C0L03JEVE
inFosm^ciJE
GLASILO Leto XVI.
DELOVNEGA
K O L E K T I NOVEMBER 1987
V A C O L O R
11265360
MEDVODE Številka 11 (179)
Namesto voščila na žrtvenik domovine
Stara pravda!
Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmaijlna	A.D.1515
To prve tiskane slovenske so besede!
Prav zato sem
in še vedno hočem, morem in
moram
BITI
na sončni, ki vse preveč zaradi ozke narodov je skupnosti senčna stran najtepših, najbolj
belih Alp.
Da smo naj veselejši, ko pojemo
tisto:
— Oj, mladost ti moja
ali tisto o zagorskih zvonovih
je jasno nam že leta. To naša je valuta, a zakaj Slovenec, brat, pogrevata te stare bi replike, ki del naše so hipoteke. Ta pečat je vsem nam dala. Ne zdi se ti, da čas minil je le za jok in stok? Čeprav se mesec ta začne s spominom mrtvih? Da spoznaš Človeka — dolga pot je pred teboj, težko ga našel boš ob sebi.
Vsak zaprt je v svojem vrtu, o-grajen ob psu, ki opravičuje tablo, da hud je, hujši kot sam je hudič.
Pesti nas kriza, ne tista kruha, ta prav gotovo glavna ni ovira, hujša je praznota, ki se globoko v nas poraja, v večerih raste in ostaja.
Mar res te »bližnpk« v nov prastrah ovija?
Bojiš se dobrega v sebi — ostalo nekaj tega še je v tebi kljub hordam, ki v stoletjih teptale tvojo so zavest.
Sram te je stopiti tri korake v modno —
modro, ki pozabi kdaj še nase, ki ga kdaj zanese od računskega jutra, od vase zagledanega dneva v večer, ko srečata v kamrici se skriti —
tvoj EGO in le ti — v tišimii, ki rojeva samo življenje.
Daj, da bolečina v nama, brat, premagala bi strah pred BITI,
lagodnost pred ŽIVETI in lenobo pred LJUBITI.
Da,
biti Slovenec — biti boljši' včeraj j za jutri, zjutraj za zvečer jaz — zate, ti — zame.
Uboga gmajna —
v krvavi stiski zbrana, v stoletjih prerojena; ni ga, ki bili bi pesti, srcu našemu do konca resnični mu krvnik.
Ostali smo na zemlji svoji — z znojem in krvjo gnojeni — domoviinii, jeziku, izročilu zvesti.
Zrl je tam s klanca siromakov na svoj hvalospev nebesom, M vzklila so iz raztrošene lepote od strme tržaške obale pa do štajerskih goric.
To bil je klic vsem nam, ki danes tu živimo, ohranimo jih čista, večno lepa ohranimo jih zate, Domovina.
To, ne da voščim ti srečnih in veselih dni — bila bi laž — želim ti dobrih, delavnih, radostnih ljudi
za praznik tvoj in za zmeraj DOMOVINA!	ef
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM ISKRENE ČESTITKE
fvt'------------------------------------
>2«v
Poslovanje v obdobju januar~september '87 in pogled do konca leta
Poletje iin dopustniški 'dnevi so mimo, kar pa v preteklosti ni vplivalo na obseg naše proizvodnje in prodaje, pač pa je bilo značilno, da je bilo obdobje tretjega kvartala v povprečju v zgodovini Colorja najintenziv-nejše in na najvišji ravni tako po proizvodnih količinah, kot tudi po ustvarjenem prihodku in dohodku. Letos moramo žal ugotoviti, da ni tako. Vzroki za takšno stanje so nedvomno v širokem območju, pri čemer moramo velik del »krivde« prevzeti na lastna ramena.
Ce analiziramo celotno obdobje devetih mesecov tega leta ugotovimo, da količinske proizvodnje nismo dosegli v višini planirane (indeks 97), kot tudi ne prodaje, ki pa je še nekoliko slabša (indeks 94). V primerjavi z lanskim letom je situacija boljša, saj smo proizvedli za 4 % in prodali za 8 % več, število zaposlenih pa se je povečalo le za 1 %.
