Štev. 42.
POSTNINA PLAČANA V OOTOV1N1.
V Ljubljani, 13. oktobra 1921.
Leto LXI.
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeni
i
o Ljubljana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2-—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, ce se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , 50 za nadaljnja uvrsčenja od peti t-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako peUt-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
7»e spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati lamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6.
Rokopisov ne vračamo. Vie pošiljatve je pošiljati lnnko.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativen stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravntštvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklame tije so proste poštnine.
Pojavi draginje.
Učiteljstvo obrtnonadaljevalnih šol ie pričelo z gibanjem za zvišanje honorarjev. Ni to pojav, ki bi imel sam v sebi vzroka. Potrebe obrtnonadaljevadnega šolstva in pouka za vajence ne odreka nihče in io ueiteljstvo še mnogo bolj ceni. kakor posamezni obrtniki, ki smatrajo vajencev čas v šoli za izgubo časa in vsak izdatek za to šolstvo kot veliko žrtev.
Naravnost z velikim idealizmom je pa delalo učiteljstvo za to šolstvo. Žrtvovalo je že itak izčrpane sile še temu šolstvu in odreklo se je celo prostemu času v nedeljah v korist vajencem.
V zadnjem času ie pa pričela prizadela javnost preveč srrešiti na račun tega idealizma. Obrtni stan in merodajni faktorji so pričeli ureditev položaja učite l.istva na osnovni šoli smatrati že kot samoobsebi umeven obvezen korak, da se ga na podlagi tega izrabi še za oouk I na obrtnonadaljevalnih šolah.
Pri tem pa pozabljajo, da učiteljska nlača na osnovni šoli tudi že zdavna ni več eksistenčni minimum, ker ie draginja narasla v zadnjem mesecu čez plačilne zmožnosti državnega uradništva in sra potiska zopet v bedo in pomanjkanje. I Trgovski in obrtniški stan in producenti f živil se pri sedanjem neznosnem poviša-vanju vseh potrebščin absolutno ne ozirajo na položaj uradništva. torej ie tudi obsebi umevno, da je primorano tudi i uradništvo si iskati zaslužka izven svoje plače in zahteva za to delo draginji primarno honoriranje. da ohrani sebe in svoje družine.
Učiteljstvo obrtnonadaljevalnih šol ie podalo slovenski javnosti o svojem stališču sledečo izjavo: ___
Da se izognemo napačnemu tolmačenju vzrokov, iz katerih se ne morejo zo-tet letos otvoriti obrtno - nadaljevalne šole in prerademu povdarjanju. da so honorarji učiteljstva vzrok neotv.oritve. podaja učiteljstvo sledečo izjavo:
1.	Pouk na obrtno-nadaljevalnih Šolali ni najlažji, posebno ne sedaj, ko je učiteljstvo ovirano glede učnih pripomočkov. s katerimi se do skrajnosti hrani. Da tudi zaradi učencev, ki imajo tako različno predizobrazbo.
2.	Učiteljstvo je polnoštevilno pripravljeno prevzeti tudi pouk obrtno-na-
iMr , i ------------------ -------- -
daljevalnega šolstva, kljub temu. da se mora s tem odreči svojemu zaposlen ju drugje, kjer ima boljši zaslužek in nedeljskemu prostemu času. Trditev, da se učiteljstvo brani poučevanja obrtnih vajencev. nj resnična!
3.	Edina zahteva učiteljstva je ta. da se učne ure honorirajo sorazmerno z na-rasrkom draginje, t. i. v istem razmerju z predvojnim honorarjem, kakor so narasle življenske potrebščine. Učiteljstvo zahteva za vsako uro 10 dinarjev, za nedeljske ure pa po običajnem tarifu nedeljskih pristojbin dvojno, t. i. 20 dinarjev za uro. V enakem razmerju naj se zviša tudi vodstvena nagrada po številu razredov.
4.	Do teh zahtev so prisilile učiteljstvo draginjske tazmere. silen pritisk in narastek življenskih potrebščin: hišni posestniki so zvišali pristojbino za stanovanja za 400%'; obrtniki so zvišali svoje tarife zaradi povišanja delavnih ur delavcem. ki ne delajo pod 30 "K za uro; trgovci so zvišali blaeo do 100%; živila se pa naravnost z velikimi skoki draže dan na dan. Ob sebi umevno, da učiteljstvo ne bo pustilo svojega dela plačevati v naravnost sramotnem razmerju do teh poviškov in ne s tem svojega dela podcenjevati. posebno ne. če še povprečno računa na uro za vsakega učenca eno krono in najsi io plača potem obrtnik, trgovec ali pa država. Tudi ni sorazmerno to honoriranje.s plačo, ki jo dobiva ročni delavec za uro.
5.	Učiteljstvo konštatira. da se celo obitniki branijo prevzeti strokovni pouk na teh šolah za ta honorar in stavijo višje zahteve za uro ter prepuščajo pouk s tem honorarjem učiteljstvu, in raje delajo v tem času doma. ker več zaslužijo.
6.	Učiteljstvo smatra pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah za nadure, ki jih ima celo ročni delavec plačane po dvojnem tariiu. profesorji dobe za nadure po 80 K; torei ie učiteljstvo pokazalo dovolj dobre volje omogočiti pouk na obrtnonadaljevalnih šolah in je celo za ure v delavnikih postavilo navadni tarif, pod običajnim honoriranjem nadur .in s tem tudi nedeljske ure ni mogoče šteti kot dvojni tarif.
Naj pokažejo še prizadeti faktorji toliko dolire voliel
Iz vsega je razvidno, da ie vse gibanje zgolj upravičeni boj za eksistenco.
Bodi šolska uprava centralistična ali avtonomistična?
(Referat na 1. pokrajinski skupščini UJU.)
Centralizem -- avtonomija — to sta dve besedi, ki sta že neštetokrat omenjeni v našem političnem življenju; besedi orokletstva. simbola strankarske zaslepljenosti in zagrizenosti. Centralist — av-tonomist — dva svetova, bojna klica dveh nasprotnih taborov v Sloveniji.
Ozirajoč se na ostudni boi. na gonjo za in proti enega kakor drttgeea načela se zavedam izredne težkoče podati količkaj objektivno sliko obeh smernic.
Pisana družba pristašev obeh stru.i. mešanica separatistov, egoistov, fanatizl-lanih strankarjev in kimovcev. ki tvorijo bojne falange na obeh straneh — oborožene z gnojnico, z osebnostjo, bojujoče se z nizkotnimi sredstvi blatenia in časti-kraje. onemogoča jasen pogled.
