobale v zaprte vagone.
II. Plošče iz mavca in žlindre.
Pojem: Plošče iz mavca jn žlindre Jskaljolne plošče) se izdelujejo iz gradbenega mavca, ki ustreza službenim normam in normirane 'jzgorilne žlindre,
a)	ali b) kot dodatka.
Dimenzija: Velikost 33X60: širina 33 centimetrov, dolžina 50 cm, debelina
5.7 ali 10 cm.
Velikost 33X60: širina 33 cm, dolžina 60 cm, debelina 5.7 ali 10 cm.
Dopustne razlike so za dolžino lin širino + 1 cm, za debelino pa + 02 cm.
Teža: v suhem stanju 900 kg/m3. Dopustna razlika je + 10%.
Obče zahteve: Pri ploščah iz mavca in žlindre morajo biti vsi robovi ostri, pri udarcu se mora čuti jaseln zvok, in morajo imeti -plošče 'enakomerno- gosto sestavo (strukturo) in biti popolnoma suhe.
Trdnost proti sukanju: 5 kg/cm*.
Stalnost prostornine: PlolšČe iz mavca in žlindre morajo imeti popolnoma stalno prostornino, to je, da se ne smejo razsušiti uiti nabrekniti.
Stanovitnost v vodi: Plošče iz mavca ,in žlindre postanejo po daljšem ležanju v vodi neuporabne.
Uporaba: Za pregradne zidove, ki niso izpostavljeni trajnemu vplivu vlage ali velike toplote.
Trgovski Običaji: Prodaja, izmera in obračun se vrši po površini z eno šestin k o m za velikost 33X50, odnostno eno petino m’ za velikost 33X60. Dopustno je 5% razloma. Naklada se brez zaobale v pokrite vagone.
III. Plošče Iz cementa in žlindre.
Pojem: Plošče iz cementa in žlindre (plošče iz 'lahkega betona) armirane ali ■brez armature se izdelujejo iz portland-cementa, ustrezajočega normam ministrstva za gradbe št. 2816-31, iz-gorilne žlindre vrste a), ki ustreza službenim normam in dodatka peska v velikosti prahu do grobega drobca iz kamna.
Dimenzije: Velikost 30X50: širina 33 centimetrov, dolžina 50 cm, debelina
5.7 ali 10 cm.
Velikost 33X60: širina 33 cm, dolžina 60 cm, debelina 5.7 ali 10 cm.
Dopustne razlike za Širino in dolžino so +_ * cm> za debelino pa + 0-2 cm.
Teža: V suhem stanju 1200 kg/m8. Dopustna razlika je + 10%.
Obče zahteve: Pri ploščah iz cementa in žlindre morajo biti vsi robovi ostri, pri udarcu se mora 'čuti jasen zvok, In morajo imeti plošče enakomer-
a plošče žlindre in cementa
no gosto sestavo (strukturo) in biti popolnoma strjene in suhe.
Trdnost proti sukanju: 5 kg/cm*.
Stalnost prostornine: Plošče iiz cementa in žlindre 'morajo imeti popolnoma stalno prostornino, to je da se ne smejo razrušiti niti nabrekniti.
Stanovitnost v vodi: Plošče iz cementa ;in žlindre morajo biti v vodi' stanovitne.
Uporaba: Za pregradne zidove, 10 centimetrov debele armirane plošče in za irazdelne zidove, in tedaj če so izpostavljene trajnemu vplivu vlage ali velike toplote, kadar je treba napraviti omet iz cementa kakor tudi za obloge zunanjih površin.
Trgovski običaji: Prodaja, izmera in ■obračun se vrši po površini ca 1/„ m’ za velikost 33X50, -odnosno 1L m! za velikost 33X60. Dopustno je 5 /o .razloma. Naklada se brez zaobale v pokrite železniške vagone.
Veljavnost norm: Vse norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Sl-užbenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 15. aprila 1932.
Norme za žlindro.
Klasifikacija po izvoru: a) Izgorilna žlindra: Sestoji .iz anorganskih -ostankov izgorevanja gorilnega materiala in iz neizgorljivega kamna, ki je vsebovan v gorivu.
b) Topi-l-niška žlindra: 'Izvira iz -topil-niškega -obrata (procesa) in jasno kaže svoj ognjeno-tekoči izvor.
Klasifikacija: Pesek iz žlindre: velikost zrna do 6 mm.
Prodec iiz žlindre: velikost zima od 6 do 20 mm.
Tolčenec iz žlindre: velikost zrna od 20 do 80 mm.
Žlindra za podlago: velikost zrna -od 80 do 150 mm.
Uporaba: V graditeljstvu se uporablja v glavnem namesto naravnega kamna jn za nasipanje.
Pri gradbi cest -se uporablja tako za napravo podia-ge, kakor tudi za napravo površne -plasti '(izgorilna žl-indra) ; pri vseh granah graditeljstva za napravo malte dn betona (obe vrsti žlindre).
'Kakovost: Preizkušanje kakovosti se vrši po namenu uporabe in obsega z -ozirom na to kemične, fizične ;in 'mehanične posebnosti, ki morajo ustrezati normam tistega materiala, ki naj ga žlindra nadomesti.
Pred uporabo mora izgorilna žlindra vsaj '14 dni, topilniška žlindra pa -vsaj 8 dni ležati na prostem.