Količino proizvodov ca. 25.0001 smo v višini 83 % prodali na domačem tržišču, ostalo 17 % pa na tujem tržišču, od tega polovico na konvertibilno in drugo polovico na klirimg.
Količinsko je izvoz v primerjavi z lanskim letom večji za 15 %, vrednostno pa dosega ca. 7 mio $.
S finančnimi rezultati za obravnavano Obdobje kot tudi za sam tretji kvartal ne moremo biti. zadovoljni, saj smo takorekoč omogočili le enostavno reprodukcijo. Akumulacija je ustvarjena le v višini, amortizacije in rezervnega sklada, poslovni sklad pa je minimalen. Primerjave s planom in lanskim obdobjem ne navajam, ker niso v celoti realne zaradi spremembe obračunskega sistema in nenormalno rastjo stopnje inflacije, pri čemer je osnovna ugotovitev, da so cene naših surovin in stroški financiranja ter ostali stroški bistveno hitreje naraščali, kot pa cene naših izdelkov, ki so v pretežni meri pod družbeno kontrolo.
OD smo v obravnavanem obdobju oblikovali v skladu z družbenim dogovorom, ki 'temelji na rezultatih poslovanja oziroma družbeno primerne ravni. Povprečni OD za deveti mesec je bil v višini 251.253 din in se v okviru SOZD Kemija nahajamo v povprečju.
Pred nami je še zadnje četrtletje letošnjega leta, ki pa je že tradicionalno slabši, saj se v tem času zmanjša prodaja in temu primerno tudi proizvodnja, 'kot vplivi zimskega časa na eni strani, na drugi strani pa si naši kupci nočejo delati pretiranih zalog. Ob zmanjšanju prodaje, kar pomeni tudi manjši prihodek, se na drugi strani povečajo stroški, kar vse vpliva na končni rezultat oziroma višino ustvarjenega dohodka.
COLOR 2
Ker pa smo že ob tričetrtlertju bili praktično na samem robu uspešnosti pomeni, da je zadnjemu četrtletju potrebno posvetiti bistveno več pozornosti in storiti resnično vse, da zadnje četrtletje obdržimo najmanj na tekočem nivoju, kar pomeni še dodatno 'kvalitetnejše delo na vseh področjih z izrazitim poudarkom na posameznih specifičnostih. Te specifičnosti pa se kažejo skozi:
—	strogo restriktivno politiko zalog
na vseh področjih s posebnim poudarkom na surovinah, embalaži, pomožnem materialu, polizdelkih in gotovih izdelkih. Podatki kažejo, da na teh področjih nismo storili vsega potrebnega, saj nam revalorizacija teh zalog narašča preko vseh meja in direktno zmanjšuje dohodek na eni strani, na drugi istrani pa zahteva povečanje obratnih sredstev. Problem pa se še nadaljuje, 'ker lastnih obratnih sredstev nimamo zadosti, si pomagamo s krediti po visokih obrestnih merah tako doma kot v tujini (blagovni 'krediti) in ponovno se srečamo z revalorizacijo.
—	doslednejšo povezavo (planiranje) nabave — proizvodnje — prodaje, 'ki bistveno vpliva na prej omenjene zaloge. V tej zvezi je že sedaj potrebno pristopiti k poglobljenim planom nastopa na tržišču široke potrošnje, kar bo potrebno realizirati v prvem četrtletju prihodnjega leta in ob podpori primerne reklame celovito oskrbeti potrošnika skozi trgovsko mrežo s posebnim poudarkom lastne maloprodaje.