Kakor še v vseh življenskih vprašanjih naroda in države, tako smo tudi tukaj dosegli višek demagoštva in podlosti — a slovensko učitelistvo ima danes izreči svoj jasni da ali ne za prvo ali drugo obliko šol.ske uprave naše domovine.
Potrebno ie da se dvigne slovensko učiteljstvo nad to vsakdanjost polno gnusobe in gnilobe ter izreče svoio odkrito besedo v Driloar šolski uredbi, ki bo varujoč naš stanovski interes, upoštevajoč naše šolske razmere v korist edinstvu države in naroda.
Vse za narodno ¡n.-Politično edinstvo. pod tem geslom izreka učiteljstvo svoje mnenje; in beseda, kj pade danes kot izraz njegove neomajne volje bodi taka. da se nam ne bo treba sramovati pred javnostjo. ta klic bodi tako odločen in razumljiv, da prenese kritiko in se ne ustraši blatenia demagogov. Ako bi pa izgovorili nepremišljeno besedo v ekstazi, v hipu trenotnega navdušenja, potem nismo vredni imena kulturnih delavcev med narodom.
Da nam je to mogoče storiti in utemeljiti. posežem nekoliko v kaos političnega življenja, posrledam v realnost in po-iščem smernic našemu idealizmu.
Centralizem in avtonomija nista deteti zadnjih let. Ideal centralizma ie absolutna monarhija Ludovika XIV., ideal avtonomne uredbe države je Nemčija srednjega in deloma novega veka.
Francija trpi pod samovoljnostjo kralja absolutista. Ne.mčija umira razdrapana in raztrgana, ker ne ve njen državljan za pravega gosj>odarja. odvisen od vseh mogočih vladarjev, korporacij. cehov i. dr.
Definicije obeh smernic mi ni treba podajati, sai nižino politični abecedarji. ki tičimo le pri kredi in črnilu v šolski sobi. Splošno lahko rečem, da je absolutna monarhija, a tudi republika lahko skrajno centralistično urejena (Francija).
Ustavna monarhija pa je ugodnejši! za decentralizacijo.
Vzgled avtonomije — samouprave je Anglija, a tudi Zediniene države severne Amerike so vzgled samoupravnih enot. Prva je. bolj aristokratska, druga demokratska.
Je-li mogoč popoln centralizem; se da uvesti kje popolna avtonomija?
Odgovor ie negativen, dasi nam nudi zgodovina še mnogo vzgledov centralizma. kakor n. or. Avstrija za Jožefa II., ki doživi polom še pred smrtjo vladarja.
Absol-uten centralizem, popolna centralizacija ubija vsako individualno posebnost enot, ustvarjajočih politične, upravne pa tudi gospodarske ciilote. To e pa lahko dobro ali pa slabo, odvisno pač od različnih okolščin, v katerih se pojavlja. Avtonomistično gibanje v danes po Italijanih anektirauein ozemlju ie čin samoobrambe. Alzacija in Lorena 1. 1871., došle pod nemško upravo, se bojujeti za avtonomijo in jo tudi dosežeta. Opravičen je bjl ta boj, ker bi jima drugače Nemčija vsilila s.vojo prusaško kulturo, zasužnila iu. odtrgavši jih od centra, kamor sta in še ve.dno gravitirata po svoji zgodovini in strukturi.
Tako stremljenje je idealno in opravičljivo. če pa ie. gibanje naših avtonomi-stov tudi tako idealno zamišljeno, zelo dvomimo, zroč na pisano družbo teh apostolov čistega Slovenstva.
Kai pa gibanje za avtonomijo v Franciji, v Italiji in morda drugod, je li to res dtlovanje v dosego narodne ali druge avtonomije?
Več ali mani je to le stremljenje po decentralizaciji, po zmanjšanju birokra-ozma. Da bi iua tu stopale na pozorišče zgodovinske tvorbe preteklosti, da bi se ogrevali tu Francozi in Italijani za plemenske. verske ali zgodovinske posebnosti. meje ali interese, je izključeno.
LISTEK.
„Učitelj"
pedagoški in znanstveni list.
Organ UJU.
Urednik: Mih. M. Stanojjevič.
Imamo lepo urejevan pedagoško -'Haust veni list. Vnanja oblika mu je lična. v^'bina odgovarja popolnoma strogo ''"aiistvenemu glasilu.
Pravkar stoga »Učitelj« v drugi letnik
Pedagog, znanstveno glasilo UJU. Od-Kilr je postal glasilo UJU, se je povečal lUl'i obseg lista in je izšla zadnja številka Cel<> na 84 straneh.
Urejevan je list prav spretno in dela ^st Udruženju ter se lahko meri z sortnimi listi drugih narodov. ,. ¿adnja številka prinaša sledečo vseeno :
Kralj Peter I. Veliki — Osvoboditelj. — Članek k 100 letnici rojstva velikega pedagoškega delavca in reformatorja srbskega šolstva Natoševiča. Oba članka s sliko. — Zelo temeljito biografijo pok. Davorina Trstenjaka. v kateri so našteta vsa njegova dela. Času primeren članek »Pred zoro nove šolske prosvete. Jov. P. Jova-novičev članek »Obrazovanie učitelja«. Petkovieev »Škola rada«. Serijo splošnih člankov zaključuje temeljita razprava o eksperimentalni pedagogiki in eksperimentalni didaktiki od dr. Radosavljeviča.
Temu sledi metodični del, ki ga otvar-ia razprava ruskega pedagoga Sokolova »Savremeno gledište na učenje materneg jezika u osnov, školapia« in razprava »Brojanje i računanje« od Facka.
Oddelek »Iz škoglskog rada« nam pri naša razpravo »Predavanje iz zemljepisa za 3 razred osnovne šole«.
Prosvetni pregled nas v prvem oddelku informira o pedagoških in šolskih no-
vostih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. nato pa sledi razgled po pedagoškem in šolskem svetu v Italiji. Franciji, Zedinjenih državah Amerike in Holan-diji.
Temu sledi književni pregled domačih knjig in iistov. ki nas v književnih beležkah in bibliografiji seznanja in informira o novih tozadevnih -publikacijah in našem trgu ter jih tudi ocenjuje.
Poseben oddelek tvori glasbeni pregled. Lično urejeni list zaključujejo beležke. ki sestojijo iz informativnega šolskega in pedagoškega drobiža.
