Alenka Sedlar Špehar EKOREMEDIACIJE Delovni zvezek za naravovarstvene tehnike Alenka Sedlar Špehar EKOREMEDIACIJE Delovni zvezek za naravovarstvene tehnike BIC Ljubljana Ljubljana 2024 N Naslov: Ekoremediacije – Delovni zvezek za naravovarstvene tehnike FO Izobraževalni program: LO srednje strokovno izobraževanje naravovarstveni tehnik KO Modul: ekosistemi, dejavnosti v prostoru in ekoremediacije Avtorica: Alenka Sedlar Špehar Strokovna recenzentka: Tajana Zajc Železnik Lektorica: Rozalka Mohorič Tehnični pregled in ureditev: Mojca Jevnikar Slike: Alenka Sedlar Špehar in splet Slika na naslovnici: Alenka Sedlar Špehar Založnik: Biotehniški izobraževalni center Ljubljana Ljubljana, januar 2024 Elektronska izdaja Dostopno na: https://za-naravo.yolasite.com/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 182941187 ISBN 978-961-6915-24-3 (PDF) Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 KAZALO VSEBINE 1 EKSTREMNI EKOSISTEMI ............................................................................................ 9 1.1 Naravni ekstremni ekosistemi .................................................................................10 1.2 Degradirani ekosistemi ...........................................................................................12 2 EKOSISTEMSKE STORITVE........................................................................................17 3 NARAVNE REMEDIACIJE ............................................................................................23 3.1 Naravna ekoremediacija .........................................................................................27 3.2 Grajene ekoremediacije .........................................................................................31 4 REVITALIZACIJA ..........................................................................................................37 5 REMEDIACIJA ..............................................................................................................44 5.2 Bioremediacija ........................................................................................................49 5.3 Fitoremediacija tal ..................................................................................................53 5.4 Čistilne naprave .....................................................................................................56 5.5 Mikoremediacija .....................................................................................................61 6 BLAŽILNE CONE ..........................................................................................................62 7 VIRI ...............................................................................................................................66 3 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Kazalo slik Slika 1: Peskokop .................................................................................................................................. 12 Slika 2: Gramoznica ............................................................................................................................... 12 Slika 3: Kamnolom ................................................................................................................................. 12 Slika 4: Glinokop .................................................................................................................................... 13 Slika 5: Urbane površine ........................................................................................................................ 13 Slika 6: Monokulture .............................................................................................................................. 13 Slika 7: Onesnaženi ekosistemi ............................................................................................................. 14 Slika 8: Potek rečne struge Drave nekoč (levo) in danes (desno) ........................................................ 15 Slika 9: Ekološko ravnovesje ................................................................................................................. 21 Slika 10: Ekoremediacijski elementi v naravi ......................................................................................... 23 Slika 11: Protipoplavna zajezitev ........................................................................................................... 31 Slika 12: Mejice ...................................................................................................................................... 32 Slika 13: Mlinščica ................................................................................................................................. 32 Slika 14: Mlaka ...................................................................................................................................... 32 Slika 15: Urejanje jezov ......................................................................................................................... 33 Slika 16: Zasaditev vegetacije ............................................................................................................... 38 Slika 17:Zasaditev z geotekstilom ......................................................................................................... 38 Slika 18: Vrbovi popleti .......................................................................................................................... 38 Slika 19: Mreža iz kokosa in jute ........................................................................................................... 38 Slika 20: Mreža iz plastičnih vlaken ....................................................................................................... 39 Slika 21: Zajezitve na vodotoku ............................................................................................................. 39 Slika 22: Prag na potoku Oplotnica ....................................................................................................... 39 Slika 23: Plavajoči otok .......................................................................................................................... 40 Slika 24: Melioracijski jarek .................................................................................................................... 40 Slika 25: Kašta na Pšati v Zalogu pri Cerkljah....................................................................................... 41 Slika 26: Gabion .................................................................................................................................... 41 Slika 27: Zaščita s kosmatim lesom ...................................................................................................... 41 Slika 28: Žive ščetke .............................................................................................................................. 41 Slika 29: Utrjevanje brežin s fašinami .................................................................................................... 42 Slika 30: Vodna setev z dodatkom rastne pulpe ................................................................................... 42 Slika 31: Shema izgradnje zajede ......................................................................................................... 42 Slike 32, 33 in 34: Vodne ptice .............................................................................................................. 42 Slika 35: Revitalizacija reguliranega vodotoka ...................................................................................... 