—	drugo komercialno — tehnično dejavnostjo, ki se kaže skozi vodenje konstantne politike cen naših izdelkov kot tudi isurovin in drugega materiala, povečanju uspešnosti po posameznih referatih (povezano z drugo alinejo), dosledno spremljanje dejanskih stroškov (kalkulacije -po dejanskih cenah surovin in izdelavnih stroških), obiski naših kupcev, hitro reševanje reklamacij, hitro nudenje tehnične pomoči, ponujanje novih oblik zaščite in drugo.
—	proizvodno dejavnostjo v smislu fleksibilne proizvodnje in prilagajanja -potreb trga, doslednega spoštovanja tehnološke in delovne discipline, povečanja produktivnosti -in večjega izkoristka delovnih naprav in s tem zmanjšanja porabe energije, prihranka na materialih pri samem procesu proizvodnje (razsutje, polivanje odpadkov, škart itd.) in skladiščenja, zboljšanju tehnoloških procesov, doslednejšo in 'kvalitetnejšo kontrolo v celotnem procesu, -sprotno reševanje nastalih problemov in drugo.
—	investicijsko področje, kjer je potrebno, da se vse investicije, bi niso nujno -potrebne ustavijo oziroma ne začnejo in dokončajo tiste, -ki direktno vplivajo na povečanje ali zboljšanje poslovanja oziroma če preprečujejo nastanek škode.
—	finančno področje, kjer je potrebno posvetiti vso pozornost politiki financiranja skozi -hitro obračanje sredstev, tekočo oziroma pospešeno izterjavo in zagotovitvijo ustreznega razmerja med prilivi in odlivi.
—	in druge ukrepe v splošni disciplini in prizadevnosti pri del-u, zmanjšanju pri delu, zmanjšanju oziroma omejitvi vseh splošnih stroškov, omejitev zaposlovanja in medsebojne -tovariške pomoči.
Vse našteto ni prazaprav nič novega, vse smo že zapisali in tudi samoupravno sprejeli v sanacijskem programu leta 1986, katerega namen je bil zagotoviti kvalitetnejše poslovanje naše DO na daljši čas. Vse pa kaže, da -položaja še vedno ne jemljemo dovolj resno, saj vedno znova u-gotavlja-mo, da določb ne izpolnjujemo v c-eloti, kar ima za posledico, da se ves čas nahajamo na samem robu prepada.
Ali je ponovno potrebno, da ob koncu poslovnega leta obravnavamo rdeče številke in verjeli ali pa tudi ne, zelo blizu smo in v pretežni meri je to odvisno od nas vseh, kajti še v tako težkih gospodarskih situacijah se dobri vedno izvlečejo.
Alojz Izlakar
Predstavljamo vam naša predstavništva
V nekaj naslednjih številkah Co-larjevfiih informacij vam bomo predstavili naša predstavništva v drugih republikah. O svojem delu in življenju, ki do sedaj ni bilo prav pogosto tema ootoijevega časopisa bodo pisali sami. Brvi je na vrsti
BEOGRAD
tudi zato, ker to leto praznujejo 554etniioo obstoja (s tem popravljamo napako iz prejšnje številke, kjer smo zapisali 50 let). Prispevek je napisal tovariš Kostič Aleksander, ki' je vodja predstavništva, pjegovii saddlavdi pa so še Mailetin Ljubica, taitiiioa, Simič Zoran komercialno-tehniičnli referent, na nek način pa tudi Ilič Dragan komereiialno-teh-ničnii referent, ki dela na področju Niša.
■Zgodovina nastanka predstavništva, njegova ustanovitev, kot tudi delo v času pred vojno, med vojno, pa tudi dobršen del po vojni, sedanjim delavcem predstavništva mi najbolj pozinana. Pisnih dokumentov o tem ni in vse kar M o tem razdobju pisali;, verjetno ne bi bilo povsem točno. Več bdi o tem lahko napisali naši upokojenci predvsem tovariš Draigutin Burlič, ki je vso svojo delovno dobo prebil v Color-ju. Po informacijah starejših tovarišev pa je predstavništvo Beograd v celem obdobju obstoja doživelo kar nekaj sprememb, kar je bi verjetno pogojeno z razvojem Co-lorja, pa tudi kemijske industrije v Sloveniji.