Žvepla v obliki sulfida sme biti:
pri pesku ;iz žlindre do 0j5 .odst.,
pri prodcu iz žlindre do 0.6 odst.,
Vladimir Pfeifer:
Podedlovanje talentov -tradicija nasledstva
Plemstvo v slovenskih deželah je polagalo posebno važnost rodovnim izsledkom. V ta namen je gojilo v svojo duševno zabavo in ovekovečenje spomina svojega odličnega rodu posebno vedo — rodovinoslovje, ali kakor Nemci še dandanes označujejo s »Familienkunde«. Vendar pa vsa ta veda za njih lastno rabo ni imela drugega važnega pomena kot le tega, da je izpolnjevala rodovni list v najobičajnejši obliki risanega drevesa z vejami rodbinskih kolen in zastopnikov teh. Francoski znanstveniki, posnemajoč to avtorizirano vedo srednjeveškega plemstva, pa so šli v svojih izsledkih dalje; prišli so do prepričanja, da je mogoče na podlagi rodovinskih popisov priti do najzanimivejših ugotovitev gotovih značilnosti, ki se skozi rod in posamezna rodovna kolena vlečejo kakor karakteristično svojstvo dotične-ga rodu, oziroma njegovih krvnih predstavnikov. Tako so ugotovili strokovnjaki, da se zlasti nekateri talenti in sposobnosti odlikujejo in odražajo v več zaporednih rodbinskih kolenih — osobito tam — kjer so bili prvi zastopniki imena rodu z bivanjem stalno navezani na gotov kos zemlje. Ni čuda potem — -Slovenci smo znani kot narod, ki je sila navezan na svojo zemljo in jo zapusti le takrat, če ga k temu prisilijo socijalne prilike, kar pa pri naših predhodnikih ni bil slučaj, če so nastala v naši domovini tkzv. umetniška središča. Zgodovina navaja za umetnostna središča: Ljubljano, Poljansko dolino
pri iolčencu iz žlindre do 0.6 odst., pri žlindri za podlago do 0.7 odst. Izgorilna žlindra sme vsebovati gorljivih delov največ: pri pesku iiz žlindre 20 odstf., pri prodcu iz žlindre 15 -odst., pri tolčencu iz žlindre 10 odst. pri žlindri za podlago 10 odst.
Veljavnost nprm: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa -dobijo z dnem 15. aprila 1932.
Norme za opeko in kamen iz žlindre
I.	Opeka iz premogove žlindre.
Pojem: Opeka iz premogove žlindre se izdeluje iz žlindre, ki se dobiva pri izgorevanju goriva, ki ustreza normam za žlindro, z dodatkom hidravličnih spoijmih sredstev in eventualno peska, z mešanjem, tolčenjem in tlačenjem v opečne kalupe. V drugih kalupih izdelana telesa se nazivajo za kamen iz premogove žlindre.
Izdelava se vrši večinoma s strojem '(redkeje na roko) v železnih kalupih, nakar se takoj vzame iz kalupa in pusti, da se strdi. Razmerje zmesi spojnih sredstev dn izgorilne žlindre se ravna po zahtevah in posebno po zahtevani trdnosti. Dodatek peska največ 20%. Izgorilna žlindra, ki se mora uporabljati: pesek iz žlindre ali prodec iz žlindre ,po normah za žlindro.
-Obče zahteve: Opeka iz premogove žlindre .mora biti taka, da je mogoče v njo zabiti žebelj, glede prevajanja toplote ne sme zaostajati za zidno opek-o.
Oblika: Opeka iz premogove žlindre ima obliko paralelopipeda.
Velikost: 25 cm -dolžine, 12 cm -širine, 6.5 cm višine.
Dopustne razlike so za dolžino + 3 milimetre, za širino + 3 milimetre in za višino + 2 milimetra.
Kamen iz izgorilne žlindre se izdeluje v raznih velikostih in oblikah.
Teža: Po kakovosti žlindre, dodanega peska in tolčenja v suhem stanju i0.9 do 1.4 kg/dm3.
.Tlačna trdnost: Najmanj 30 kg/cm5. Preizkušnja se vrši po normah za zidno o-peko.
Stanovitnost na mrazu: Opeka iz premogove žlindre, ki se uporablja za neometano zidovje, mora biti stanovitna na mrazu. Preizkušnja se vrši po .normah za zidno opeko.
Uporaba: Opeka iz premogove žlindre se sme uporabljati kakor slabo žgana 1 opeka z najmanj 30 fcg/cms tlačne trdnosti.
Trgovski običaji: Prodaja se po kosu, oddaja brez zaobale. Količina ubite opeke na kraju nakladanja ne sme presegati 5%.
nad Škofjo Loko, Škofjo Loko samo, Radovljico, Kranj in Idrijo. Prvo mesto med temi umetniškimi središči pa zavzema mesto Kranj, ki velja kot tako že od 16. stoletja sem. V tem mestu se v največji meri uveljavlja tradicija nasledstva in je prišlo podedovanje umetnostno obrtnih talentov do izraza v tolikšni .meri, da so nasledniki v obrtu — pa dasi so bili na poznejšem mestu zastopani — uživali _po starih obrtnih zakonih celo posebne privilegije.
častno mesto v zgodovini mesta Kranja zavzemata v tem pogledu rod La-yerjev in šola najodličnejšega zastopnika Layerjevega rodu slikarja Leopolda. Mrliška matica navaja, da je bil prvi zastopnik te umetniške rodbine v Kranju 1. 1688. rojeni Josip Layer; njegovi starši so se domnevno preselili v Kranj s Tirolskega. Že sin Marko Layer (1727 —1808) je slovel kot dober slikar. Imel je osem otrok, med katerimi so pozneje zasloveli kot slikarji Leopold (1752— 1828) ■— najodličnejši slikarski talent tega rodu, dalje brata Valentin in Anton. Iz šole Leopolda Layerja, ki je bil poleg odličnega a samostojnega umetnika splošno znan tudi kot dober učitelj in obenem soustanovnik posebne slikarske šole, so izšli omembe vredni slikarji Egartner Josip (1809—1849), podobar in pozlatar, Josip Egartner, ml. (1833— 1905, Jakob Mikše (1789—1864), Matej Gorfčnik, slikar in podobar v Radovljici (1790—1862), sobni slikar Fr. ■Wissiak (1810—1800), slikar Anzelm Wisiak (1837—1876) in sobni slikar Edvard Wissiak (1841—1874).