Ob koncu nam podaje ta številka statistiko šolstva v naši državi in sicer z ozi-rom na posamezne pokrajine in skupno.
Pod .sipretnim vodstvom tov. Stanoje-viča se je list razvil že v prvem letu kot glasilo UIU do lepe višine.
Toda nikakor to še ni vse. kar se da doseči!
V programu našem je. da dvignemo naš pedagoško znanstveni list do popolne višine, in sicer na ta način, da se združi vse sedanje ped. znanstvene učiteljske liste ki izhajajo v posameznih pokrajinah v eno samo obširno pedagoško znanstveno revijo. »Učitelj« se ima izpopolniti z duševnimi proizvodi in sodelovanjem slovenskega in hrvatskega dela učiteljstva, na podlagi urednikov dosedanjih pokrajin-sKih znanstvenih listov.
Naročba na tako revijo ie pa potem tudi obligatna za vse članstvo UJU v državi. kakor to določajo pravila.
S tem napravimo veliki čin: udejstvi-mo «namreč tudi naše duševno, kulturno ujedinjenje in postavimo novo oporo enotni jugoslovanski kulturi.	Iv. D.


Stran 2.
Politični edinosti ie sledilo popolno narodno ujedinjenie in ob tem dejstvu se razbijajo valovi eventualnih avtonomi-stičnih viharjev in pokretov.
Isty ie v Nemčiii kjer ie država federativno urejena, a v posameznih (državah) delih in tudi v šolstvu, centraliza-cita izvedena do skrajnosti (vzgled Pru-siia).
Centralizacija nekaterih panog državne uprave ie pa naravnost življenska potreba — tako —- armada, pravosod-stvo. vnanje zastopstvo, trgovina, promet. denar.
Tu bi avtonomija naravnost uničevala in preprečevala vsak napredek.
Ker pa ni moia naloga raziskovanje vrlin in hib centralizma in njegovega antipoda v splošnem državnem in političnem pogledu preteklosti in sedanjosti širom. sveta, zato.se .omejujem na meje naše ljubljene domovine in podam tu kratek pregled svetovnega šolstva v ilustracijo posebnih razmer, ki vladajo po svetu v najrazličnejših deželah in državah.
V	splošnem opazujemo stremljenje držav po dosegi častnega, če ne prvega mesta med faktorji, ki vzdržujejo in nadzorujejo šolo. Celo Anglija — domovina najširše šolske avtonomije — se trudi dobiti odločujočo besedo v nadaljnem razvoju šolstva.
Države, nadzorujejo šolo. ustvarjajo. Kier ga še ni, državno šolstvo. Seveda zadevajo pri tem na mestoma be->en odpor verskih, političnih, .plemenskih, •h tudi gospodarskih skupin in strank.
Pogled po. širnih krajinah »novega sveta« nam da sledečo sliko:
, V največji amerikanski državi — v Zedin.ienih državah severne Amerike — vzdržuje država le dve vojaški akademiji, vse ostalo šolstvo vodijo in upravljajo posamezne države Unije. V 28 je uvedena šolska dolžnost, šolstvo pa je zelo odvisno od privatnih dobrotnikov. Ker ni enotnega šolskega zakona, zato se šolstvo ne razvija tako. kakor bi pričakovali v tako napredni republiki. Stališče učiteljstva je slabo. Zato prevladuje v tem stanu v ogromni večini ženstvo.
V	Meksiki ie šolstvo tudi avtonomno — ločeno po 27 državah in 2 teritorijih.
O centralno ameriškem šolstvu ni poročati nič posebnega. Še najboljše je v ! iuatemali.
V	južni Ameriki imata najboljše šolstvo Argentinija in Chile. v katerih se krepko razvija državna šola. V Argenti-niji ie ena četrtina šolstva v zasebnih rokah. ostale šole so mestne, okrajne in državne.
V Chile je med 150u šolami nad 1000 državnih.
V	drugih državah ie šolska slika žalostna V državi l iru je šolstvo v rokah klera.
Obvezen in brezplačen pouk je n. pr. uveden v Braziliji, toda to so šele začetki. Vse ie še v povojih.
O afrikanskem šolstvu molčim, azijat-sko šolstvo pa ie krajevno zelo različno. Največji ie razvoj japonske šole. ker stopa ta država na' čelu azijske kulture. Vzdrževanje šolstva je dolžnost občin.
Kitajsko ne pozna državnega šolstva, ni šolske obveznosti in šolstvo — popolnoma privatno - ne napreduje prav nič.
V	Siamu vodi šolstvo duhovščina — ¡K)uk ie zelo pomanjkljiv in primitiven.
V	Avstraliji se šolstvo zelo lepo razvija, v Oueenslandu ie n. pr. 1127 državnih in le 102 zasebni šoli.
Slika evropskega šolstva ie kaj pestra.
Anglija — prva velevlast zemlje — nima državne šole. Njeno šolstvo je popolnoma svobodno bitje, neodvisno od državne oblasti, ki se ne vtika v njegov razvoi. Toda to ie mogoče v kulturno in politično zreli Angliji in nikjer drugje.
Organizacija šolstva ie strogo demokratska in v rokah ljudstva — ideal avto-nomistov. Izmed celotnega šolstva je tri četrtine zasebnih šol.
Popolnoma drugačna ie slika Franci-ie. Tu ie šola državna in uprava popolnoma centralistična. Po zakonu iz 1. 1902 je bilo uničeno zasebno šolstvo, danes so vse šole državne. V Italiji vzdržujejo šole občine. Vendar ie precej zasebnega šolstva. Obisk ie brezplačen in obvezen. Stanje šolstva ie žalostno.
Nemčija je imela do svetovne vojne in ima še danes po večini versko ločeno šolstvo. Od predvojnih izdatkov v znesku 524.000.000 mark na leto je prišlo iz državne blagajne 151.000.000 mark.
V	Prusiji — kjer ie šolstvo dosledno centralistično urejeno — ie dala država £■!%. občine so dale 54%. zasebniki 14 odstotkov skupnih šolskih izdatkov. V
Nemčiii obstoji krajno nadzorstvo: marsikje ie duhovnik krajni šolski nadzornik.
Enotnega šolskega zakona za republiko ni. Vsaka država ima svoj zakon. Delo za centralizacijo, poskus ustanovitve enega centralnega državnega šolskega urada, zadeva na silen odpor centruma.
O šolstvu bivše monarhije ne govorim. sai smo njene dobrote uživali in občutili vsi. ki smo učitelievali za časa vlade Habsburgovcev.