Večkrat se je selilo iz prostora v prostor, v zdajšnjih pa se nahaja od leta 1941. Od leta 1955 posluje predstavništvo Izključno za Colar, registrirano je od leta 1957. Kljub dolgoletnemu Obstoju pa se v predstavništvu mi zamenjalo veliko ljudi. Od ustanovitve pa do danes je v predstavništvu delalo vsega osem delavcev.
Predstavništvo Beograd pokriva cdloitno področje SR Srbije, kot tudi AP Vojvodino in Kosovo. Glavna njegova naloga je prodajanje proizvodov matičnega podjetja. Ob tem pa se bavi še z vrsto drugih dejavnosti, 'ki so v interesu Golarja, na primer sodelovanje z Gospodarsko zbornico Jugoslavije, Splošnim združenjem kemijske industrije, zveznimi organi (vprašanje cen, dovoljenj, soglasij), tehnično upravo JLA, Vojnim servisom, Poslovno skupnostjo »Boje i Laikovi« itd. Dejstvo, da je predstavništvo v Beogradu, seveda pogojuje vse te naloge, zato postajajo poleg rednih nalog že kar praksa in obveza.
Razvojna pot predstavništva in generaioije, M je v njem delala, predvsem pridobivanje kupcev in vzpostavljanje dobrih poslovnih odnosov ni biila Lahka. Dejstvo je, da se vseh 55 let obstoja ni vedno delalo in živelo v blagostanju, prav tako pa tudi drži, da je predhodna generacija postavila dobro osnovo za delo. O tem pričajo priznanja in pohvale naših poslovnih partnerjev in spoštovanje, ki ga uživajo naši 'ljudje. Zelo lepo in pohvalno je, ko od poslovnega partnerja slišite, da je pravočasno Obveščen, da je pravočasno dobil robo, da ni imel zastojev in izgub v proizvodnji, da je zadovoljen s kvaliteto itd., kar je vse skupaj včasih bila odlika Golarja in kar ga je pripeljalo v vrh proizvajalcev barv in laikov. Če je bila to politika matičnega podjetja, potem gre zasluga za izvajanje te politike Izjemni angažiranosti ljudi iz predstavništva.
Obseg prodaje predstavništva je bil vedno in vedno bo odvisen od pogojev na trgu, od politike matične hiše in problematike, s katero se Goior srečuje. Objektivno prodaja ni bila vedno samo v porastu, nasprotno, v nekaterih letih je bili obseg prodaje v precejšnjem padu. Ko govorimo o prodaji, mislimo iz-
ključno na prodajo v količinah, ker je Lahko samo to merilo o zastopanosti Golarja na tržišču. Ne želimo bralcev utrujati s številkami, ki jih je predstavništvo ustvarilo (u-pamo, da bo kdaj tudi za to čas in prostor), pa kljub vsemu povejmo, da pričakujemo v tem letu plasma 4000 ton premaznih sredstev im smol.
Ko analiziramo vsako leto delo ugotavljamo, da interes za oolorje-ve izdelke je, pri tem pa ima tudi predstavništvo svoj del zaslug. Za številko 4000 ton še vedno stoji industrija, trgovske organizacije in ostali' potrošniki, ki smo jih ali u-speii obdržati, aili na novo pridobiti.
Kljub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli v dolgoletnem delu je Golar v določenem trenutku izgubil velik del kupcev in to dobrih potrošnikov. Ne bomo jih sicer naštevali, dejstvo pa je, da Co-lor v posameznih vejah industrije sploh ni ziastopan (ali pa le z zelo ozkim asiobtimamom), kljub temu, da je bil leta prisoten. Kriteriji za oceno takega stanja so različni, zato je težko ugotoviti', ali je izguba rezultat težjih pogojev gospodarjenja, ali pa le subjektivnih slabosti. Morda pa nas bo današnji ekonomski položaj priislilE, da o tem razmišljamo.