Kot rodbina pa, katere zastopniki so se pečali s slikarsko, podobarsko vobče, pozlatarsko in celo rezbarsko umetnost-
II.	Opeka iz topilniške žlindre.
Pojem: Opeka iz -topilniške žlindre se izdeluje iz žlindre, ki ustreza nortnam za topilniško žlindro, z dodatkom hidravličnega spojnega materiala in eventualno peska, z -mešanjem in tlačenjem v opečne kalupe. V drugi obliki izdelana telesa se nazivajo za kamen 'iz topilniške žlindre.
Izdelava se vrši s strojem v železnih kalupih in se pusti, da se strdi na zraku. Za njeno zdelavo se uporablja pesek iz topilniške žlindre.
Oblika: Opeka .iz topilniške žlindre ima obliko paralelopipeda.
Velikost: 25 cm dolžine, 12 cm širine, 6-5 cm višine. Dopustne razlike so + 3 mm za dolžino, +. 3 mm za širino in + 2 nun za višino.
Kamen iz topilniške žlindre se Azde.-luje v raznih velikostih in oblikah.
Teža: Po kakovosti žlindre, dodanega peska in tolčenja y suhem stanju 1,0 do 1.8 kg/dm5.
Tlačna trdnost: Najmanj 70 kg/cm\ Preizkušanje se -vrši po normah za zidno opeko.
Stanovitnost na mrazu: Opeka iz topilniške žlindre, ki se uporablja za neometano zidovje, mora biti stanovitna na mrazu. Preizkušanje se vrši po normah za zidno opeko.
'Uporaba: Opeka iz topilniške žlindre se sme uporabljati kakor zidna opekli 'iste trdnosti.
Trgovski običaji: Prodaja se vrši po kosu, oddaja brez zaobale. Količina ubite opeke na kraju nakladanja ne sme presegati 5%.
Veljavnost: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. maja 1932.
Norme za lomljen kamen.
Pojem: Za lomljen kamen se naziva ves kamen, ki se dobiva samo z miniranjem (razstreljevanjem) in razbijanjem s krampom.
Delitev:
A.	Lomljen kamen za zidavo je:
1. navaden 'lomljen kamen razne velikosti po pogojih naročila brez kake obdelave pred oddajo na s-tavbišču;
2. ploščasti lomljen kamen razne velikosti po pogojih naročila, ki ima najmanj dve ravni .površini, ki sta pripravni za dosego dobre zveze v zidu;
3. obdelan lomljen kamen, in sicer:
a) obdelan lomljen kamen razne velikosti po pogojih naročila mora imeti vsaj dve dobri ležiščni površini kakor tudi eno -vidno površino, ki se lahko s konico {šiljastim dletom) obdela in ki je pripraven za zidno oblogo,
b) -lomljen kamen za poligonalni zid (ciklopni1 zid) razne velikosti po pogojih naročila z vsaj tremi d-obrimi 'ležišč-nimi površinami in eno vidno, ki se
jo obrtoma in katere rodbine prvega predstavitelja se domnevno smatra celo za učenca Layerjeve šole, je rodbina Gotzl-jevih. Smelo lahko trdimo, da stopata v tem rodu — bolj vidno kot pri Layerjevih — v ospredje kot značilna: prirojeni in podedovani talent do umetnosti in umetniška sposobnost v obrtu. Josip Gotzl (1754—1806) nesporno vrstnik Leopolda Layerja in učenec Marka Layerja, je bil pozlatar in slikar; imel je dva sinova — oba slikarja: Gašparja in Frančiška. Kot četrtega talentiranega slikarja in podobarja iz rodu Gotzl-jevih navaja kronika Karola Gotzla (1816—1892). Prej omenjeni Franc Še-rafin Gotzl je imel sina Alojzija Gotzla (1820—1905), ki je bil znan po vsej Gorenjski kot podobar, slikar in pozlatar, dočim sta se dva zastopnika Gotzlove umetniške rodbine preselila v Ljubljar no. Bila sta to Leopold (1817) in Avgust (1829) — Alojzijeva brata. Ko se je naselil v Ljubljani tudi Aleksander, ki je bil vnuk Franca Gotzla, rejenega v Trstu 1843. L, je Kranj izgubil rodovno in umetnostno potomstvo sloveče La-yerjeve šole. Kakor je podobarska in pozlatarska obrt prejšnjih zastopnikov rodu Gotzljevih zapustila širom Gorenjske nešteto sledov velike obrtne sposobnosti, tako je kot vreden naslednik tega za umetnostno obrt nadarjenega rodu še živeči Karol Gotzl — sin pokoj. Aleksandra mogel s svojimi stvaritvami širom slovenske zemlje dokazati polno vrednost podedovanega talenta, strokovnega znanja in profinjenega okusa.
(Dalje prihodnjič)
Ste 2e poravnali naročnino?
lahko s konico obdela -in ki je pripraven za zidno oblogo.
B.	Lomljen kamen za druge namene.
•iRazne velikosti, oblike, teže, razno obdelam itd., ki je po pogojih naročila in uporabe porab en n. pr. za kameinite namete, tlakovanje pobočij {obronkov), ijcamenite sklade, podlage za ceste, odvajanje vode in dr.
Preizkušanje: Se vrši po predpisih . za preizkušanje kamna.
Prevzem: Lomljen kamen pod Al, A2 lin B se prevzema po prostornini aili po teži, A3 pai po prostornini in vidni površini ali po teži in vidni površini.
•P.ri prevzemu po prostornim se zlagajo na ravni površini pravokotna telesa (figure) z 1.2 vilšine in najmanj 8 metre širine na proizvodno dolžino tako, da so zunanje strani enake v suhem zidanem dobro zašibramem zidu. V notranjosti mora biti ikamen kar najbliže drug ob drugem zložen, luknje pa z manjšim kaminom kar najbolj izpolnjene. Večje luknje med posameznimi kamni niso dopustne,' ker morajo biti -figure v svoji celosti čim kompaktnejša telesa.
■Prostornina se dobi iz prostorninske -enačbe
v v M-Š2 Dl+D2 8 ^ 2 A 2
v kateirii pomenijo V vsoto višin, merjenih na vseh 4 oglih in v sredini vseh 4 strani, iŠIl in >Š2 širine, Ol in D2 pa dolžine, izmerjene na polovični višini 'figure.