Mogočna Rusija nam je do prevrata nudila žalostno sliko zmešnjave. Ni bilo enotnosti in šolstvo produkt najrazličnejših razmer in odvisno od vseh mogočih upravnih enot. ie bilo skrajno zanemarjeno.
Prevrat je tudi tu posegel globoko v šolsko organizacijo.
Današnja Rusija hoče z enitn mahlja-jem preurediti državo. Opravičeno lahko trdimo, da vlači sovjetski prosvetni komisar Ruse za lase na višek kulture.
Vzgoja ie enotna, šola državna. Ni klasifikacije, ne poznajo šolskih naznanil. Vse. celo hrano dobivajo otroci brezplačno od države. Šolska dolžnost od 7. -16. leta obsega obisk občne šole od 7.—13. leta in v delovni šoli od 13.—16. leta.
Zgled centralizacije zgled enotne uredbe ie to. Kritike ne pišem, ker samo konstatiram in ne zamišliam. Sodbo prepuščam drugim.
Dansko, Nizozemsko. Švedsko in Norveško imajo krasno razvito šolstvo. Na Nizozemskem ga vzdržujejo občine. Nadzorstvo ie državno, a mnogo ie zasebnih šol. Sploh ie v teh državah zelo razvito zasebno šolstvo. A to so verske šole.
Belgijsko šolstvo kaže kaj pisano sliko razvoja. Z zakonom od leta 1845. je imela cerkev nadzorstvo nad šolo. zakon leta ltf79. jo oprošča. leta 1S1>5. vnovič spravlja v cerkveno odvisnost, z 1. 1911. se je pcloža.i vnovič izboljšal, šole ustanavljalo in vzdržujejo občine, ki ima-jo nameščati in odstavljati tudi učiteli-stvo. Krasna slika za naše strankarske demagoge
Ideal demokratizma, fip avtonomiz-ina ie švicarsko šolstvo. Kantoni skrbe za elementarni pouk. Nadz rstvo je državno. Obisk ie obvezen, brez šolnine, šola ie lajtčna.
Med balkanskimi državami zavzema v šolstvu Bolgarija odlično mesto Izmed 1600 ljudskih šol v letu 191! ie bilo 3320 državnih m občinskih. Ostale so zasebne. Vzdržujeio tih država in občrne
V	Rumuniji je med 4051 šolami le 2'J4 privatnih, šola ie državna.
Srbska šolska uprava in nadzorstvo ie urejeno po bivšem avstrijskem vzorcu. Naprednost naših bratov izpričuje dejstvo da ie bil in je predsednik občinske ga š"Pkega odbora vselej učiieli (J ostalem balkanskem šolstvu ne govorim. Na pirenejskem polotoku so šolske razmere obupne.
izmed držav — nastalih na razvalinah bivše obdonavske monarhije ome-n am le 1 e«ko. Po načrtu bo • < ia državna - iajična z obveznostjo od 6.—14. leta.
Izmed dosedanjega šolstva republike je šola državna na češkem, na ^¡ova-škern ie ra izmed 3639 šol le S07 državnih, druge s o konfesijonelne.
To je kratek pregled šolstva sveta, ki nam kaže, da se šola razvija pod vplivom političnih kulturnih, narodnostnih, verskih pa tudi gospodarskih razmer kraievno zelo različno.
V	splošnem lahko rečemo, da skušajo države pridobiti si odločilen vt I v na njen razvoj. Poskusi podržavljenia in centralizacije zadevajo sicer na hude lokalne odpore, -t kljubu borbi za in proti državni kontroli opažamo naraščanje streniljem po enotni uredbi šolstva po vsem svetu.
raj telo Anglija, ki ima v šolstvu iz vodeno najširšo avtonomijo i sega s -vojo sihi'1. i, ko v razvoi šo':.tva n mu skuša d lo"ati smernicc nadaljneimt razvoju. Puščajoč oaločilno besedo slajšem, občinam, stopa tudi ona med faktorje, ki govore pri organizaciji šole
Isto ie v Švici, drugem eldoradn av-tonomizma.
Toda Kaj bi brskal po tujini. Tujina nam ne more in ne sme bit; vzor. katerega slepo posnemati, bi bila naša edina naloga. Nam so merodajne v prvi vrsti domače razmere.
Idealna je avtonomija šolstva v naprednih kulturno visoko stoječih državah. Idealna ie s stališča upoštevanja historičnih. plemenskih, gospodarskih in še drugih posebnosti.
Z avtonomno uredbo šolstva v naprednih, kulturno visoko stoječih državah. Idealna je s stališča upoštevanja hi-
storičnih. plemenskih, gospodarskih in še drugih posebnosri.
Z avtonomno uredbo šolstva v narodnostno in versko zelo različnih državah se preprečujejo hudi notranji verski, politični in narodnostni razpori.
Vzgled nam je lahko pokojna Avslri-ia. kier ni bilo avstrijske narodnosti, isto ie v Švici, kjer ni švicarske posebne kulture, temveč so le nemški, francoski in italijanski Švicarji trojne kulture, trojna individualiteta Tu ie decentralizacija, avtonomija do skrajnosti na mestu.
Moderno je nedvomno stremljenje po avtonomiji, da ptepusomo Šolstvo in niegovo upravo ljudstvu.
Toda važno je vprašanje, če sc ta modem princip da uvesti povsod in v vsakih danih razmerah. Mirno lahko odgovarjam negativno. Kaj pa je ljudstvo, kdo si njegovi zastopniki^ V Angliji te to lahko izvedljivo, ker ie ljudstvo politično zrelo in se dnevna politika ne dotika šole. Zastopniki staršev ne strank, skibe za šolo. ki jim ni politikum. objekt lokalnim sporom. Šola jim .ie ljubo dete, ki ga negujejo. Konservativno - praktični Angleži ne eksperimentirajo ž njo. temveč io puste da se razvija duhu časa in razmeram primerno. Toda to ie dežela evolucij.
Tudi Švica ie lahko ponosna na svo-ie šolstvo, ki pa dasi po kantonih urejeno. predstavlja enoten tip moderne šole.
Kai pa si predstavljajo naši avtono-nnsti pod tem izrazom, tega najbrže velika večina vsai prav nič ne ve. Klic po avtonomiji in seveda v zvezi s politično tudi po šolski avtonomiji ie pri nas bojni klic stranki, ki zroč na preteklost, ne vidi io sedanjosti in nočejo prihodnosti.