Bi pa radi ob tej priliki povedali tudi naslednje. Predlog, da se več piše in ve o predstavništvih je dober. Prepričani' smo, da se bo, ko bomo spoznali še delo drugih predstavništev, dobila realnejša slika o položaju Odarja na jugoslovanskem tržišču in to je zelo važno.
To zamisel pa je potrebno pozdraviti še z enega vidika. Teritorialna oddaljenost .predstavništva od matične hiše je razlog, da se o našem delu ve malo ali nič. Oceno in kvaliteto ter olbseg dela delavcev v predstavništvu so lahko dali samo tisti, s katerimi sodelujemo, vendar je vprašanje,, koliko o tem vedo drugi v Cdorju.
Zaradi tega iniciativo pozdravljamo, ker smo prepričani, da nas boste na ta način bolje spoznali.
Za predstavništvo Beograd K. A.
COLOR 3
Inventura
Kratke novice
RAST STROŠKOV
Iz devetmesečnega poročila o poslovanju je razvidno veliko povečanje vseh vrst stroškov. Porabljena sredstva so rasitla hitreje kot celotni prihodek. Tudi iz poročil o rasti stroškov, ki jih kolegij stalno spremlja je razvidno, da nam stroški, kar 87 °/o celotnega prihodka, predstavljajo veliko breme. Zaradi vsega tega je potrebno do konca leta postoriti vse, da bi rast stroškov od surovin do embalaže in raznih drugih maiterlialov zaustavili, če že ne zmanjšali. Vsaik procent zmanjšanja teh stroškov pa bi pomenil velik prihranek, zato naj vsaik na svojem delovnem mestu prispeva k temu.
PRIPRAVA PLANA ZA LETO 1988
Te dni je izšei rokovnik za izdelavo vseh vrst planskih obrazcev za leto 1988. Strokovne službe že pripravljajo plane proizvodnje, plane prodaje, kadrovske plane, plane vzdrževanja itd. Le nekaj osnovnih kazalcev. Kot zdaj kaže (kajti gospodarska politika za leto 1988 še ni znana), naj bi plan proizvodnje in prodaje povečali za približno 4 %. Kadrovsko se ne bomo nič širili, saj naj bi obdržali število zaposlenih. Težje dileme so pri vprašanjih vrednostnega planiranja, kajti predpostavke o stopnji inflacije v letu 1988 so prav osupljive.
ZAHVALA
»ADRIA-COLOR«
Predstavniki sorodne delovne organizacije »Adria-Golar« Split, ki so z našo pomočjo organizirali konec septembra sindikalni Met v Slovenijo in ki so si med drugim ogledali tudi. našo tovarno, so se nam pisno zahvalil za gostoljubje in izrazili željo za nadaljno vsestransko sodelovanje.
ZNIŽANJE MARŽE
V naši maloprodajni trgovini so znižali maržo za vse vrsrte izdelkov na 8 %. Do sedaj je bila marža za izdelke premazov 13 % in za izdelke iz smol 10 %, kar ni bilo prav nič konkurenčno s sorodnimi trgovinami v okolici. Celo obratno, naši delavci so kljub popustu kupovali drugje. Zaradi znižane marže, pa se je znižal tudi popust za »dovoljeno kvoto«, ki pripada našemu delavcu na vsega 5,6 °/o.
Po inventuri
COLOR4
Zaradi vsega tega je bilo naloženo izvršnemu odboru sindikata, da skupaj s komercialo predlaga nov ustreznejši način eventualnega popusta za člane našega kolektiva.
POROKA »KEMIJA« -»SLOVENIJALES«
Kot ate lahko naabraMi že iz dnevnega časopisja, se je porodila ideja o združitvi sozdov »Kemija« in »Slovenijales«. Kolikor nam je znano, ideja izhaja iz Gospodarske zbornice Slovenije do sedaj pa so jo obravnavali že direktorji na strokovnem svetu, seveda pa mora še skozi vso samoupravno proceduro. Raziskave javnega mnenja po dosedanjih odmevih o pobudi pa niso najbolj ohrabrujoče.
NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV
Kljub težkiim časom ne bomo pozabili na naše upokojence. Vsem upokojencem, ki radi prebirate naš časopis, po tej poti sporočamo, da se tildi letos dobimo na novoletnem srečanju v gostilni »Mlilhovec« v Pirničah, predvidoma 18. decembra. Tale objava pa je seveda le »akontacija«, pravo vabilo šele pride.
EKOLOŠKI PROBLEMI
Problematika reakdijske vode, ki nastaja kot stranski proizvod v proizvodnji smol, ostaja še naprej odprta. Pio zaprtju edinega odlagališča v Ljubljani se dnevno povečujejo »zaloge« doma. Strokovne službe že dalj časa iščejo ustrezno rešitev na najrazličnejših krajih in na različne načine.
Prav tako pa se smledniška jama polni z zadnjimi Golarjevimi in Danilovimi odpadki, saj predvidevamo, da bo v prihodnjem letu polna. Tako bo tudi za trde odpadke nastal velik problem, če si v najkrajšem času ne bomo zagotovili drugega odlagališča.
RAZISKOVALNA ENOTA
Vedno zahtevnejša in pomembnejša vloga razvojno-raziiskovalnega dela pa tudi razvojne stopnje, ki jo je dosegla DO »Col-or«, zahtevata tudi v naši DO drugačen pristop, zaito je že dalj časa prisotna zamisel o ustanovitvi raziskovalne enote. Organizirana naj bd biila znotraj razvojnega sektorja, po obstoječi organizacijski shemi, naj bi bil to oddelek za dolgoročni razvoj.
Taka drugačna organiziranost bo omogočila predvsem možnost neposredne povezave z raziskovalnimi institucijami, Vključevanje v moderne tokove znanja in s tem razisko-vo in razvoj noivifa produktov s področja smol in premazov. Enakega pomena pa je tudi uveljavitev novih inženirskih in tehnoloških znanj O pobudi bo še razpravljal delavski svet.	I. K.
Zimske počitnice na Voglu
Odbor za družbeni standard je na seji 4. 11. 1987 sprejel sklep o razpisu terminov za letovanje na Voglu med zimskimi šolskimi počitnicami.
Za ljubljansko in -mariborsko regijo bodo zimske počitnice v času od 16. 1. do 30. 1. 1988, za vse ostale regije pa od 23. 1. do 6. 2. 1988.
V času šolskih počitnic se tuji gostje ne morejo prijavljati, od domačih gostov pa bodo imeli prednost tisti, ki v letu 1987 niso letovali na Voglu.
Prijave pošljite do 15. 12. 1987 v kadrovsko-splošni sektor z opombo na kuverti »počitnice ’88«.
NOVE CENE NOČITEV, ki veljajo od 15. 12. 1987 dalje so:
2.500 din za odrasle,
1.250 din za otroke od 7. do 14. leta.
Za tuje goste:
6.000	din za odrasle,
3.000	din za otroke od 7. do 14. leta,
2.500 din za otroke do 7. leta.
Turistična taksa pa bo za leto 1988 znašala 260 din za nočitev odraslih oseb, za otroke od 7. do 14. leta starosti pa 130 din. Otroci do 7. leta starosti so takse oproščeni.
PRIJAVA
Podpisani ......................
razporedite v dom na Voglu v času
ljubljanska reglja
a)	16. 1. — 23. 1. 1988
b)	23. 1. — 30. 1. 1988
Za počitnice prijavljam: ime in priimek
............................ želim, da me
zimskih šolskih počitnic, in sicer:
ostale regije
b)	23. 1. — 30. 1. 1988
c)	30. 1. — 6. 2. 1988
starost (za otroke)
V letu 1987 SEM — NISEM (oziroma moji otroci) letoval v Colorjevem počitniškem domu na Voglu v času zimskih počitnic (obkroži ustrezno)!