Zlaganju v drugih 'figurah se je ako tle mogoče izogibati. Padi preverjenja, da so ifigure od znotraj po predpisih zložene, se smejo ie-te neposredno na straneh in na poljubnih mestih razdreti.
(Veljavnost: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v i»Služibenih no* Viinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. maja 1932. in tedaj prestane veljavnost vseh dosedanjih oredpisov za lomljen kamen, kolikor jih je bilo.
Davek na manikiranje in onduliranje.
Bolgarski finančni minister pripravlja hud atentat na žensko razkošnost. Pripravlja namreč načrt zakona, po katerem naj bo obdavčeno manikiranje in onduliranje las. Manikiranje bo obda-čeno z 1—2 levoma, ondulacija pa s petimi. Vsaka posetnica frizerskega salona bo morala ta davek odrajtati takoj po dovršenem delu.
Donos državnih monopolov. Službene Novine so priobčile bilanco Uprave drž. monopolov. Iz te je razvidno, da je bilo v budžetnem letu 1931-32 2.325,299.373 Din dohodkov, izdatkov pa 545,843.796 Din. Čisti dobiček znaša 1.779,455.576 Din. Posamezni monopoli izkazujejo na dohodkih: tobak 1704.5 milijonov, sol 225.7, petrolej 137.3, vžigalice 127.5, cigaretni papir 106.2.
Podunavski problem še živi. Ob koncu tega tedna se sestane odbor strokovnjakov za proučevanje vprašanja o gospodarski restavriciji podunav. držav. Italijanski delegati so baje izrazili željo, naj bi se ta sestanek vršil v Luganu, toda ministri so se odločili za Ženevo.
Trgovinska pogajanja z Italijo pred zaključkom. Trgovinska pogajanja z Italijo so tik pred zaključkom in potekajo razmeroma ugodno. V najkrajšem času je pričakovati sporazum v vseh točkah, ki.so na dnevnem redu.
Kuluk — odpravljen. Ljubljanska mestna občina ifc po vzgledu dravske banovine z novim proračunom odpravila ikuluk. Še nadalje pa se bo odkupnina za osebno delo pobirala od državnih, banovinskih :in drugilh samoupravmih nameščencev.
Konkurzi v dravski banovini. IV prvem Četrtletju t. 1. je bilo v dravsiki banovini 63 'konkurzov dn prisilnih poravnav, t. j. skoraj osemkrat toliko kakor v 1. .1939, štirikrat toliko kakor v letiu 1930. in skoraj dvakrat toliko kakor lani v istem času.
Odkrita beseda odličnega Grka. Grški- min. predsednik Venizalos je v Ženevi na seji Zveze narodov odkrito povedal, da mas bo vseh konec, če se velesile ne sporazumejo in dado malim državam podpore, ki so je zaradi gospodarske krize nujno potrebne.
Selitev ameriških delavcev v Rusijo. Ameriški delavci so se začeli zaradi silne gospodarske stiske seliti v Rusijo, Kjer se nadejajo, da kriza še ni tako huda kakor drugod. Baje je med tistimi, Ki so iže odpotovali v Rusijo tudi 8£00 JUgoslovensikih državljanov in med temi skoro tretjina. Slovencev.
Čevljarska zadruga v Žužemberku soglasno za skupne zbornice
V nedeljo, dne 17. t. m. se je ob 2. popoldne vršil občni zbor Zadruge čevljarjev v Žužemberku v gostilni g. Smoleta. Načelnik g. Gliha je otvoril zborovanje, ki je bilo lepo obiskano in pozdravil zastopnika zbornice TOI dr. Ko-ceta in načelnika zadruge novomeških čevljarjev g. Malija. V lepem poročilu je tajnik zadruge g. Kastelic, čevljarski mojster in župan mesta Žužemberk orisal delo zadruge. Glede zaščite čevljarske obrti je temeljito poročal g. Mali, o vprašanju zbornice pa je na kratko poročal dr. Koce. Nato je župan g. Kastelic stavil predlog za skupno zbornico in ga stvarno utemeljil, načelnik g. Gliha je dal nato ta predlog na glasovanje in vsi zborovalci so se izrekli za skupno zbornico. Čevljarski mojster g. Stupica je pri tem poudarjal potrebo gospodarskega smisla, ki nujno govori za skupno zbornico kot enotno predstavnico vseh gospodarskih stanov. Po tem glasovanju se je razpravljalo še o raznoterostih, nakar je načelnik g. Gliha zaključil lepo uspelo zborovanje.
Mnenja
naliti čitaieCjev
Vslecerajeni g. urednik!
V prejšnji številki Obrtnega Vestnika 'sem šele zvedel iz rubrike »(Izza kulis«, zakaj sta bila izrinjena iz upravnega odbora Zanatske banke v Ljubljani gg. Josip Rebek in Miroslav Urbas, katera dva da imata poleg nekaterih drugih gg. obrtnikov največ zaslug, da se je ustanovila v Ljubljani podružnica Zanatske banke. Jaz kakor moji tovariši ne moremo razumeti, kako je mogoče, da ije Zanatska banka — Centrala uvaževala tako poročilo kot ste ga v prevodu priobčili in ki prav nič ne zaostaja 'za podlimi dsnuncijacijami. Radi bi zvedeli kaj 'bolj natančnega, kdo vse je imel pri 'tem prste vmes. Tako početje gotovih ljudi, ki se hočejo čeiz noč povspeti na odločilna mesta obrtniškega, javnega življenja, Jih najmanj usposablja in rodi 'Upravičeno nerazpoloženje širokih obrtniških mas. Nimam dovolj besedi, da bi zadostno' ožigosal ta poizkusi g. Pičmana, ki se miu je zaenkrat sicer obnesel, prepričan pa sem, da je bila to njegova prva in zadnja zmaga, ker se posledice nezadovoljstva napram njemu iže jasno kažejo na občnih zborih zadrug, če se gre za glasovanje za skupne ali ločene zbornice.