Ni iim za ohranitev Slovenstva, ni iim za oovzdigo šolstva, pred njimi ie le strankarska nadvlada kot cilj. Izrabljajoč svoje mnogokrat uzurpirano stališče ljudskih voditeliev govore imenom ljudstva, ki sovraži šolo zroč ogromne številke avtonomnih šolskih doklad. V slučaju popolne avtonomiie mora nujno slediti polom.
Kai pa centralizem?
Slovensko učiteljstvo se ie izrekio že ponovno za centralizacijo. Pa niso morda to kaki kričači temveč so to priznani naši šolniki, ki • so izrekali svo.ia mnenja centralizaciji v prilog. Zato kliče strankam, ki se bore za nadvlado: Kadar mislite na politično moč svoie stranke, ne govorite o izobiazbi. ne pokladajte xok na šolo. Ne govorite liudstvu o demokratični decentralizaciji šolske uprave. Kaj takega je dobro, prav dobro pri izobraženem narodu. Nikakor pa ni to za narod. ki ic politično nezrel in strankarsko razdivjan. Silnih ugovorov bi slišal tu. sem preverjen, toda lastno opazovanje me dnevno boli predričuie. da ie ljudstvo masa ki ii demagogi sugeriraio. karkoli hočejo. Podivjanosti so največ krivi politični listi, S svoio gonjo pa niso vzgojili drugega kakor prikrito in neprikrito mrž-njo do države, do narodne in politične skupnosti. Separatizem v najrazličnejših oblikah poganja bohotno in se kaže v vsej nagoti.
Davk;. šola, uradništvo. vojaštvo, to so ljudstvu spone namišljene sužnosti. Hočemo li to nadaljevati in pomagati ljudstvo še dalje hujskati?.
Toda puščam svoje utise in govorim dalje z Frančevim v »Popotniku« od leta i 919,, stran 332.
Decentralizirano šolstvo bi postalo zopet torišče za dnevne boie političnih strank in takozvanih narodnih voditeljev.
O. če bi narod imel šolo v rokah! VzljubUeno. lastno, vanjo veru.iočo — potem decentraliziramo. Tako pa nikar — za narodne voditelie.
Na strani 6.). istega letnika piše: Iz utilitarizma se moramo brezpogojno izreči za centralizacijo, ki pa mora biti načeloma demokratično.
Danes se izjavljamo za centralizacijo našega šo-stva s pridržkom, da nam ostane ideal decentralizirano šolstvo, skupno le v svoieni vzgojnem smotru.
K temu dodaiem iz svojega: Naravnost predpogoj razvoja in dviga nad sedanjost ie centralizacija, čim mani bodo imele ttpliva razne JDS, SLS. NSS, JSDS in dr. podobne reprezentantinje narodne volje na šolo. toliko bolje.
Zato popolnoma opravičeno piše > Demokraciia« 1. 1918., str. 251--255: Preden se naš novi šolski organizem ustvari, bo že kazalo najbolje, da se tudi j v tačasnem provizoriiu institucija krajne-I ga šolskega sveta in krajnega šolskega I nadzorništva črta.
Za ljudsko šolo bo sploh kazalo d se podržavi. zato naj stori država ta ko rak takoj in tudi takoj prevzame strošk~ za šolo.
Škoda, da se to ni izvršilo. Koliko mani prevar, koliko mani bojev in šolstvo bi ne nihalo danes liki težak klas n~ šibkem steblu v viharju politične g;Qnje
To so nekatera mnenja iz dobe, smo osvobojeni stoletnih vezi vriskali ¡n poskakovali kakor otroci.
V	tekočem letu je izšel v »Njivi« Fje, retov članek o avtonoiniii ali centraliz^ ci.ii šolstva, ki pravi med drugim v prilog centralizaciji: Prepričan sem da se laže prebole gospodarske rane v skupnosti, ^ tem laže. čim večja ie skupnost in čiru globlja je zavest. Načrt v preustrojitvi šolstva, izdelan po »Zavezi« ie tudi centralističen. Tako bi lahko nadaljeval. pa ni potrebno.
Centralizacija šolstva ima za posledico. da ima šolstvo na razpolago večje vrst£ za svoj razvoj kakor v slučaju avtonomne svoje uredbe. To omogoča silen razmah šolstvu.
Naše občine nam nudijo silno klaver-no sliko avtonomne uprave šolstva. Šolske doklade so ogromne, šolstvo pa kiju. bu temu hira in gine v pomanjkanju.
Hočemo li v ohranitev špecijalno slovenskega separatizma potegniti vnovič meje tn.ed nami in brati, hočemo li obnoviti celo deželne meje. Riskirajmo poskus slovenskega avtonomnega šolstva, izpostavimo svoje osebe nadalinim napadom fanatiziranih strankarjev. Menim, da ga. ni. ki bi si želel tak položai v danili razmerah.
Jugoslavija je danes politična enota. Naša naloga ie pripravljati ljudstvo na narodno edinstvo. ki pa ne pojde tako lahko in enostavno od rok kakor politično edinstvo.
En šolski zakon za celo državo ie pogoj v dosego cilja narodnega edinstva.
Drugače ostanemo še dolgo Slovenci. Hrvatje in Srbi, morda celo Kranjci, Štajerci, Bosanci... Saj pledira Radičev »Slobodni Dom« v oklicu hrvatskemu učiteljstvu za čisto hrvatstvo. Hočemo li vnovič zamuditi ponujano nam priliko popolnega edinstva. Nai gre li letnica 1918 mimo nas kakor so šle letnice 819—23, 896—906 in uiuee s tragičnimi posledicami za Slovanstvo.
Ako se izrekamo za centralizacijo, vemo. da ima tudi ta uredba svoje senčne strani. Absolutna centralizacija je lahko ovira razvoju šole kakor njegov nasprotnik.
Če bi bila centralizacija tako zan iš-ljena, da bi moral o vsaki malenkosti odločati Beograd, potem si ne moremo predstavljati razvoja šolstva.
V	Beogradu bi se razvil sv. Birokracij. ki bi dušil vsak razvoj. Toda te in« se da oclpomoči s primerno upravno decentralizacijo.