* V skupni termin počitnic od 23. 1. do 30. 1. 1988 bodo razporejeni samo delavci, katerih otroci obiskujejo šole v ljubljanski -regiji, ker je teh največ. Zato se ostali prijavljajte le za termin c).
Datum:
Podpis:
COLOR 5
Pomnika Colorjevih zlatih let ni več
Začelo se je! Za topoli, ki so krasili dotrajano lice obrnjeno na glavno cesto, je prišel na vrsto še en simbol — pomnik Colorjevih zlatih let. Pod težo starosti je klonil, globoka zareza ga je načela tja do obisti.
... in od blizu, do zob oborožena
Tudi pogled od vhoda proti dvorišču se bo spremenil, Jože se že privaja...
Vse večja je bila gomila
COLOR 6
Nevarne snovi
ORGANSKI PEROKSIDI
Organski peroksidi so nestabilne organske spojine, ki relativno lahko razpadajo na proste radikale in pri tem oddajajo kisik. Zaito jih uporabljamo pri poliiroerizaiciji in pri utrjevanju nenasičenih poliestrov.
V	grobem ločimo:
hidraperoksiide (R—O—O—H) in
perokside (R—O—O—R),
pri čemer je R— lahko kislina, a-cetiienska, hiidroksaalkiilna,	h idr o-
ksieterska, hidroksiacilna, diacilna ali ciklioperoksinska skupina.
V	Goiopjiu največ uporalbljamo naslednje perokside:
—	diiibenzdillperokisid — komercialna imena perexter L, interox BP,
—	metil-etil keton peroksid — perexter B 18, inrtarox MEKP,
—	aoetii — aceton peroksid — perexter B40, initerox AAP.
Največja nevarnost pri peroksidih je vnetljivost in eksplozivnost.
Občutljivi so na toploto in tudi na udarce. Da bi to nevarnost nekoliko zmanjšali, je treba organske perdksiide stabilizirati — npr. z di-burtiil ftaOaitoim, poleg tega pa jih moramo skladiščiti ločeno od lahko vnetdjiMlh snovi; posebej moramo paziti, da ne pridejo v stik z močnimi reduceniti in drugimi snovmi, ki povzročajo razpad peroksidov
Odlagališče odpadkov — koliko časa še?
(mineralne kisline, amini, soli težkih kovin, kovinski oksidi itd.). Razpadajo tudi pod vplivom UV žarkov in toplote.
Strupenost organskih peroksidov zelo variira. Hidroperoksidi so v glavnem veliko bolj strupeni od dii-peroksidov. Njihovo dejstvo se iz-
Označevanje organskih peroksidov
raža predvsem kot draženje kože, sluznice in oči pri kontaktu z njim, oziroma s prepojeno obleko. Lahko se pojavijo razjede in mehurji:. Vdihavanje hlapov povzroča draženje grla in glavobol. Pri proučevanju dejstva peroksidov na živali, so opazili, da peroksidi kažejio tudi znake kiumulativinosti.
Če se hočemo torej zavarovati pred škodljivimi:	vplivi organskih
peroksidov, moramo z njimi ravnati previdno, ne smemo jih p odlivati affi raztresati, ne izpostavljati trenju, udarcem ali povišani temperaturi.
Uporabljati maramo osebna zaščitna sredstva (obleko, rokavice, predvsem pa zaščito dihal, oči in obraza). Del telesa, ki je kjlijiuib vsemu prišel v kontakt s peroksidom, je treba dobro oprati z vodo in milom, ter namazati z zaščitno kremo.