43 Slika 36: Okrepljena bioremediacija tal ali podzemne vode .................................................................. 47 Sliki 37 in 38: Elektrokinetična remediacija tal ....................................................................................... 47 Slika 39: Kemična oksidacija onesnaževal v tleh .................................................................................. 48 Slika 40: Metoda spiranja prsti (Soil Washing) ...................................................................................... 48 Slika 41: Metoda odstranjevanja nečistoč (Soil Flushing) ..................................................................... 49 Slika 42: Remediacijska metoda vpihovanja zraka ............................................................................... 51 Slika 43: Biobariera ................................................................................................................................ 52 Slika 44: Zaščitno kmetovanje ............................................................................................................... 52 Slika 45: Zaščitno kmetovanje z reguliranimi pogoji .............................................................................. 53 Slika 46: Bioreaktor ................................................................................................................................ 53 Slika 47: Grajeno močvirje ..................................................................................................................... 57 Sliki 48 in 49: Vertikalna in horizontalna rastlinska čistilna naprava ..................................................... 59 Slika 50: Mikrofiltracija ........................................................................................................................... 61 Slika 51: Naravne bariere za čiščenje površinskega toka vode ............................................................ 62 Slika 52: Vpliv vetrnih barier na moč vetra ............................................................................................ 65 4 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Kazalo shem Shema 1:Delitev ekstremnih ekosistemov ............................................................................................. 10 Shema 2: Delitev slapov ........................................................................................................................ 30 Shema 3: Postopek izvedbe remediacije .............................................................................................. 45 Kazalo grafikonov Grafikon 1: Poskus čiščenja atrazina z raslinami in/ali glivami ............................................................. 61 Kazalo tabel Tabela 1: Endemiti in njihov življenjski prostor ........................................................................................ 9 Tabela 2: Bioindikatorji ............................................................................................................................ 9 Tabela 3: Prilagoditve organizmov ........................................................................................................ 10 Tabela 4: Dejavniki ekstremnih pogojev ................................................................................................ 11 Tabela 5: Primeri degradiranih biotopov ................................................................................................ 12 Tabela 6: Obremenjevanje sistemov s strani človeka ........................................................................... 14 Tabela 7: Revitalizacijski ukrepi na/v vodotoku ..................................................................................... 16 Tabela 8: Ekosistemi in naravni procesi ................................................................................................ 18 Tabela 9: Ekosistemi in dobrine............................................................................................................. 18 Tabela 10: Ekosistemi in koristi uravnavnalnih funkcij .......................................................................... 19 Tabela 11: Ekosistemi in nematerialne koristi ....................................................................................... 19 Tabela 12: Zaščita ekosistemov pred premočnimi vplivi ....................................................................... 21 Tabela 13: Ukrepi obnove in zaščite ekosistemov ................................................................................ 24 Tabela 14: Vpliv spodobnosti narave .................................................................................................... 24 Tabela 15: Delitev ekoremidiacij glede na izvor .................................................................................... 25 Tabela 16: Okoljska delitev ekoremidiacij ............................................................................................. 26 Tabela 17: Sektorska delitev ekoremediacij .......................................................................................... 27 Tabela 18: Primeri naravne ekoremediacije v vodnem okolju ............................................................... 27 Tabela 19: Tehnike revitalizacije vodotokov .......................................................................................... 31 Tabela 20: Primeri grajenih ekoremediacij v vodenm okolju ................................................................. 31 Tabela 21: Urejanje jezov ...................................................................................................................... 33 Tabela 22: Vrste talnih drč ..................................................................................................................... 33 Tabela 23: Ribji prehodi pri hidroelektrarnah ......................................................................................... 34 Tabela 24: Avtohtona drevesa ............................................................................................................... 35 Tabela 25: Vpliv zasaditve na ekosisteme ............................................................................................ 35 Tabela 26: Avtohtone grmovne vrste ..................................................................................................... 36 Tabela 27: Revitalizacijske ukrepe za vodotoke in vodonosnike .......................................................... 38 Tabela 28: Metode čiščenja zemljin ...................................................................................................... 44 Tabela 29: Tehnologije meridiacije – biološki postopki ......................................................................... 45 Tabela 30: Tehnologije remediacije – fizikalno-kemijski postopki ......................................................... 46 Tabela 31: Tehnologije remediacije – termični postopki ....................................................................... 46 Tabela 32: Mikroorganizmi glede na uporabo kisika ............................................................................. 50 Tabela 33: Mikroorganizmi v bioremediaciji: ......................................................................................... 50 Tabela 34: Remediacija z uporabo talnih mikroorganizmov .................................................................. 51 Tabela 35: Ekoremediacijske rastline .................................................................................................... 54 Tabela 36: Prednosti in slabosti fitoremediacij ...................................................................................... 55 Tabela 37: Pojmi iz fitoremediacije ........................................................................................................ 