Vneti avtonomisti se boje preme ca-nja širom demovine. posebno prea '-ia-,'cdonijo jih trese mrzlica. Boje se soseščine divjih Albancev. Fiiznatn. da bi se tudi jaz dvakrat premislil, predno bi en-kiat šel tje dol. Toda kdo pa jmisli na taka premeščenja. Sicer pa, če imamo eno streho, nam morajo biti i prostori pod njo enako mili in dragi. Strah pred premeščanjem brez vzrokov kar na ukaz iz enega kota države v drugega je prazen. Predpogoj uspešnemu delovanju v šoli je vendar, da učiteljstvo temeljito pozna ljudstvo, med katerim deluje. Ako ne more niti orožnik, čuvaj zakona, uspešno delovati v krajiii. ki mu niso poznani od mladih nog. koliko mani učiteli-umet-nik obrazovanja otroških duš. V slučaju zlorab pa imamo UJU: Tudi s propadom našega višje organiziranega šolstva n;im groze. Možno bi bilo to le. če bi upravo tako centralizirali, da bi ne imele v njem nikake besede pokrajine, upravne oblasti Če bi Beograd izključno govoril in bi se morali voziti tja dol centralisti in avtonomisti gledati na črno desko v ministrstvu prosvete, kdo je kam imenovan ali podobno, potem sem proti centralizmu. Toda to ie utopija.
Tudi razvoj v obratnem smislu, kjer bi mi izključno dajali direktive celotni državi, bi bil škodljiv. Podobni Lunačar-skeimt poverjeniku prosvete v Rusiji, b1 vlekli šolstvo za lase kvišku.
Če bi govoril sarn Beograd, bi P°" tegnila slabše organizirano šolstvo ostale navzdol, nasprotno bi pa podobno eksotičnim cveticam, šinilo kvišku k solncu in zamrlo brez pogojev krepkega življenja v naravi.
Revolucija te slaba, evolucija °Pra", vičena. V skupnosti onlojuje boljši de slabšega
S svojo kulturnostjo in naprednostjo pa se nikar ne bahajmo preveč. Tudi preko Save je marsikai lepega in morda so-lidnejšega. nego je naš mnogokrat le vna-jiji omet napredka in kulture.
Zato se le potolažimo in ne zrimo strahov, kjer jih ni.
Prihajam k sklepu. Pogled po svetu num kaže da stopa razvoj šolstva v posameznih državah svoje posebne poti. Kaže nam. da so pogoji .razvoju sila različni. zato sta centralizem in avtonomije m v posebnih okoliščinah opravičena.
Na eni strani Švica. Anglija, Zjedi-jijene države severne Amerike kot vzgledi dernokratizma. avtonomizma. na drugi strani centralistično urejena šolstva Francije. Prusije, sovjetske Rusije, češke itd.
Povsod državna šola — zasebna, povsod stremljenje za izpopolnitev.
Blagoslovlien avtonomizem za zati-rance. Vzgled Akacija in Lorena od leta 1871. do izbruha svetovne vojne.
Za naše brate v zasedenem ozemlju ;e avtonomija edina rešitev. Toda pri nas na ni tako.
En narod smo. ločen po stoletni nesrečni politični konstelaciji. Hočemo li gojiti v teh stoletjih nabrane posebnosti. Hočemo li zadržati pryces strnjenja, stop-ljertja v enoto, v eno celoto?
Kaj bi bilo danes iz Nemčije in Italije, če bi bili pri ujedinjenju upoštevali preveč historične tvorbe. Ves trud osvoboditeljev bi bil šel po vodi in še danes bi imeli Bavarce. Pruse. Hanoverance, Oldenburžane. Piiemonteze in Kalabreze itd. Tako pa sia pred nami le dve celoti: Nemčija in Italija. Hočemo li slediti Ra-diču m njegovim apostolom čistega Hr-vatstva?
Ne moremo! Pred našimi očmi se je izvršil silen političen čin: Ujedinjenje Jugoslovanov.
Ta historičen veledogodek nam po-daia smernic za naše delovanje.
Avtonomija bi nas gmotno uničila. Izročeni na milost in nemilost strank bi polnili le rubrike nove izdaje brošure »Dejanja govore«.
Prikovani na ožjo slovensko grudo bi ne videli čez mejo bratov. Država v državi, namesto enote, dvojica —- federacija. Italija bi triumfirala — naši bratje v Julijski Benečiji bi ne dočakali odrešenja.
Mirno rečem, da nismo zreli voditi so'stvo avtonomno k napredku.
Zato se slovensko učiteljstvo brez strahu in sramu, ponosno nase in zroč v bodočnost izreka brez strahu za centralizacijo šolstva in to javno in slovesno! _A. Mervič.
Organizacija in program dela.
Ne trati energije, temveč rabi jo!
(W. Ostvvald).
Današnja doba ie na razvojni stopnji. ki zavisi napredek mnogo manj od vodstva posameznikov, kakor od združenega dela vseh kulturnih delavcev. Dokaz temu. da so velika ali sploh znanstvena odkritja (v najširšem pomenu besede) istočasni plod večih neodvisnih znanstvenikov.
Znamenje, da ustvarja človeška družba individualne pogoje za kulturne pridobitve na večih krajih. Tako živimo v času. ko sledi po dobi največje delitve dela >ioba. ki kliče na zopetno združitev. — Kar so na gospodarskem polju trusti in karteli. na političnem zveze narodov, na socijalnem zadruge, to se ie začelo oblikovati tudi na duševnem polju.
Slavni fizikokemik ali energetik W. (Jstwald ie leta 1911. osnoval v Monako-vwn institut »Die Brucke«, (= Most), ki bi naj organiziral vso duševno delo. To 'e. da goyorimo k razlagi, institut si je stavil nalogo, registrirati vse današnje in "tejšnje pridobitve posameznih ved, da bi znanstveniki imeli neprimerno lažje delo 11 vzpodbudo pri svojih raziskavanjih in ^ tratili po nepotrebnem energij v tem, bi morali iskavati in prelistavati za Usedaj že dognana znanstvena dejstva n 1 vseh mogočih in nemogočih knjigah, s>>isih in revijah.
Mnogokateri starejši, pa tudi mlajši 'luševni deiavec ne ve, kakšna nova ali 'jainoveiša dejstva si ie osvojila ta ali ona Jlseipliria. Živi v vedni bojazni, da je "lorda njegovo delo odveč, ker ga je ?.e ^'Pravil raziskovalec X. v tej ali oni de-
državi. V doslednosti tega pride do °2avednih plagiatov in neosnovanega ^lzenja duševne tatvine. Tem lažje, ko '^stoie danes že skoraj o vsakem pere-erT1 vprašanju biblioteke! sv xSeveck ,e žalibog bil ta institut poučen smrti, ko je izbruhnila svetovna
vojna. Tedaj se je na znanstvenem popri-šču začenjala pogubocosna izolacija, ki je bila povzročena oo politiki. Uvaževanja vredne besede Cezara Lombrosa: „v znanosti ni gospodov, ne hlapcev in vsi so tovariši«, so. bile zapisane pozabljenju.