Če pride do požara, gasimo z velikimi količinami vode (lohtajievanje) iz vame razdalje oziroma iz zaklona.	Janez Štrukelj
Izvršljivi
sklepi
disciplinske
komisije
Alojz KRŽIŠNIK, na delih in nalogah pomoč pri izdelovanju smol in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 29. 4. 1987 neopravičeno izostal z dela, ker je ravnal v nasprotju z obratnim obvestilom o načinu koriščenja letnih dopustov v času remonta. S tem je storil hujšo kršitev po 5. točki 42. Sena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu .je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
Marko SEDEJ, na delih in nalogah enostavna opravila v obratu, je odgovoren, da je dne 7., 8., 10. in 11. avgusta 1987 neopravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev po 5. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti za kar mu je izrečen JAVNI OPOMIN.
Ishref SMAJLI, na delih in nalogah enostavna opravila v Obratu, je odgovoren, da je dne 19. in 31. avgusta ter 1. in 2. septembra 1987 neopravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 5. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
Matjaž HAFNER, dipl. ing. — v. d. vodje za tehnično področje in Julij NARDONI, dipl. ing. — vodja dela v proizvodnji premazov, ter Janez ŠETINA — vodja dela pri odpremi', so soodgovorni, da v kritičnih dneh 14. in 15. januarja 1987, v času močnega sneženja, s svojimi sodelavdi niso podvzeli vseh možnosti ukrepov za preprečitev materialne škode, M je nastala delovni organizaciji s podrtjem šotora za skladiščenje gotovih izdelkov. S to opustitvijo so storili hujšo kršitev delovne Obveznosti1 po 1. točki 42. člena pravilnika o disciplinska in odškodninski odgovornosti- in jim jie izrečen ukrep DENARNA KAZEN v vlišdlni 10 % OD za mesec januar 1987.
Senat distiiplliinske komisije je sedmim delavcem izrekel najmilej-ši ukrep — OPOMIN.
SLOVENIJALES TOVARNA .SORA. MEDVODE <51215 MEDVODE POB 34
telefon: 061611334 061 611327 telegram: SORA Medvode Žet postaja: Medvode Banka: 50104-601-26682
Obveščamo vas, da je naša tovarna uvedla maloprodajo svojih izdelkov pod posebno ugodnimi pogoji, in sicer:
—	20 % popust ob plačilu v gotovini ali
—	šestmesečni brezobrestni 'kredit (20 % polog in pet obrokov).	-----------
COLOR7
Se priporočamo!	-------------
COLORJEVE INFORMACIJE številka 11 (179) teto XVI, november 1987 Izdaja jih organizacija združenega dela Center Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasi-lo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (gLarvnii urednik) to Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	1.000	din
2.	nagrada	600	din
3.	nagrada	400	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. decembra 1987. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
					Z«.			NMM		—
		UFI	ifi		r\	A	Z	1	s	0
BIHB HsiSlss					'1	L	Ef:	/(	A	Z
						S	P	P	6	
ELil		B?	p	P		r	Z	/V	*v.tee	L
	[ml						0	A	Z	£
						M	I		v	A
•*—	* 5		.er.	issr	L	E	0	7	A	R
•*—	r	Z	0	P	....	0	Z	£	P	«-*
	A	5	T	Z	0	N	0	M		AJ
	j	SlV	Z	1	S	IS	L	A	D	A
o!L.	E	J?	D	S		■/	1	S	Z	V
n::*r-	z	E	Z	r	0	z		c	A	L
-sr	5	D	Sr	A	N	A	r	E	Al	A
M« M	K	A	L	v	A	N	53“	M	A	K
T	A	z	K	A	N	S	A	5		A
Za nagradno 'križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 26 rešitev. Žrebanje smo izvedli v prostorih kadrovsko splošnega sektorja. Komisija v sestavi Marinka Tomšič, Janja Kuralt to Rezka Bertoncelj je za dobitnika prve nagrade 1.000 din izžrebala Ivana Zadravca, drugo nagrado 600 din prejme Ivan Goričanec, tretjo nagrado 400 din pa Jana Svoljšak.
Izžrebancem bomo nagrade izplačali po izidu glasila.
Čestitamo!
AOUALES
Pijača, ki nam veselje vrača...