Prosil bi vas pa jaz in moji tovariši, da nam brez ovinkov in nejasnosti javno v Vestniku odgovorite, kaj pa je g. Zadravca privedlo do tega, da je samovoljno odložil mesto v upravnem odboru Zanatske banke. V tako važni ustanovi bi morali imeti še več Zadravcev, da bi uspešno stali ob strani za naše interese.
Z odličnim spoštovanjem Vaš ______________ I. M.
Dolobčbe glede odpisa davkov
Finančni minister je predpisal navodilo o izvajanju § 14. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.
Ol. 1. Odpisi davkov po § 14. zakona o izprememlbalh in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 31. marca 1932 se bodo vršili na podlagi sklepov finančnega ministrstva in finančnih ravnateljstev, izdanih pod pogoji tega navodila.
'Cl. 2. Na rok in na inačin predložitve prošenj za odpis davkov bodo davčni ob vezan c i opozorjeni z oglasi in na drug običajni način. 10 dni pred potekom roka za predložitev prošenj bodo državljani opozorjeni na dan, do katerega je treba prošnje predložiti.
<Č1. 3. Prošnje je treba predložiti individualno. Ce je v dotočnem kraju davčna uprava, še treba prošnjo izročiti njej. Oseba, ki dolguje davke na področji) dveh ali več uprav, mora vsaki pristojni upravi predložiti posebno prošnjo.
Cl. 4. Prošnja mora imeti podatke o celokupni lastnini davčnega obvazanca in pa izjavo, da nima druge premične in nepremične lastnine. K listinam, ki jih v tem pogledu prosilec zbere in priloži prošnji, lahko pristavi tudi i-zipisek zem-
ljiške knjige '(gruntovnice), zatem potrdilo občine, na uradnem obrazcu. Ako prosilec ne stanuje v občini, kjer (dolguje davek, tedaj mora k prošnji priložiti .potrdilo občine, kjer stanuje, in pa občine, kjer dolguje davek.
Cl. 5. Vsakega 15. v mesecu pošlje občina davčni upravi s posebnim seznamom prošnje, ki so ji bile dotlej izročene. O vsaki prošnji mora občina podati utemeljeno izjavo o prosilčevem lastninskem stanju in o njegovi plačilni sposobnosti. Občine, ki pobirajo in ki knjižijo neposredne davke, morajo prošnji 'priložiti na posebnem listu za vsako leto posebej in ‘podrobno sestavljen seznam 'zadolžitve in raz dolžit ve prosilca, in sicer od leta, ko je nastal davčni zaostanek pa do zaključno leta 1931. Če je zaostanek nastal pred' letom 1920., potem je treba pojasniti stanje od tega leta naprej. To so dolžna storiti tudi občine, ki sedaj ne knjižijo več davkov, ki pa hranijo davčne knjige za prejšnja leta.
Čl. 6. Sprejeto prošnjo s potrebnimi podatki od občine mora davčna uprava pregledati najkasneje do 16. prihodnjega meseca in o vsaki prošnji sestaviti referat z izjavo 'in predlogom. Proišnje 'bo pri davčnih upravah sprejemal in pregledoval v 'to določeni referent, in bo kakor za prošnje, predložene od občin, sestavljal referat z izjavo in predlogom. Ce davčna uprava opravlja vknjižbo neposrednih davkov, mora za vsako prošnjo napraviti izvleček iz davčnih glavnih knjig za vsako leto posebej po navodilu prejšnjega člena. Pri zbiranju podatkov se ne sme originalnih prošenj odposlati iz urada.
čl. 7. Po predhodnem členu opremljene prošnje predloži davčna uprava posebnemu petčlanskemu odboru. Odbor je sestavljen iz davčnega upravitelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine, Tri, jih predlagajo občinski odbori, in iz referenta uradnika davčne uprave.
čl. 8. Odbor se sestane vsak mesec na sklicanje predsednika.
O odborovih sejah se prosilci obve-ste z 'Objavo v občinski posvetovalnici iti na način, ki je v občini običajen.
Sejam lahiko' prosilec prisostvuje osebno ali pa preko pooblaščenega zastopnika.
Odbor 'lahko prosihca pozove na sejo tudi z osebnim pozivom, če se mu to zdi potrebno.
Objave o> odborovih sejah se morajo razglasiti na 'občinskih sejah vsaj dva dni pred sejo.
čl. 9. Člani, ki 'jih delegira obč. odbor, prisostvujejo sejam samo med debato o prošnjah prosilcev dotične občine.
Pristojnost odbora se določi v skladu s krajem zadoilženja. — Prošnje se lahko veljavno rešujejo tudi tedaj, če odborovim sejam niso prisostvovali od občinskega odbora delegirani člani.
Čl. 10. O sejah se vodi zapisnik in vanj se zabeležijo’ glavne izjave prosilca in mnenja odborovih članov. — Člani odbora smejo dati tudi svoja odvojena mišljenja, ki morajo priti v zapisnik.
čl. 'lil. IKo’ konča uprava delo z odborom, pošlje prošnje vseh dolžnikov, katerih zaostanki ne presegajo 10.000 Din, finančni direkciji v končno rešitev. — Finančna direkcija sklepa o predloženih prošnjah v eni ali dveh komisijah.
čl. 12. Ko prejme prošnje, odborovo mišljenje in morebitna poročila davčnih uprav, ugotovi fin. direkcija ali pa referent zaostanke in dolgove.
čl. 13. Pri ugotavljanju, ali obstoje in koliklšni so davčni zaostanki koncem leta 1928, je merodajno stanje davčnih glavnih knjig dne 31. decembra 1928.
čl. H4. Pregledi o zadolžitvi in raz-dolžitvi, ki se uradno priloiže prošnjam, morajo vsebovati podatke o tem, na katero leto se zadolžitve, prirastki in odpisi nanašajo.
čl. 15. V kakfšni višini se sme vsak davčni zavezanec obremeniti z davčnimi zaostanki, je odvisno od davčne zadolžitve za leto 1991.