Nai nam zadostuje ta uvod.
Moj apel. ki ie v doslednosti predsto-iečih iz.vaianj, ie principijelen in nima namena se spuščati v nasvetovania in v podrobnosti. Iz tega razloga se prosi, da morebitni polemičarji podane principe sprejmejo ali odklanjajo a priori a ne mo-ia osebna mnenja, ki »eo ipso« še ne mo-rcio bazirati na konkretnih dejstvih.
K stvan.
A.	Upoštevajoč načelo ekonomije energij ali energetski imperativ se naj napravi zaznam vseh nam pristopnih pedagoških in didaktiških kujte, brošur, razprav. važnejših esejev itd. vsaj o aktualnih rešenih in nerešenih vprašanjih. Seznam z natančno navedbo se mora izpopolnjevati v gotovih časovnih razdaljah.
B.	Upoštevajoč isto načelo, se naj razpišeio najbolj pereča aktualna vprašali :a v našem jugoslovanskem vzgojstvu za razpravljanja v samostojnih pedagoških in. didaktiških delih, revijah, učitej-skih glasilih in sploh prosvetnih listih.
(Navidezno le, ie mnogo aktualnih vprašanj že rešenih, dejansko pa ne.)
Vprašajmo se le še. kdo naj izvršuje to delo. t. i. tehniško stran v pospeševanje velikega napredka?
Odlični delavci na pedagoškem, di-daktiškem in obče prosvetnem polju, uredniki in odlični sotrudniki naših glasil, knstosi knjižnic in vsi,, ki so dobre volje, na i prevzamejo to organizacijo. Samopo-sebi se mora osnovati tozadevni odbor, ki bo določal in vodil vse podrobnosti dela. ki izvira iz podanih principov.
Sklepčno še moie osebno uaziranje
0	tehniški strani izvršitve, če bi bilo nemogoče velikopotezno • zasnovati register in program, pa se vendar lahko loteva dela vsai v stopnjah dosedanjih možnosti. Vedno pa ho veljalo: »Kjer volja, tam pot!"	Albin Spreitz.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Belokranjsko učiteljsko društvo zboiuje
22. oktobra 1921 ob 13. uri v Metliki. — Dnevni red: 1. Odobreinje zadnjega zapisnika. 2. Poročilo predsedstva. 3. Telovadba v osnovni šoli na kmetih ie tudi potrebna in izvedljiva — poroča tovariš Joško Zalar. 4. Slučajnosti. — Tovariši! Opozaijamo Vas na sklep 1. Pokrajinske skupščine: Udeležba na naših zborovanjih je obvezna — odsotnost je vsikdar opravičiti. Kdor želi obedovati, naj javi to tovarišu Ferd. Vigele-tu. —
Odbor.
+ Kočevsko učiteljsko društvo obveščj članstvo, da je zborovanje 15. t. m. v Kočevju in ne v Ribnici. To izprememho opravičuje p d pisano z dejstvom, da tega dne prisegajo tovariši in tovarišiee kočevskega sodnega cnkiaja v Kočevju in tako se nam ponuja lepa prilika, da pozdravimo v svoji sredi najoddaljenejše in naj-zapuščeneiše iz oddaljenih kočevskih hribov in polian. V ui;:.nju, da ustreza s tem mmgiin bi vsem. ki so dobre volje ne otežuje udeležbe Vas tovariško pozdravlja in kliče: Dobrodošli v prijaznem Kočevju, kjer zborujemo po prisegi ob P. uri iv šoli.	Predsedstvo.
+ »Savinisko učit. društvo za vranski okraj« ima svoje zborovanje združeno z občnim zborom (po novih pravilih) v četrtek, 20. t. m. ob 2. uri pop. na (iomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o skupščini v Rog. Slatini. 4. Poročilo tov. Mejovška o kmetijskem tečaju na Grmu. 5. Blagajniško poročilo. 6. Volitev odbora. 7. Plačevanje članarine. 8. Volitev delegatov za glavni zbor UJU v Zagrebu. 9. Predlogi.
+ Učiteljsko društvo litijskega o^raia zboruje dne 22 oktobra t. 1. v Toplicah pri Zagorju o. S. ob 9. uri dopoldne v ondotni risalnici z naslednjim vzporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tov. B. Andoljška o pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini. 3. J. Dimnik: »O zakonitih predpisih o vzgoji otrok in vzgojnih sredstvih.« 4. Fr. Crnagoj: »Najvažnejše o kmetijstvu v ljud skih šolah.« 5. Protipredlogi in eventuelna pojasnila. 6. Ogled steklarne. Radi aktualnih predavanj in ugotovitve članstva se prosi polnoštevil-ne udeležbe. Vsi na krov! — Odbor.
Iz Jugoslavije.
— Neznosna draginja ie zavladala v zadnjih tednih. Stanovanja so se podražila kar za 400%, slanina je poskočila od 46 na 80 K. sl.adkor stane že 52 K. milo od 12 na 18 K. sladna kava od 4 na 12 K. moka bo dosegla že 20 K kg. jajca so že po 5 K. ena mala zelnata glava stane 14 kron. krompir ie po 5 K kg. goveje meso se ie podražilo na 32 K itd. itd, Učiteljstvo prosimo, da nam zbere tudi gene drugih
1	otrebščiu in živil, ker hočemo pokazati onim. ki imajo učiteljski stan za tako iz-borno situiran, da se motijo, ker ie v pri-
meri z draginjo plača sedai slaUejša kakor pred vojno in pri tej draginji z državno olačo ni mogoče izhajati.
—	NaPadi na naš stan in našo organizacijo. Strupen članek, v katerem huj-ska pjoti učiteljstvu, prinaša zadnji »Domoljub«. Pod naslovom »Varujte otroke« ščuva direktno na upor staršev proti šoli in učiteljstvu. »Straža«. »Slovenec« in »Novi čas« se kar kosajo, kdo bo bolj uporabil priliko in pred Ljudstvom oblatil učiteljski stan. Značilno pa je. da se »Jugoslavija? ne zadovolji samo z nizkotnim psovaniem učiteljstva — prizadetega pri njeni aferi in neprizadetega — temveč se s posebno vehemenco zaletava v našo oiganizacijo. UJU in njeno vodstvo. Sedai ie pa sledil »Jugoslaviji« še »Naprej«, ki »iz učiteljskih krogov« prinaša članek, v katerem se spravlja zadnjo afero v stik z našo organizacijo UJU. Sicer najde Pisec tega članka lahko že iz opombe Uredništva svojo lekcijo, ne bomo ga učili in nas taki možje puščajo hladne, ker iz strankarske strasti ne znajo ločiti organizacije od politike.