56 Tabela 38: Organska in anorganska odpadna voda ............................................................................. 57 5 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Tabela 39: Čiščenje odpadne vode v čistilni napravi ............................................................................ 58 Tabela 40: Faze čiščenja odpadne vode v čistilni napravi .................................................................... 58 Tabela 41: Lastnosti vertikalne in horizontalne rastlinske čistilne naprave ........................................... 59 Tabela 42: Komponente rastlinske čistilne naprave .............................................................................. 59 Tabela 43: Tipi rastlinskih čistilnih naprav ............................................................................................. 60 Tabela 44: Blažilni sistemi in njihove značilnosti ................................................................................... 63 Tabela 45: Delitev blažilnih barier ......................................................................................................... 64 6 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Predgovor V tem poglavju bomo obravnavali problematiko ohranjanja naravnih dobrin in kako spodbujati naravne samočistilne sposobnosti okolja, v katerem živimo. Z drugo besedo, ukvarjali se bomo z ekoremediacijo. Z njo prispevamo k zniževanju količin hranil ali onesnaževal v okolju in bogatimo biotsko pestrost. 7 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 8 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 1 EKSTREMNI EKOSISTEMI Za razumevanje delovanja ekoremediacij moramo vedeti, kako deluje biocenoza v ekstremnih pogojih. Gre za območja, kjer imajo eden ali več okoljskih dejavnikov minimalno ali maksimalno vrednost. 1. Navedite 12 okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na biocenozo. Ko govorimo o endemizmu, mislimo na vrsto, katere geografski obseg je omejen. Endemiti so ranljivi ravno zaradi manjše populacije, zato je njihovo ohranjanje ključno. 2. Naštejte 10 endemitov, ki živijo v Sloveniji. Tabela 1: Endemiti in njihov življenjski prostor Endemit Življenjski prostor Bioindikatorji so pokazatelji stanja okolja. Z njimi dobimo ključne informacije o obremenjenosti okolja le, če jih znamo dobro interpretirati. 3. Navedite 5 bioindikatorjev in obrazložite, katere informacije nam podajajo. Tabela 2: Bioindikatorji Bioindikator Informacije o … 9 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 4. Ekstremne ekosisteme glede na izvor delimo na: Shema 1:Delitev ekstremnih ekosistemov Ekstremni ekosistemi _____________ ekstremni ekosistemi ______________ ekosistemi primeri primeri 1.1 Naravni ekstremni ekosistemi Raziščimo naravne ekosisteme in poskusimo ugotoviti, kateri dejavniki narekujejo ekstremne pogoje. 1. Kakšne prilagoditve razvijejo organizmi na ekstremne abiotske dejavnike? Tabela 3: Prilagoditve organizmov Dejavnik Prilagoditve malo padavin visoke temperature nizke temperature saturirana tla nič svetlobe visok vodni pritisk 10 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 2. Dopišite dejavnike, ki imajo minimalno ali maksimalno vrednost in definirajo ekstremne pogoje. Tabela 4: Dejavniki ekstremnih pogojev Ekosistem Dejavniki oligotrofno jezero visoko barje mrazišča termalni vrelci jame dno globokega jezera brakični ekosistem kamniti travnik večni sneg vresava globokomorsko dno ob termalnem vrelcu 11 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 1.2 Degradirani ekosistemi V Sloveniji poznamo nekaj primerov degradiranih biotopov, za katere velja dobro razmisliti, ali je sanacija smiselna. Revitalizacija okolja ni vedno nujno potrebna. 1. Na podlagi fotografij prepoznajte skupino degradiranih biotopov ter pripišite njihove značilnosti. Ali je v tovrstnih sistemih revitalizacija smiselna? Tabela 5: Primeri degradiranih biotopov Biotop peskokop Splošne značilnosti Ekstremni dejavniki Revitalizacija Slika 1: Peskokop Vir: Lasten Biotop gramoznica Splošne značilnosti Ekstremni dejavniki Revitalizacija Slika 2: Gramoznica Vir: Gorenjska gradbena družba 2011 Biotop kamnolom Splošne značilnosti Ekstremni dejavniki Revitalizacija Slika 3: Kamnolom Vir: Carrières Roffat 2021 12 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Biotop glinokop Splošne značilnosti Ekstremni dejavniki Revitalizacija Slika 4: Glinokop Vir: Debernardi 2011, 0:15 Biotop urbane površine Splošne značilnosti Ekstremni dejavniki Revitalizacija Slika 5: Urbane površine Vir: Lasten Biotop monokulture Splošne značilnosti Ekstremni dejavniki Revitalizacija Slika 6: Monokulture Vir: Lasten 13 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Biotop onesnaženi ekosistemi Splošne značilnosti Ekstremni dejavniki Revitalizacija Slika 7: Onesnaženi ekosistemi Vir: Lasten 2. Človek s posegom v vodotok pogosto povzroči ogromno škodo pri osnovnih funkcijah vodnih ekosistemov. Dopolnite besedilo. Pri tem se lahko: ___________(zmanjša/poveča) samočistilna sposobnost vodotoka, ___________(zmanjša/poveča) sposobnost zadrževanja vode, ___________(zveča/pomanjša) biodiverziteta, ___________(poveča/ zmanjša) količina vode v strugi, ___________(izboljša/poslabša) kvaliteta vode. 3. Na kakšen način človek obremenjuje naslednje ekosisteme? Tabela 6: Obremenjevanje sistemov s strani človeka A TLA VOD ZRAK 14 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 4. Na črto pred trditvijo napišite D, če trditev drži, ali N, če trditev ne drži. _______ Z betonsko regulacijo struge voda hitreje odteče. _______ V zgornjem delu struge pred regulacijo se pojavljajo poplave. _______ V spodnjem delu struge po regulaciji se zaradi hitrega odtekanja vode pojavlja suša. _______ Z nepravilno regulacijo struge večamo ekstremne dogodke. 5. Povežite pojme med seboj. postopek zmanjševanja tveganja za remediacija zdravje ljudi postopek obnove degradiranega sanacija ekosistema postopek, s katerim izboljšamo stanje revitalizacija ekosistema 6. Poglejmo si konkreten primer poseganja človeka v rečno strugo Drave. Modra barva predstavlja porečje Drave, oranžna barva pa predstavlja poplavno območje, zadrževanje vode in prav poseben habitat. Slika 8: Potek rečne struge Drave nekoč (levo) in danes (desno) Vir: Sajovic 2010, 14 a. Raziščite, zakaj je prišlo do tako izrazite uravnave rečne struge Drave? b. Kakšne so posledice na rečnem ekosistemu? 15 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 c. Kakšne so posledice na kopenskih ekosistemih? Na močno degradiranih ekosistemih ne bomo mogli nikoli več vzpostaviti prvotnega stanja (pred človeškim vplivom). Lahko pa se potrudimo in se temu naravnemu stanju vsaj približamo. Tovrstni ukrep imenujemo REVITALIZACIJA. Gre za vrsto ekoremediacije, ki se uporablja za sanacijo nepravilnih posegov v vodotoke ali druge ekosisteme. 5. Glede na lokacijo izvedene revitalizacije naštejte nekaj smiselnih ukrepov. Tabela 7: Revitalizacijski ukrepi na/v vodotoku Posegi v strugi Posegi na brežini Sprememba poteka trase Več o tem bomo obravnavali v sklopu umetnih ERM. 16 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 2 EKOSISTEMSKE STORITVE Šele ko naravo uničimo do te meje, da je ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja skorajda nemogoča, se zavemo, kakšne storitve nam je nudila narava in koliko so vredne. Ekosistemske storitve bi lahko opisali kot postopke, s pomočjo katerih naravno okolje ustvarja vire. Zavedati se je potrebno, da je človek ODVISEN od naravnih ekosistemskih storitev. 1. Katere storitve nam nudi morski ekosistem? 2. Katere storitve nam nudi geotermalna voda? 3. Katere storitve nam nudi travniški ekosistem? 