V nobenem primeru se ne smejo davčni zaostanki knjižiti v breme, če vsota dolžnega dayka, ugotovljena po določilih čl. 13, ni večja od efektivne davčne zadolžitve za leto 1931. — Če se pa dolžnikova prošnja odbije za to, ker je davčni dolg manjši od redne zadolžitve 1931, pozneje pa se ta zadolžitev zaradi pritožbe zniža, sme dayčni ob-vezanec prositi, da se vzame njegova prošnja vnovič v pretres.
čl. 16. Na podlagi sprejetega sklepa izda direkcija rešitev, ki jo v 'konceptu podpišejo vsi člani komisije, čistopis pa sam predsednik. Nato se pošlje prosilcu.
čl. 17. Odloki o odpisu davka se vpišejo v poseben pregled odtpisov po ob-
činah. V pregled se razen .redne številke, imena (testnega in rodbinskega) in kraja zapiše tudi višina,davka, ki se odpiše. — Na podlagi pregleda se izvrže sumanne vknjižbe v sreski davčni glavni knjigi, na koncu pregleda se postavi klavzula knjiženja, pregled pa se pošlje davčni upravi v svrho individualnega knjiženja v davčni glavni knjigi za leto 1932.
Čl. 18. Prošnje za odpis davka nad dinarjev 10.000 predloži davčna uprava omenjenemu odboru v presojo prosilče-vega gospodarskega položaja in njegovih plačilnjh zmožnosti. Ko' odbor konča delo, sestavi uprava seznam prosilcev. Vanj napiše kraj prosilčevega bivanja in višino davka, ki naj se odpiše. Ta seznam pošlje uprava direktno davčnemu oddelku. — Na podlagi prejetih poročil pošlje oddelek svojega uradnika, da se prepriča o točnosti predloženih protšenj, ali pa odredi, da se, prošnje pošljejo preko finančne direkcije oddj’ku v nadaljnje reševanje.
Čl. |19. Prošnje, ki se pošljejo davčnemu oddelku, opremi finančna direkcija s svojim mišljenjem in predlogom.
— Davčni oddelek bo razpravlja1! o predloženih prošnjah kolagialno .in v komisijah, katerih sestavo določi pomočnik finančnega ministra. — Rešitev se pošlje v dveh izvodih finančnim direkcijam. En izvod dp'bi prosilec, drugega pa shrani ravnatelj v svoj arhiv.
— Na podlagi prejetih rešitev sestavi direkcija pregled odpisov, kakor je to predpisano v čl. 17.
Čl. 20. O stvareh, glede katerih sklepa finančna direkcija za vsako občino, se napravijo posebni seznami, v katerih so imena davčnih obvezancev in skupna zadolžitev do konca leta 1908, zadolžitve leta Il0l3(l, predlog odbora o odpisu dogov iin višina definitivnega davčnega odpisa na podlagi rešitve finančne direkcije.
Vse te sezname pošljejo finančne direkcije finančnemu ministrstvu.
Dva nova ministra
Beograd, 22. aprila ob 1. M. Nj. VeL kralj je s svojim ukazom z dne 21. t. m. sprejel ^ostavki, ki sta ju podala na svoje položaje minister za šume in rude dr. Stanko Šibenik in minister za zgradbe Nikola Preka.
Z drugim ukazom sta postavljena za ministra za zgradbe dr. Stjepan Srkulj, župan v Zagrebu, za ministra za šume in rude pa Viktor Pogačnik, narodni poslanec.
Oba nova ministra sta danes opoldne položila prisego v roke predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Marinkoviča.
Beograd, 22. aprila. Novoimenovani minister za zgradbe g. dr. Stjepan Srkulj je davi prispel v Beograd in se nastaml v hotelu »Excelsior«. Novinarjem je izjavil, da je imenovan za ministra za zgradbe, za ministra za šume in rude pa narodni poslanec Viktor Pogačnik. Ob 10. dopoldne je posetil ministrskega predsednika, ob 12. pa sta bila nova ministra zaprisežena.
Novoimenovani minister za zgradbe dr. Stjepan Srkulj je rojen 1869 v Varaždinu, kjer je dovršil tudi srednjo šolo. Visokošolski študij je absolviral na Dunaju, na kar se je posvetil profesuri. Mnogo se je udejstvoval tudi kot novinar, v zadnjih letih pa se je v največji meri posvetil komunalni politiki. Ze 1. 1917 do 1919 je bil župan v Zagrebu, pozneje več let član občinske uprav# in v zadnjih štirih letih zopet župan.
Novi minister za šume in rude Viktor Pogačnik je rojen 1. 1874 v Gjurgjevcu. Filozofske študije je absolviral v Zagrebu tn je bil nato dolga leta profeeor v Zagrebu in Mostarju. Od 1. 1908 je bil ravnatelj učiteljišča v Sarajevu, od 1. 1919 do 1921 pa poverjenik za socialno politiko deželne vlade. Leta 1927 je bil izvoljen za oblastnega poslanca v osiješki oblasti, ob priliki lanskih skupščinskih volitev pa za narodnega poslanca. Mnogo se je udejstvoval na prosvetnem in nacijonalnem polju.
Minister dr. Kramer na potu okrevanja
Praga, 22: aprila. AA. Zdravstveno stanje obolelega jugoslovenskega ministra g. dr. Alberta Kramerja se Je zelo izboljšalo. Zdravnika, ki zdravita obolelega ministra, kirurg in profesor univerze g. .prašek in univerzitetni docent g. Jurič sta izjavila, da operacija vobče ne bo potrebna. G. minister dr. Kramer se bo v kratkem vrnil na svoje mesto.
Ha) je novega
Obrtniki!
Večletno tovarniško jamstvo!
Važno za Vas je, da veste, da so
00	  Obročne	ugodnosti! Cene nizke
DURKOPP šivalni stroji
kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVOROCNI i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Elektrifikacij ski problem v Dravski banovini
Predavanje piraf. di-. techm. Milana Vidmarja v društvu »Merk'.ur«, 10. marca 1932.