4. Katere storitve nam nudi gozd? 5. Obrazložite, kdaj in zakaj lahko človek izgubi dobrine, ki jih nudi nek ekosistem? 6. Ali z vplivom na biotsko raznovrstnost vplivamo tudi na ekosistemske storitve? Zakaj ste takega mnenja? 17 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 7. Dopolnite tabelo tako, da podate konkretne primere za posamezne sklope. Tabela 8: Ekosistemi in naravni procesi Ime storitve Opis Naravni procesi, ki podpirajo vse ostale ekosistemske storitve Konkretni primarna produkcija primeri kroženje hranil kroženje vode habitati Tabela 9: Ekosistemi in dobrine Ime storitve Opis Dobrine ali proizvodi, ki jih dobimo iz ekosistema Konkretni hrana primeri surovine voda genski vir biokemijski vir 18 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Tabela 10: Ekosistemi in koristi uravnavnalnih funkcij Ime storitve Opis Koristi, ki jih imamo od uravnalnih funkcij ekosistema Konkretni uravnavanje klime primeri vezava CO2 čiščenje vode blaženje ekstremnih dogodkov Tabela 11: Ekosistemi in nematerialne koristi Ime storitve Opis Nematerialne koristi ekosistema Konkretni turizem primeri rekreacija estetska vrednost izobraževanje 19 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 8. Razvrstite korake ekosistemskega vrednotenja. 1 pomeni prvi korak ter 5 zadnji korak. ____ opredelitev ekosistemske storitve ____ zbiranje podatkov o značilnosti obravnavanega ekosistema ____ opredelitev scenarija vrednotenja ____ vrednotenje ____ opredelitev namena vrednotenja 9. Kaj sta cilj in namen ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev? 10. Če želimo ekonomsko ovrednotiti ekosistemsko storitev, imamo določene omejitve. Katere? 11. Navedite okvirno ekonomsko vrednost posamezne ekosistemske storitve: ̶ nastajanje prsti (preperevanje in kopičenje organske snovi)__________, ̶ opraševanje (gibanje oprašenih pelodov) ______________, ̶ zavetišče (habitat za avtohtone in prehodne populacije) ___________, ̶ proizvodnja hrane (produkcija rib, divjadi …) _____________, ̶ rekreacija (omogočanje rekreacijskih dejavnosti, npr. rekreacijski ribolov) ___________. Prožnost ekosistema je njegova sposobnost, da se po motnjah vrne v prejšnje stanje. Seveda je to mogoče le, če motnje niso prehude. 12. Navedite nekaj motenj visokogorskega ekosistema. 20 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 13. Navedite nekaj motenj v manjšem ribiškem pristanišču. 14. Navedite nekaj motenj v urbanem parku. 15. Kako bi za navedene ekosisteme (v 12., 13. in 14. nalogi) izvedli zaščito pred premočnimi vplivi? Tabela 12: Zaščita ekosistemov pred premočnimi vplivi visokogorski ekosistem pristanišče urbani park 16. Kaj se zgodi z ekosistemom, če nanj vplivajo prehude motnje? Slika 9: Ekološko ravnovesje Vir: Haiyang 2010 21 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 17. V Italiji je izbruhnil vulkan. a. Kaj se je zgodilo z vegetacijo in živalskimi vrstami? b. V kolikšnem času se bo ekosistem povrnil v prvotno stanje? c. Kako imenujemo proces, kjer se ekosistem poskuša vrniti v prvotno stanje? Ekosistemi so neprestano izpostavljeni motnjam, ki rušijo ravnovesje. To ravnovesje lahko delimo na statično (gledano na daljše časovno obdobje – 5 let) in dinamično ravnovesje (gledano na krajše časovno obdobje). 19. Na kakšen način narava ruši dinamično ravnovesje? 20. Na kakšen način človek ruši dinamično ravnovesje? 21. Kako imenujemo ravnotežje, kjer človekova dejavnost omogoča naravi njegovo vzdrževanje? 22 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 3 NARAVNE REMEDIACIJE Beseda remediacija prihaja iz grške besede, ki pomeni obnova. Iz nje izhajajo mnoge tvorjenke. 1. Opredelite pojme.  Ekoremediacija je _______________________________________________________.  Bioremediacija je ________________________________________________________.  Fitoremediacija je _______________________________________________________.  Mikoremediacija je _______________________________________________________. 2. Navedite vsaj štiri lokacije, kjer bi bilo smiselno umestiti remediacije. 3. Dopolnite skico z napisi tako, da bo razvidno, kaj prikazuje. Slika 10: Ekoremediacijski elementi v naravi Vir: Ekoremediacije 2015 4. Od česa je odvisno, kakšno remediacijo bomo uporabili na določeni lokaciji? 23 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 V Sloveniji imamo velike količine odpadnih voda, ki jih moramo prečistiti, preden jih spustimo v okolje. Velik vpliv na okolje predstavlja konvencionalno kmetijstvo, ki uporablja fitofarmacevtska sredstva, umetna gnojila, težko mehanizacijo, ... Tretji pereči problem v Sloveniji so podnebne spremembe, ki krojijo našo usodo s sušo in poplavami. 5. Z remediacijo lahko ekosistem zaščitimo ali obnovimo. Dopolnite tabelo s primeri, ki nam povedo, kako to dosežemo. Tabela 13: Ukrepi obnove in zaščite ekosistemov Zaščita Obnova 6. Ekoremediacija vodnih ekosistemov ima različne funkcije. V levem stolpcu so napisane dejavnosti, ki se izvajajo v naravnih vodnih in obvodnih ekosistemih. Obrazložite dejavnost in zapišite, kako to narava zmore ter kako se to pozna. Tabela 14: Vpliv spodobnosti narave Kako to narava Kako se to pozna v Dejavnost v naravi Kaj je to? zmore? ekosistemu? zadrževanje vode krepitev puferskega sistema vzpostavitev samoobnovitvenega potenciala ohranjanje biotske raznovrstnosti 24 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 7. Kateri so poglavitni cilji remediacij? 8. Dopolnite tabelo s konkretnimi primeri tako, da bo prikazana delitev ekoremediacij glede na izvor. Ekoremediacijo bomo okrajšali z ERM. Tabela 15: Delitev ekoremidiacij glede na izvor Delitev ERM glede na izvor naravne oblike umetne oblike 9. Narišite hišo ob vodotoku in v njeno okolico smiselno umestite nekaj ekoremediacijskih elementov. 25 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 10. Dopolnite tabelo s primeri okoljske delitve ekoremediacij. Tabela 16: Okoljska delitev ekoremidiacij Okoljska delitev ERM za vodne ekosisteme za kopenske ekosisteme za boljši zrak za preprečitev erozije za biotsko pestrost 26 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 11. Dopolnite tabelo s konkretnimi primeri za sektorsko delitev ekoremediacij. Tabela 17: Sektorska delitev ekoremediacij kmetijstvo Sektorska industrija turizem delitev ERM urbanizem 3.1 Naravna ekoremediacija Sledijo zanimive naloge o naravnih ekoremediacijah v vodnem okolju. Vaša naloga je, da čim več tovrstnih elementov najdete v okolici svojega doma, jih fotografirate in fotografijo prilepite v spodnjo razpredelnico. Hkrati dodate opis in značilnosti. Tabela 18: Primeri naravne ekoremediacije v vodnem okolju Stranski rokav reke Funkcije 27 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Mokrišče Funkcije Meander Funkcije Prodni nasip Funkcije 28 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Tolmun Funkcije Obrežni pas rastlin Funkcije Stoječe vode: Funkcije - mrtvice - mlake - jezerca - jezera 29 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Navpični bregovi rek Funkcije 12. V naravi imamo različne elemente, ki omogočajo lažje raztapljanje kisika v vodi. Navedite jih vsaj 5. 13. Dopolnite tabelo tako, da poimenujete posamezne elemente glede na njihovo velikost. Shema 2: Delitev slapov Padajoča voda Majhni slapovi Veliki slapovi do 20 cm 15 – 30 m do 2 m več kot 30 m 2 – 5 m kombinacija različnih velikosti 5 – 15 m 14. Slovenija je bogata z brzicami in slapovi. Navedite pet slapov z različnih koncev Slovenije in dopišite lokacijo. 30 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 3.2 Grajene ekoremediacije Človek je že od nekdaj posnemal naravo, saj se je iz nje veliko naučil. Grajena ekoremediacija izhaja ravno iz opazovanja narave. Naučeno znanje je prenos ukrepov na kritična področja, da bi jih izboljšali. Tehnike revitalizacije (obnova degradiranega območja) vodotokov delimo na tri področja. 