(Nadaljevanje in konec)
Skupno omrežje našega električnega gospodarstva bi bilo takorekoč skupna 'Obratna rezerva. Težki milijoni bi bili na ta način prihranjeni.
Električne zveze med elektrarnami pa bi omogočevale tiuidi premetavanje energije iz ellektrame v elektrarno, iz elekltričnega sreza v električni siez. To dejstvo je izraženo v tretji tolčki mojega delkttr iftik acjjslkega načrta, ki je nesporno najvažnejša.
Kdo naj gradi 'Skiupino omrežje? Kido naj inivetstira iizdatne visolte za ziveizne daljin oivode? Odgovor na ta važna vprašanja sledi iz opisa tretje točke mojega načrta.
Vzemimo, da se ustanovil centralna elelktrična drutžiba, ki bi gradila skupno banovinsko omrežije. V tej družbii bi javni elektrifikatorji1 morali seveda imeti vodstvo. Bainovilna bi na primer v to družbo prinesla svoj daljnovod iz Ve-lenj na Črnuče. Svoj delež bi v veliki meri na ta način takoj vplačali, razen tega pa bi se iznebila skrbi za kaipiltal, ki je v tem daljnovodu iinveisitiran. Drtuigji družalbnilki, ostale naše elektrarne, bi s svojimi deleži takorekoč plačali obratno rezervo, ki bi1 jo skupno omrežje prineslo.
'Nlisem pozabil, na to, da bi taka centralna elektrifikacijska družba seveda morala imeti tudi dohodke. Družabno glavnico bi seveda morala obrestovati. Imela bi tudi izdatke za poslovanje.
Pri sestavljanju glavne točke svojega eldktrifiikačijlslkega načrta pa tudi nisem pozabil na dejstvo, da je treba pripravljati polt kolektivnemu električnemu gospodarstvu, da je torelj treba ustvariti prehod iz prostega gospodarstva v vezano. Kako se mi je vse to posrečite, sadite sami.
'Centralna elektriiflikaciljslka družba bi imela svoje centralno obratno vodstvo za vso banovino. To vodstvo nau bi imelo pravice posegati! v električni obrait posameznih električnih srezov. Po prvi točki mojega načrta bi blil notranji obrat sreza popolnoma avtonomen. Centralno obratno vodstvo pa bi imelo diktatorično oblast nad premetavanjem energije iz centrale v centralo!.
Vsaka elektrarna bi bila zavezana na povelje centralnega vodstva dobavljati v skupno omrežje določeno množino energije po lastni ceni, to se pravi po ceni, po kateri jo sama proizvaja. Nihče ne bi imel od tega škode. Jasno. je. da bi centralno vodstvo odjernalo le odivišno energijo in za to odvišno energijo bi z vso pravico plačevalo le režlij-sike cene.
Vsaka elektrarna pa bi morala na povelje centralnega vodstva sprejeti iz Skupnega omrežja določeno množino energije. Tako bi na primer centralno obratno vodstvo lahko zapovedalo mestni elektrarni ljubljanski, da naj za 10 dni ustavi obrat fin jemlje omrežno energijo. Seveda bi centralno obratno vodstvo kaj takega odredilo le, če bi imelo v rokah zelo ceneno odvišno energijo. Vsaka elektrarna bi namreč morala plačevati prejeto energijo po oeni, po kateri bi jo sama lahko proizvajala. Tudi v tem primeru bi nihče ne imel škode.
iPa boste rekli, da v mojem načrtu tiči velika nevarnost, nevarnost namreč,
da elektrarne ne bodo odkritosrčne, da centralnemu vodstvu ne bodo povedale pravih produkcijskih cen. Motite se.
Vsaka elektrarna, kli bi navedla previsoko lastno produkcijsko ceno kilovatne ure, bi bila v nevarnosti, da ji centrala diktatorično vsili energijo in omeji njen lastnli obrat. To prejeto energtijo bi morala elektrarna plačevati draže, inego bi jo sama lahko pioizva-jalla. Elektrarne, ki bi napovedale prenizko produkcijsko ceno. bi morale trajno dobavljati ostalim elektrarnam energijo pod lastno ceno.
'Predlagani Obračun ovalni sistem skrbi torej sam za pravico in poštenje. S'cer pa se vedno da kontrolirati1, kako producirajo elektrarne. Pravico do take kontrole bi centralna električna oblast mora’a imeti.
Opazilli ste najbrže, da pri predlaganem obračunovalnem načinu nimajo nastat' diferenco med cenami oddane in prejete energije. Produkcijske cene raz-flilčlntiih elelkltrareh' sio 'različne. Centralno dbrafno vodstvo bi za odvzeto energijo plačevalo manj, nego za oddano. Centralno clbratino vodstvo bi torej zaslužilo, centralna elektrifikacijska družba bi imela ddhoidke. Zelo iizdatne dohodke celo.
Razume se. da bi' nobena elektrarna po mojem načrtu ne mogla postavljati' novih produkcijskih strojev. Cenltralho obratno .vodstvo* bi ji vendar lahko zapovedalo, da naj ustavi obrat stioja, ki ga elektrarna šele hoče postavit'. Izračunalo bo, kako draga bi bila produkcija z novilm Strojem, pa bo po tej celmi elektrarni dobavljalo energijo.
S tem bi bila naša banovina zavarovana pred nepotrebnimi novimi elektrarnami. Nemogoče bi bile pred vsem nove majhne elektrarne. Pa tudi sedanje manjše elektrarne bi polagoma izumrle. (Prehod od razcepljenega skromnega električnega gospodarstva, do velikopoteznega, do produkcije v velikem Stilu, bi bil zaisiiguran.
Zdi se mi, da bi po mojem načrtu centralno obratno vodstvo imelo velike dohodke. Skupno banovinsko omrežje bi dobilo soliden finančni temelj. Nepotrebne bi bile izgube, ki jih sedaj ponesrečena elektrifikacija javnosti dooa-'ša. Nepotrebni bi bili' prispevki privatlnih podljetilj za javno elektrifikacfiljo.
Nabrali bi se počasi tudi denar za omrežja v pasivnih krajih. Tud! taki izdatki bfi potem nikogar ne boleli. V teku let pa bi vendarle morali pokazati se poslovni presežki centralne elektrifika-oiljske družbe, takrat pa bi bilo treba misliti na znižanje cen.
Iv. BRUNČIČ
stavbni in pohištveni pleskar in ličar. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 23.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telef. 34—76.
Moj elektriifikacijiskiii načrt je mestna občina Ijubljaniska takoj sprejela. Saj bi ji ne bilo treba* z. izgiuho ustavljati obrata. Skrbi bli ne imela več z nadaljnjimi raiz-'širtjetvamji mestne elektrarne, ki bodo pfav kmalu potrebna. Za obratne rezervne stroje bi ji ne bilo treba več iskrbeti.
Dovolj je drugih elelktraten, ki bodo iiz iistih razlogov rade sprejele moj elek-trliifilkacijlski' načrt. Centrale, ki jim mrtva voda pada čez jez, centrale, ki ne morejo kuriti premoigclvlnih odpadkov, bodo iz drugih razlogov z mojim načrltom zadovoljne.
PlrepoltoVal sem lani' vso Stoivenijo, ■ogledali si vse trase. Ralzigovanjal sem se z večino predstavnikov privatne električne industrije. Nikjer nisem našel odpora. Prepričam sem bil tedaj, da bo moj načrt usmeri! etektrifikacijsko delo na pravo pot.
čudim se, da ponesrečeni poizkusi še trajajo. Čudim se, da se še ni na poziv inaših oblasti sestalo predstavništvo naše 'električne industrije, da bi se izjavilo o mojih načrtih. Mislim, da bli bila člektrifilkaciljska konferenca že skrajno potrebna. Moj" načrt ni tak, da bi se ne moglo razpravljati o njem javno, odkrito in stvarno.
Caisl! so silno reSini. Svetovna kriza ležli kakor mora na našem gospodar-isltvu. Dolžnost nas vselh je, da združujemo gospodarske sile. Dolžnost strokovnjakov je, da svetujejo in vodijo.
Zakaj naj oistalne elektrifikacija pasivna, zakaj naj pada neizkoriščena voda čez jezove' naših elektrarem, zakalj naj gnije premogovni prali na Iežlilšči!h, čeprav bi ga lahko v elektrarnah pokurili? Zdi se mi, da po nepotrebnem Zapravljamo visoke milijone vsako leto, Iker ne izkoriščamo energfije, k!i. kriči po delu in ker ne najdemo pota do složnega organiziranega smOtrenega električnega gospodarstva.
Saj vam je znano, da tako težko pogrešamo malenkostne milijone, da sol celo najviišje maše kulturne institucije v nevarnosti. Z vsotam!!, ki jih izgublja zmedeno sedanje električno gospodarstvo, bi prav lahko izdatno alimentitali gledališča, šole in univerzo.
ti
Bakrene, medene in alu* minijaste predmete
za obrt, gospodarstvo In kuhinjo izdeluje solidno tvrdka
M
JOSIP OTOREPEC
LJUBLJANA, Za Gradom štev. 9 (ob koncu Streliške ulice)
in ticitaciie
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg sena in 2500 kg bencina. — Dne 24. maja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave port-land-cementa.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertne licitacije dne 17. maja t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu.
Oddaja zgradbe in zakupa restavracije na postaji čačak se bo vršila potom ofertne licitacije dne 18. maja t. 1. pri Direkciji drž. želez, v Sarajevu.
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg masti in 20.000 kg koruze; do 4. maja t. 1. pa glede dobave 100 kg solne kisline, 50 kg žveplene kisline, 50 kg dušikove kisline, 50 kg amoniaka,
10.000 kg karbida, 50 komadov zatika-čev, 2000 kg beagid kolutov in 200 plošč pločevine.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg cementa in 20 komadov gumijastih cevi.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. maja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland-cementa; do 9. maja t. 1. pa glede dobave 2300 kg bakrenih vrvi.
Prodaja lesa. Dne 17. maja t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 6 komadov vzmeti, 10 komadov plošč valjanega železa, 200 m nosilcev; do 3. maja t. 1. pa glede dobave manesmanovih cevi.
Direkcija drž. rudnika Banja Luka
sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave rešet za separacijo, 100 kg belih krp ter glede dobave 40 plošč železne pločevine.
Dne 28. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave
15.000 komadov letnih maj.
Prodaja lesa in drv. Dne 18. maja t,
1. se bo vršila pri Direkciji šum v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa in drv.
Direkcija drž. rudnika Banja Luka sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg namiznega olja in 500 kg strojnega olja.
Dne 20. maja .t, 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofertalna licitacija glede dobave 2500 kg usnja.
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg kristalnega sladkorja in 45.000 kg pšenične moke.
Komanda pomor, arsenala v Tivtu sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg bencola, 400 kg transformatorskega olja, 500 kg glicerina in 8300 kg repičnega olja; do 5. maja t. 1. pa glede dobave 5000 kg krp.
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. — (Oglasi in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v \ Ljubljani.)
OBRTNA BANKA V " JUBUA1NI
CIETNTIRAILAS KONGRESNI TIRG 4	IPODRDŽiNlCA I l! IT O M E IR
Telefon št. 2.1'IH	K	ji	(bi	n	pri	poštni	hranilnici	v	l,|ul>l]iini	št. 12.l'51	T	">	s*	'S
Daje kre lite v obrtne svrhe pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih po;l etij. izvršili	s	bančne rni	c ie	nm •
kulantneje Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vlo r	no	logov o n r	•	vi
• amii	n odgovorni urednik Vladimir Pfe ii-r	Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek — Tiska Narodna tiska	edstavnlk 1	'pršek	Vs:	v	Ljub