1. Dopolnite tabelo s konkretnimi primeri ukrepov. Tabela 19: Tehnike revitalizacije vodotokov Tehnike revitalizacije vodotokov v strugi na brežini izven struge 2. Sledijo zanimive naloge o grajenih ekoremediacijah v vodnem okolju. Vaša naloga je, da čim več tovrstnih elementov najdete v okolici svojega doma, jih fotografirate in fotografijo prilepite v spodnjo razpredelnico. Hkrati dodate opis in značilnosti. Tabela 20: Primeri grajenih ekoremediacij v vodenm okolju Protipoplavna zajezitev Funkcije Slika 11: Protipoplavna zajezitev Vir: Jongman 2018 31 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Zadrževalniki vode: Funkcije - kal - puč - lokev - vaško korito Mejice Funkcije Slika 12: Mejice Vir: Lasten Mlinščica Funkcije Slika 13: Mlinščica Vir: Mlinščice danes b. l. Mlaka Funkcije Slika 14: Mlaka Vir: Zupančič 2019 32 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Posebna skrb je namenjena urejanju jezov, ki morajo zagotavljati minimalni ekološki pretok. To zagotovimo z obtočnimi kanali, talnimi drčami in ribjimi prehodi. 3. Na levi strani napišite razlago za omenjene pojme. Tabela 21: Urejanje jezov Obtočni kanal Urejanje jezov Talne drče Talne Obtočni drče kanali Ribji prehodi Ribji prehodi Slika 15: Urejanje jezov Vir: Lasten 4. Glede na sliko opredelite, za kakšno talno drčo gre, in zapišite, kako bi konstrukcijo zgradili. Tabela 22: Vrste talnih drč Ime Izgradnja Ime Izgradnja Ime Izgradnja Vir: Kolman 2014, 12 33 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 5. Ob hidroelektrarnah in jezovih je potrebno poskrbeti za ribje prehode. Glede na sliko poimenujte te prehode. Tabela 23: Ribji prehodi pri hidroelektrarnah Tukaj nalepite svojo fotografijo. Vir: Kolman 2014, 91–96; lasten (foto) 6. Kdaj in zakaj bi postavili obtočne kanale? 34 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Obrežni pas rastlin ima številne funkcije, ki smo jih našteli že pri naravnem ekoremediacijskem elementu. Šele ko je človek odstranil vegetacijo, je spoznal njeno vlogo. Danes ponovno sadijo obrežno vegetacijo, kjer je to mogoče, saj smo omejeni s prostorom, podnebjem, sestavo tal … 7. Prepoznajte avtohtona drevesa in jih poimenujte. Tabela 24: Avtohtona drevesa 1 2 3 Tukaj nalepite svojo fotografijo. 4 5 6 vrba Vir (slike): Velikanje 2001 8. Pomembno je, da pri zasaditvi uporabljamo avtohtone, samonikle in plodonosne vrste. Opredelite, kaj to pomeni in kako te lastnosti vplivajo na ekosisteme. Tabela 25: Vpliv zasaditve na ekosisteme Pojem Pomen Vpliv avtohtona vrsta samonikla vrsta plodonosna vrsta 35 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 9. Prepoznajte avtohtone grmovne vrste in jih poimenujte. Tabela 26: Avtohtone grmovne vrste 1 – 2 – 3 – 4 – 5 – 6 – Tu prilepite svojo fotografijo. 7 – dren 8 – vaš primer 9 – vaš primer Vir (slike): Shutterstock 2003–2024 36 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 4 REVITALIZACIJA Raziskali bomo revitalizacijske ukrepe za vodotoke in vodonosnike. Z njimi preprečujemo erozijo – odnašanje materiala in ustvarimo nov življenjski prostor. Z zasaditvijo ekoremediacijskih rastlin omogočamo samočistilno sposobnost … 1. Navedite cilje revitalizacije. 2. Navedite funkcije revitalizacij. Geotehniške funkcije so: Ekološke funkcije so: Ekonomske funkcije so: Estetske funkcije so: 3. Od česa je odvisna izbira bioloških metod revitalizacije območja: - od lastnosti vodotoka, - od lastnosti brežin, - od denarnih sredstev, - od značilnosti prostora. 37 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 4. Dopolnite tabelo s svojimi fotografijami in opiši izgradnje. Tabela 27: Revitalizacijske ukrepe za vodotoke in vodonosnike Zasaditev vegetacije Gradnja Slika 16: Zasaditev vegetacije Vir: Sajovic 2010, 20 Zasaditev z geotekstilom Gradnja Slika 17:Zasaditev z geotekstilom Vir: Suresh, Dwivedi 2022, 11 Vrbovi popleti Gradnja Slika 18: Vrbovi popleti Vir: Z naravo 2015 Postavitev mreže iz kokosa in jute Gradnja Slika 19: Mreža iz kokosa in jute Vir: Lasten 38 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Mreža iz plastičnih vlaken Gradnja Slika 20: Mreža iz plastičnih vlaken Vir: Lasten Mreža iz žičnega prepleta Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Umetni zalivi in zajede Gradnja Slika 21: Zajezitve na vodotoku Vir: Sajovic 2010, 21 Pragovi Gradnja . Slika 22: Prag na potoku Oplotnica Vir: Drava 2017 39 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Umetna mokrišča Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Močvirski travniki Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Plavajoči otoki Gradnja Slika 23: Plavajoči otok Vir: Minga b. l. 2013 Melioracijski jarki Gradnja Slika 24: Melioracijski jarek Vir: Lasten 40 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Lesene kašte Gradnja Slika 25: Kašta na Pšati v Zalogu pri Cerkljah Vir: Sklad Si.voda b. l., 3 Gabioni Gradnja Slika 26: Gabion Vir: Lasten Zaščita s kosmatim lesom Gradnja Slika 27: Zaščita s kosmatim lesom Vir: Zakotnik 2015, prosojnica 8 Žive ščetke Gradnja Slika 28: Žive ščetke Vir: Zakotnik 2015, prosojnica 7 41 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Utrjevanje brežin s fašinami Gradnja Slika 29: Utrjevanje brežin s fašinami Vir: Zakotnik 2015, prosojnica 6; McCullah, Gray 2005 Vodna setev z dodatkom rastne pulpe Gradnja Slika 30: Vodna setev z dodatkom rastne pulpe Vir: Vodna setev 2023 Jezbice Gradnja Slika 31: Shema izgradnje zajede Vir: Sajovic 2010, 21; Vrhovšek idr. 2011, 47 5. Kakšno ureditev brežin potrebujejo naslednje ptice? vodomec vodni kos breguljka Slike 32, 33 in 34: Vodne ptice Vir: Bohdal 2019; Mraz 2019 42 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 6. Opredelite pomen mokrišč z naslednjih vidikov: gospodarski vidik, družbeni vidik, ekološki vidik. 7. Slika prikazuje revitalizacijo reguliranega vodotoka. Dopišite, katere ukrepe predstavljajo posamezne številke na skici. Slika 35: Revitalizacija reguliranega vodotoka Vir: Blanchfield 2011 8. Kako je človek v preteklosti posegal v rečne ekosisteme in s kakšnim namenom? 9. Kateri so poglavitni okoljski problemi na področju upravljanja z vodami v Sloveniji? 10. Katere institucije se ukvarjajo z vodami v Sloveniji? 43 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 5 REMEDIACIJA Remediacija se ukvarja pretežno z zemljinami. Gre za postopek, s katerim sanirano okolje ponovno naredimo varno. 1. Naštejte nekaj problemov, ki se nanašajo na prst (zemljino). 2. Kdaj tla postanejo uradno onesnažena? 3. Pred remediacijo tal je potrebno učinkovitost in doseganje ciljev preveriti z laboratorijskimi in pilotnimi raziskavami. Kako preverimo spodaj navedene lastnosti: - lastnosti onesnaževal, - dostopnost onesnaževal, - lastnosti tal, - razpoložljivost finančnih in tehničnih možnosti. 4. Dopolnite tabelo. Tabela 28: Metode čiščenja zemljin Glede na mesto čiščenja zemljine delimo metode na: prvotnem kraju ali drugem mestu ali _______________________ metoda, ______________________ metoda. 44 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 5. Napišite postopek izvedbe remediacije od prepoznavanja onesnaženosti okolja do saniranega stanja. Shema 3: Postopek izvedbe remediacije Ugotavljanje stanja onesnaženosti tal Izobraževanje prebivalstva •___________________ •______________ •___________________ •___________________ ______________________ •Monitoring stanja okolja ____________________ ______________________ •elektrokinetična metoda •biovpihavanje _____________________ •zaščitno kmetovanje •spiranje tal ... 6. Tehnologije remediacije lahko delimo v tri sklope. Navedite primere za vsak sklop. Tabela 29: Tehnologije meridiacije – biološki postopki Tehnologije remediacije biološki postopki in situ ex situ 45 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Tabela 30: Tehnologije remediacije – fizikalno-kemijski postopki Tehnologije remediacije fizikalno-kemijski postopki in situ ex situ Tabela 31: Tehnologije remediacije – termični postopki Tehnologije remediacije termični postopki in situ ex situ 46 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 7. Slika prikazuje okrepljeno bioremediacijo. Naravi v boju proti onesnaževalom pomagamo z dodajanjem kisika in hranil. Sliko dopolnite tako, da se ve, kako zadeva deluje. Slika 36: Okrepljena bioremediacija tal ali podzemne vode Vir: Lasten 8. Slika prikazuje elektrokinetično sanacijo onesnaževal iz tal. Opišite način delovanja. Sliki 37 in 38: Elektrokinetična remediacija tal Vir: Cameselle 2013 47 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 9. Kako deluje metoda kemične oksidacije onesnaževal? Slika 39: Kemična oksidacija onesnaževal v tleh Vir: Petroleum 2017 10. Opišite posamezne faze metode spiranja prsti (Soil Washing). Slika 40: Metoda spiranja prsti (Soil Washing) Vir: Todaro, Notarnicola, De Gisi 2016 48 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 11. Opredelite delovanje metode za odstranjevanje nečistoč (Soil Flushing). Slika 41: Metoda odstranjevanja nečistoč (Soil Flushing) Vir: Battelle, Duke Engineering and Services 2002, 5; Cummings b. l. 12. Ali so vse remediacijske metode enako učinkovite? Odgovor utemeljite. 13. Ali se pri saniranju peščenih oziroma glinenih tal pojavljajo kakšne razlike? 5.2 Bioremediacija Pri bioremediaciji za čiščenje kontaminirane prsti ali vode uporabljamo žive organizme. Poglejmo si nekaj konkretnih metod. 1. Kakšna je vloga mikroorganizmov pri sanaciji prsti oziroma vode? 49 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 2. Pri bioremediaciji uporabljamo mikroorganizme glede na razpoložljiv kisik. Navedite, v katero skupino (aerobno, anaerobno) sodijo mikroorganizmi. Tabela 32: Mikroorganizmi glede na uporabo kisika Pseudomonas Metanotrofi Alcaligenes Nitrosomonas Shingomonas Nitrobakter Rhodococcus Paracoccus Mycobacter Deinococcus 3. Glede na razpoložljiv aceptor elektronov razvrstite mikroorganizme tako, da si sledijo od tistega, ki pridobi največ energije iz razgradnje, do tistega, ki dobi najmanj. Mikroorganizme povežite s svojimi aceptorji elektronov (na desni strani). _____ metanogenci _____ O2  H2O _____ železoreducirajoče bakterije _____ MnO2  Mn-2 _____ sulfatreducirajoče bakterije _____ Fe3+  Fe2+ _____ nitrat reducirajoče bakterije _____ CO2  CH4 _____ aerobne bakterije _____ SO4  H2S _____ manganreducirajoče bakterije _____ NO3  N2 4. Navedite prednosti in slabosti posameznih skupin mikroorganizmov, ki jih uporabljamo pri bioremediaciji. Tabela 33: Mikroorganizmi v bioremediaciji: Avtohtoni Aklimatizirani Gensko spremenjeni 50 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 5. Pred bioremediacijsko metodo vnesite I za in situ metodo ali pa E za ex situ metodo. ____ zaščitno kmetovanje ____ biopiles ____ biostimulacija ____ in situ degradacija ____ bioekstracija ____ bioreaktor ____ kompostiranje ____ biovpihavanje ____ bioavgmentacija ____ naravno slabljenje 6. Obrazložite metodo vpihavanja zraka (biosparging). Slika 42: Remediacijska metoda vpihovanja zraka Vir: Chauhan 2017, prosojnica 9 7. Opredelite razlike med navedenima metodama. Tabela 34: Remediacija z uporabo talnih mikroorganizmov Biostimulacija Biopovečanje Vir (sliki): Nicholson 2017; What is bioremediation 2017 51 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 8. Biobariere so metode čiščenja visokih podzemnih voda. Kako to izvedemo? Slika 43: Biobariera Vir: Sachin 2000 9. Kako poteka zaščitno kmetovanje (Land Farming)? Slika 44: Zaščitno kmetovanje Vir: Dubey 2014, 1055; Principles b. l., 3:45 10. Kdaj bi se lotili tovrstnega kmetovanja? 11. Kaj vse lahko kompostiramo? 12. Zakaj kompostiramo? 52 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 13. Za lažjo kontrolo nad fizikalnimi izgubami onesnaževal uporabljamo ''BIOPILES''. Za kaj gre? Slika 45: Zaščitno kmetovanje z reguliranimi pogoji Vir: Principles b. l., 4:30 14. Opredelite pomen uporabe bioreaktorjev za čiščenje odpadnih voda in dopišite, kaj prikazujejo črke. Slika 46: Bioreaktor Vir: Douglas idr. 2017 5.3 Fitoremediacija tal S pomočjo rastlin in z njimi povezanimi mikroorganizmi očistimo nečistoče iz zemljine. 1. Kam lahko rastlina shrani onesnaževala? 53 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 2. Katere rastline so najbolj primerne za fitoremediacijo? 3. Katere lastnosti morajo vsebovati? 4. Narišite ali prilepite sliko izbranih ekoremediacijskih rastlin. Tabela 35: Ekoremediacijske rastline grobeljnik topol vodna leča sončnica rani mošnjak lucerna 54 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 5. Navedite prednosti in slabosti fitoremediacije. Tabela 36: Prednosti in slabosti fitoremediacij Fitoremediacija prednosti slabosti 6. Povežite rastline z onesnaževali, ki jih najpogosteje vežejo iz zemlje. cianobakterije bancin metuljnice hidrokarbonati topoli DDT buče kloridne spojine sončnice uran praproti cink alpska zelišča arzen gorčica svinec 7. Naštejte faze uporabe metode fitoremediacije. 8. Fitoekstrakcija je metoda, pri kateri uporabljamo hiperakumulacijske rastline. Obkrožite primerne rastline. sončnica regrat hmelj koprive križnice trte 55 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 9. Dopolnite tabelo z ustreznimi podatki. Tabela 37: Pojmi iz fitoremediacije Fitoremediacije/ Kdo – katere Kam potujejo Kako se Kaj sanira v tleh? kriteriji vrste rastlin? onesnaževala? pretvorijo? fitovolatilizacija fitoekstrakcija fitostabilizacija rizodegradacija rizofiltracija hidravlično zadrževanje vode 5.4 Čistilne naprave 1. Kakšni so nameni čistilnih naprav? 56 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 2. Dopolnite manjkajoče elemente. Grajeno močvirje posnema procese v naravnih močvirjih. Pri tem izhajajo plini _______________________, prikazani pod točko A, poteka proces ______________, prikazan pod točko B, odvečen material pa odlagamo na _________________, kot prikazuje točka C. Slika 47: Grajeno močvirje Vir: Constructed wetlands 2013 3. Dopolnite. Vedno več rastlinskih čistilnih naprav uporabljamo za čiščenje: ______________________________ odpadne vode, ______________________________ odpadne vode, _______________________________ pitne vode, izcedne vode ____________________________, izcedne vode iz __________________________. 4. Katera onesnaževala se nahajajo v izcednih in odpadnih vodah? 5. Navedite razliko med odpadnimi vodami. Tabela 38: Organska in anorganska odpadna voda Anorganske odpadne vode Organske odpadne vode 57 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 6. Problematične odpadne vode so tudi hladilne vode, ki so potrebne za ohlajevanje elektrarn. Zakaj? 7. Katere tri metode se uporabljajo za čiščenje vode v čistilnih napravah? Navedite njihove značilnosti. Tabela 39: Čiščenje odpadne vode v čistilni napravi ________________ metoda ________________ metoda ________________ metoda 8. Biološko čiščenje delimo na štiri faze. Napišite njihove značilnosti. Tabela 40: Faze čiščenja odpadne vode v čistilni napravi Primarno čiščenje Sekundarno čiščenje Terciarno čiščenje Kvartarno čiščenje 58 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 9. Rastlinske čistilne naprave delimo glede na smer vodnega toka na: __________________________________________________________ __________________________________________________________ Sliki 48 in 49: Vertikalna in horizontalna rastlinska čistilna naprava Vir: Prasad b. l. Tabela 41: Lastnosti vertikalne in horizontalne rastlinske čistilne naprave Pozitivne lastnosti Pozitivne lastnosti Negativne lastnosti Negativne lastnosti 10. Katere komponente uporabljamo pri izgradnji rastlinske čistilne naprave in kakšna je njihova vloga? Tabela 42: Komponente rastlinske čistilne naprave Substrat • Močvirske rastline • Mikroorganizmi • 59 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 11. Rastlinske čistilne naprave delimo na več različnih tipov. Tabela 43: Tipi rastlinskih čistilnih naprav Sistem s prosto plavajočimi močvirskimi Lastnosti rastlinami Sistem z ukoreninjenimi močvirskimi rastlinami Lastnosti s horizontalnim tokom vode pod površino Sistem z ukoreninjenimi močvirskimi rastlinami Lastnosti s horizontalnim tokom vode nad površino Vir (slike): Prezelj 2009, prosojnici 6, 7 12. Kako vzdržujemo rastlinsko čistilno napravo? 13. Navedite 4 procese, ki potekajo v čistilnih napravah. 60 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 5.5 Mikoremediacija Glive so dekompozitorji in pripomorejo k razgradnji onesnaževal. Nekatere so tudi hiperakumulatorji. 1. Naravovarstveniki so v dva bioreaktorja dali zemljino, okuženo z atrazinom, in vodo. V en bioreaktor so dodali glive (solzeča medlenka) in rastline, v drug reaktor pa zgolj rastline. Meritve so potekale 6 dni. Spremljali so upad koncentracije atrazina v reaktorju. Rezultat so podali v grafu. Obrazložite ga. Grafikon 1: Poskus čiščenja atrazina z raslinami in/ali glivami Vir: Sui idr. 2018, 3 2. Phanerochaete chrysosporium je lignin razkrajajoča bela gliva. Odlično se obnese pri razgradnji pesticidov, poliaromatičnih oglikohidratov, PCB, barvil, TNT in cianidov. S konkretnimi primeri zapišite, kje bi lahko izkoristili njene lastnosti. 3. Kako poteka mikofiltracija? Slika 50: Mikrofiltracija Vir: Cotter b. l., prosojnica 12 61 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 6 BLAŽILNE CONE Ekoremediacija zraka, vode ali tal poteka preko barier. Imenujemo jih tudi blažilne cone ali zeleni koridorji. To so zaščitne sanacijske cone, sestavljene iz vegetacijskih pasov in umetnih mokrišč. 1. Katere elemente bi uporabili pri postavljanju vegetacijskih pasov? 2. Kakšne prepreke poznamo glede na vrsto dejavnika, ki ga želimo omiliti? hrup smrad prah veter 3. Kje je smiselno postaviti blažilne cone in zakaj ste takšnega mnenja? Slika 51: Naravne bariere za čiščenje površinskega toka vode Vir: Sajovic 2010, 64; Waidler idr. 2009, 91 62 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 4. Ko postavljamo biološke zračne bariere, moramo paziti na: 5. Kakšne so značilnosti posameznih blažilnih sistemov? Tabela 44: Blažilni sistemi in njihove značilnosti Enofazni sistem Dvofazni sistem Trifazni sistem Vir (slike): Bentrup 2008, 63 63 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 6. Kakšne so značilnosti prikazanih blažilnih barier? Tabela 45: Delitev blažilnih barier Zeliščna bariera Travniška bariera Grmovna bariera Drevesna bariera Mešano bariero narišite sami. Vir (slike): Bentrup 2008, 65, 41, 59 64 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 7. Obrazložite, zakaj je vetrne bariere smiselno postaviti v bližino vrtov oziroma njiv. Slika 52: Vpliv vetrnih barier na moč vetra Vir: Lasten 8. Kako nastanejo naravne in kako umetne mejice? 9. V okolici svojega doma poiščite protihrupne in protiprašne bariere ter jih narišite spodaj. Napišite lokacijo, dolžino in material. 65 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 7 VIRI Battelle (Columbus, OH), Duke Engineering and Services (Austin, TX). 2002. NFESC Technical Report TR-2206-ENV: Surfactant-Enhanced Aquifer Remediation (SEAR) Design Manual. Washington, DC: Naval Facilities Engineering Command (NAVFAC), 20374-5065. https://clu- in.org/download/contaminantfocus/dnapl/Treatment_Technologies/SEAR_Design.pdf (20. 4. 2023). Bentrup, Gary. 2008. Conservation Buffers: Design Guidelines for Buffers, Corridors, and Greenways. Asheville, NC: United States Department of Agriculture, National Agroforestry Cente; Forest Service, Southern Research Station. Pdf. https://www.fs.usda.gov/nac/buffers/index.html (13. 9. 2019). Blanchfield, Caitlin. 2011. Domestic Laundry-1. Urban Omnibus, 23. 8. https://urbanomnibus.net/2011/08/gowanus-lowline-connections/domesticlaundry-1/ (20. 4. 2023). Bohdal, Jiřy. 2019. Nature photos and pictures. Naturephoto. https://www.naturephoto- cz.com/photographer-jiri-bohdal.html (13. 9. 2019). Cameselle, Claudio, Susana Gouveia, Djamal Eddine Akretche, Boualem Belhadj. 2013. Advances in Electrokinetic Remediation for the Removal og Organic Contaminants in Soil. IntechOpen. https://www.intechopen.com/books/organic-pollutants-monitoring-risk-and-treatment/advances-in- electrokinetic-remediation-for-the-removal-of-organic-contaminants-in-soils (13. 9. 2019). Carrières Roffat (Mercurol, Francija). 2021 Tri de pierres à bâtir et petits enrochements granitiques sur la carrière de Lamastre. Facebook, 6. 5. https://www.facebook.com/roffatcarrieres/?locale=de_DE (20. 4. 2023). Chauhan, Abhímanyu. 2017. Introduction to Bioremediation and its type. Slideshare, 25. 2. https://www.slideshare.net/AbhimanyuChauhan12/introduction-to-bioremediation-and-its-type (13. 9. 2019). Constructed wetlands (soil filter). 2013. V: Efficient Management of Wastewater, its Treatment and Reuse in the Mediterranean Countries: Lesson D2, Wasterwater reuse technologies. EMWATER. https://cgi.tu-harburg.de/~awwweb/wbt/emwater/lessons/lesson_d2/lm_pg_1533.html (13. 9. 2019). Cotter, Tradd. B. l. Mycofiltration: using Fungi to Improve Water Quality. SlidePlayer, published by Brett Palmer, 2016. https://slideplayer.com/slide/8769984/ (13. 9. 2019). Cummings, Jim. B. l. In situ Flushing: Overview. Clean-Up Information (Unitet States Enviromental Protection Agency, Technology Innovationand Field Services Division). https://clu- in.org/techfocus/default.focus/sec/In_Situ_Flushing/cat/Overview/ (28. 8. 2020). Debernardi, Boštjan. 2011. Off road – glinokop – Slovenija. Youtube, 10. 7. https://www.youtube.com/watch?reload=9&v=6p_ugw8lNGk (13. 9. 2019). Douglas, O. Pino-Herrera, Yoan Pechaud, David Huguenot, Giovanni Esposito, Eric D. van Hullebusch, Mehmet A. Oturan. 2017. Removal mechanisms in aerobic slurry bioreactors for remediation of soils and sediments polluted with hydrophobic organic compounds: An overview. Jornal of Hazardous Materials, volume 339: 427–449. ScienceDirect. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S030438941730434X?via%3Dihub (13. 9. 2019). Drava, Vodnogodpodarsko podjetje (Ptuj). 2017. Prag na potoku Oplotnica. https://www.vgp- drava.si/reference/prag-na-potoku-oplotnica/ (20. 4. 2023). Dubey, R.C. 2014. Advancev Biotehnology: For B.Sc. and M.Sc. Students of Biotehnology and other Biological Sciences. Ram Nagar (New Delhi): S. Chand and Company. https://books.google.si/books?id=SKgrDAAAQBAJ&pg=PA1054&lpg=PA1054&dq=Landfarming+(FRT R,+2000)&source=bl&ots=FPQHCsCaNr&sig=ACfU3U1QGOh2m7JeLO5- 66 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 SYYwqB2iROcVYA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjx78fEqL7rAhXSAxAIHaVTDi0Q6AEwEnoECAEQA Q#v=onepage&q=Landfarming%20(FRTR%2C%202000)&f=false (13. 9. 2019). Ekoremediacije. 2015. V: Okolje in trajnostni razvoj: poglavje 7.1. Maribor: Filozofska fakulteta. http://projects.ff.uni-mb.si/trajnost/7_modul/Ekoremediacije_3_12_09/m71b.swf (13. 9. 2019). Gorenjska gradbena družba (Kranj). 2011. Gramoznica Bistrica. http://www.ggd.si/proizvodnja/gramoznica-bistrica-pri-naklem/ (13. 9. 2019). Haiyang, Jiao. 2010. The ecological balance. China.org.cn, 26. 11. http://www.china.org.cn/opinion/2010-11/26/content_21427111.htm (13. 9. 2019). Jongman, Brenden. 2018. Effective adaptation to rising flood risk. Nature Communications, letn. 9, št. članka 1986: 1–3. https://www.nature.com/articles/s41467-018-04396-1 (27. 2. 2023). Kolman, Gregor. 2014. Ribe in vzdolžna povezanost vodotokov na porečju Sore: magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. https://docplayer.si/170375880-Jamova-cesta- ljubljana-slovenija-jamova-cesta-2-si-1000-ljubljana-slovenia.html (13. 9. 2019). McCullah, John, Donald Gray. 2005. NCHRP Report 544: Environmentally Sensitive Channel- and Bank-Protection Measures. Investigator Salix Applied Earthcare under National Cooperative Highway Research Program Project 24-19; sponsored by the American Association of State Highway and Transport Officials in cooperation with the Federal Highway Administration. Washington, D. C. (USA): Transportation research board of the National Academies . E-knjiga. https://nap.nationalacademies.org/read/13556/chapter/1 (20. 4. 2023). // [Fotogradivo glej v spletni izdaji:] Live brush mattress V: Environmentally Sensitive Channel- And Bank-Protection Measures (ESCBPMs) (Technique Guidelines / Bank Armor and Protection / Revetments / Live Brush Mattress). http://www.extranet.vdot.state.va.us/locdes/hydraulic_design/nchrp_rpt544/content/html/Live_Brush_ Mattress/Live_Brush_Mattress.html (20. 4. 2023). Opomba: vira se dopolnjujeta. Minga, Annie. B. l. Phytoremediation od Water and Air. Environmental Process Engineering & Compliance LLC. http://www.environmentalprocessengineering.com/phytoremediation.php (23. 8. 2022). Mlinščice danes. B. l. Kamniška Bistrica – zelena os regije. http://www.zelena- os.si/mlinscice_danes.html (27. 2. 2023). Mraz, Luboš. 2019. Naturephoto. Nature photos and pictures. Naturephoto. https://www.naturephoto- cz.com/photographer-lubos-mraz.html (13. 9. 2019). Nicholson, John. 2017. Discovery of Mechanism behind bacteria’s bioremediation prowess. HazMat (blog), 4. 3. https://hazmatmag.com/2017/03/discovery-of-mechanism-behind-bacterias- bioremediation-prowess/ (13. 9. 2019). Petroleum Contaminated Soils Remediation Technologies. 2017 cop. Oil and Gas Portal (Technologies / Environmental Issues). http://www.oil-gasportal.com/environmental-issues/petroleum- contaminated-soils-remediation-technologies/ (13. 9. 2019). Prasad, M. N. V. B. l. Emerging phytotechnologies for remediation of heavy meal polluted and contaminated soil and water. V: Theme: 2. Lakes – Conservation, Restoration, Management. http://wgbis.ces.iisc.ernet.in/biodiversity/lake2006/programme/programme/proceedings/lc2.htm (13. 9. 2019). Prezelj, Peter. 2009. Rastlinska čistilna naprava: Turistična ekološka kmetija Pr' Šoštar, Davča. SlideServe, objavljeno Joanne Cantu. https://www.slideserve.com/joanne/rastlinska-istilna-naprava (13. 9. 2019). 67 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 Principles of Bioremediation. B. l. V: MIC 303 Industrial and Environmental Microbiology: Chapter 11. SlidePlayer, published by Clifford Townsend, 2016. https://slideplayer.com/slide/9387295/ (25. 8. 2020). Sachin, V. Apte. 2000. Reactive media for chromium reduction under alkaline conditions for use in permeable reactive barriers. Semantic Scholar, Corpus ID: 54203955 . https://www.semanticscholar.org/paper/Reactive-media-for-chromium-reduction-under-for-use- Apte/8566a1f368d848818b76c76f675296728057f3e9 (13. 9. 2019). Sajovic, Alenka. 2010. Ekoremediacije: gradivo za 1. letnik. Maribor: Biotehniška šola. E-knjiga. https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/1360473/mod_resource/content/1/EKOREMEDIACIJE_- _Alenka_Sajovic.pdf (20. 4. 2023). Shutterstock: Explore Royalty-Free Stock Photos & Images. 2003–2024 cop. [Fotografije grmovnic]. 1 – https://www.shutterstock.com/image-photo/prunus-spinosa-blue-fruits-1854669085; 2 – https://www.shutterstock.com/image-photo/midland-hawthorn-crataegus-laevigata-bearing-bright- 1527380798; 3 – https://www.shutterstock.com/image-photo/naturally-growing-hazelnut-clusters- sunshine-leaves-1443721097; 4 – https://www.shutterstock.com/image-photo/beautiful-autumn- background-sprig-spindles-euonymus-1891508038; 5 – https://www.shutterstock.com/image- photo/some-ripe-viburnum-on-branch-against-151770980; 6 – https://www.shutterstock.com/image- photo/wild-privet-ligustrum-vulgare-2223838633 (20. 4. 2023). Sklad Si.voda (Ljubljana). B. l. Sklad Si.voda: gradivo za medije zavod za čiste in zdrave vode. Ljubljana: Sklad Si.voda. http://office.zejn.si/Si.voda/resources/docs/KranjskaStenaNovinarska.pdf (20. 4. 2023). Sui, Xin, Qi Wu, Wei Chang, Xiaoxu Fan, Fuyiang Song. 2018. Proteomic analysis of the response of Funnelifor mismosseae/Medicago sativa to atrazine stress. BMC Plant Biology, letn. 18, št. članka 289: 1–17. https://bmcplantbiol.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12870-018-1492-1#citeas (15. 5. 2020). Suresh, Basava, Vinay Dwivedi. Soil Bioengineering to Deal with Soil Erosion and Landslides in Developing Nations, 1(2): 1–13. https://technoaretepublication.org/applied-microbiology-and- biotechnology/article/soil-bioengineering.pdf (20. 4. 2023). Todaro, Francesco, Michele Notarnicola, Sabino De Gisi. 2016. Contaminated marine sediments: Waste or resource? An overview of treatment technologies. Procedia Environmental Science, Engineering and Management, 3(3–4): 157–164. Researchgate, objavljavil Sabino De Gisi, 22. 9. 2017. https://www.researchgate.net/figure/BioGenesis-sediment-washing-process-Stern-et-al- 2007_fig1_319980118 (13. 9. 2019). Velikanje, Emil. 2001. Les: osnove nastanka lesa, najpogostejše vrste in nekatere lastnosti lesa. http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/1999/di/velikanje/les/index.htm (13. 9. 2019). Vodna setev. 2023 cop. Moga. https://www.moga.eu/si/vodna-setev (20. 4. 2023). Vrhovšek, Martin, Darja Istenič, Ana Vovk Korže, Andrej Hercog. 2011. Omilitveni ukrepi pri posegih v vodni prostor in vodotoke. Ribič, 70(3): 44–48. http://ribiska- zveza.si/downloads/ribic_3_2011_agaqv.pdf (13. 9. 2019). Waidler, David, Mike White, Evelyn Steglich Susan Wang, Jimmy Williams, C. A. Jones, R. Srinivasan. 2009. Conservation Practice Modeling Guide for SWAT and APEX. https://swat.tamu.edu/media/57882/Conservation-Practice-Modeling-Guide.pdf (13. 9. 2019). 68 Alenka Sedlar Špehar. Ekoremediacije: delovni zvezek za naravovarstvene tehnike. Ljubljana: BIC, 2024 What is bioremediation. 2017. EcoCycle Corporation. https://www.ecocycle.co.jp/e_bioremediation/e_bioremediation.html (25. 8. 2020). Z naravo do čistega okolja. 2015. Vrbov poplet po: Avantardens and Robyn Wil iamson. 2013. Wil ow piling. Facebook, 13. 12. 2015 po: 15. 6. 2013. https://m.facebook.com/205866372881229/posts/vrbov-popletwillow-spiling-is-the-most-common-and- best-known-green-solution-for-/739315319536329/ (19. 4. 2022). Zakotnik, Matic. 2015. Pregled inženirsko bioloških metod v sonaravnem urejanju vodotokov. Organizatorja Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Društvo študentov vodarstva; nosilec projekta Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ljubljanica povezuje (Izvajanje projekta) . Prosojnice. http://ksh.fgg.uni- lj.si/ljubljanicaconnects/Data/OkroglaMiza2015/predstavitve/Zakotnik_Pregled%20inzenirsko%20biolo skih%20metod%20v%20sonaravnem%20urejanju%20vodotokov.pdf (20. 4. 2023). Predstavitev na Okrogli mizi LIFE projekta Ljubljanica povezuje za študente, Ljubljana, 10. 11. 2015. Zupančič, Matjaž. 2019. Naredite sami mlako ali ribnik!. Odkrito.si, 7. 4. https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/baredi-si-sam-mlaka-ali-ribnik-695504 (13. 3. 2020). 69