—	Delo učiteljstva za 7% državno posojilo. Poverjeništvo UJU v Ljubljani 20.000 K; učiteljstvo 1. mestne deške meščanske šole v Ljubljani 13.600 K; učiteljstvo 1. mestne deške ljudske šole v Ljubljani 20.000 K; Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta 20.000 K; učiteljstvo iz Višnjegore 23.600 K: učiteljstvo deške osnovne šole v Sp. Šiški 30.800 K; učiteljstvo šentjanške šole 10.000 K; učiteljstvo na Krčevini 0800 K; učiteljstvo Zgornje Šiške 2000 K; učiteljstvo glu-honemuice v Ljubljani 7600 K; učiteljstvo v Iiočah 3600 K; učiteljstvo na Barju 9600 K.
—	Vsa šolska vodstva, oziroma uči-telistvo posameznih šol prosimo, da nam javijo, koliko je učiteljstvo posameznih šol podpisalo ~c/o državnega posojila. Priobčiti hočemo ta poročila, tla bodo oni, katerim se zdi učiteljstvo premalo delavno za 7% državno posojilo, uvideli, da je učiteljstvo. kljub neznosni draginji zadnjih tednov in slabi plači v primeri k tej draginji — storilo v polni meri svojo dolžnost. Enako prosimo posamezna učiteljska društva enakih poročil.
—	Šolstvo v Sloveniji. Danes je v Sloveniji 779 javnih in 16 zasebnih osnov-nin šol: 22 .javnih in 9 zasebnih meščanskih šol; 14 javnih in 2 zasebni srednji šoli; 4 javna in 3 zasebna učiteljišča. Leta 1918. je pa bilo 671 javnih in 27 zasebnih osnovnih šol; 8 javnih in 6 zasebnih meščanskih šol: 14 lavnih in 1 zasebna s ednja šola; 3 javna in 4 zasebna učiteljišča.
—	Vsem šolskim vodstvom. »Jugo-slovenska Matica« je poslala vsem šolskim vodstvom na ogled radirke, ki jih je založila v njeno korist domača tovarna »Vulkan« in pa mladinsko knjigo »Malaj in Malon«. ki jo je izdalo založništvo »Jug«. Iz nerazumljivih vzrokov pa vračajo nekatera šolska vodstva na ogled poslane radirke in knjigo »Malaj in Malon«. Ker so radirke dobre kakovosti, zelo cene. domač fabrikat in v korist
lugoslovenske Matice« in ker je »Malaj in Malon« cena in prvovrstna mladinska knjiga, zato upamo, da vračajo nekatera šolska vodstva oboje le iz nespo-razumlienja. Nujno prosimo zato vsa ce-rnena šolska vodstva, da na ogled poslane stvari uporabijo ter razširijo med narodom ter da pomagajo »Jugosloven-ski Matici« v njenem delu. Mirno moremo reči. da ie bilo dosedaj slovensko učiteljstvo steber »Jugoslovenske Ma-iice« jn zato trdno upamo, da nam bo še v bodoče v mogočno podporo. Zato ne preslišite naše prošnie in bodite naši sodelavci kakor to zahteva glavna tradicija učiteljstva.
—	Usposobljenostih izpiti za obče liudske in za meščanske šole pred državno izpraševaino komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično v četrtek, dne 3. novembra 1921. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svtov. da bodo do 25. oktobra t. 1. v rokah iz-praševalne komisije.
—	Katera šola proda še dobro ohranjeno in celotno zbirko Jansky-jevih slik? Ponudbe se prosi na vodstvo mestne deške osnovne šole v Celje.
—	Za »Jugoslovansko Matico« je nabralo dne 4. X. t. 1 god naduč. Fran Zupančiča slaveče omizje pri gostilničarju Oombocu v Gerlincih (Prekm.) 400 K.
—	Za nagrobni spomenik kan. in prof. Ani. Kržlču so darovali: Učiteljstvo v Dobrepoljah (in sicer po 100 K Jaklič in Kržič, Zebretova, po 40 K Filipič, Jugovic, Martine, Perko, Robida, Schweiger, Zumer;) učiteljstvo v Mokronogu 2o0 K, v Borovnici in na Vrhniki ipo 230 K; po
j 200 K: učit. deške osu. š. v Ribnici, zavod Lich-I tenthurn, uršulinke v Ljubljani 170 K; po 120 K: učiteljstvo dekliške osn. š. v Ribnici in osn. šole I v Radečah; po 100 K: učiteljstvo v Sp. Hrušici, na bledu, v Žužemberku, v Št. Petru p. N. in., v Slivnici, š. sestre v Repnjah, Marijin doni v Kočevju, učiteljišče š. sester v Mariboru, naduč. Rado Janežič in soproga, uč. A. Peterlin, po 90 K: učit. v Št. Lenartu v SI. gor. in Cerkljah na Dol.; po 70 K: učit. dekl. osn. š. za okolico \ Ptuju in osn. š. v Mengšu; po 60 K: učit. v Št. Juriju v SI. g., Poljčanah, Rušah, Šmarjeti m Šmarju (Sap), učiteljice Mar. Jeglič, Alf. Lindt-ner, lv. Miliar; po 50 K: učiteljstvo dekl. š. v Si. Bistrici, Dol. Logatcu, Stranjah in na üomii-skem, š. s. a. N. D. v Šniihelu, naduč. Bohinc, Dolgan, üruduik, pr,of. Mar. Štupca, učit. P. Kru-šič, M. Kovač, M. Šircelj, učit. na zas. šoli 'V Ce-š.vjicah po 40 K: učit. v Ormožu, Vuzenici in na Zid. mostu, ravn. Slapšak, naduč. Štrukelj, Lobe, Pirkoviič, Pečnik, Intihar, učit. R. Waginer, Luž-nik, Šumer, Vrbinc, neim. iz št. Ru>perta, P. Bo-hinčeva, M. Rohrmanuova, ravn. Klavžarjeva, M. Kržišnikova, učit.: J. Wrischer, P. Obersiui, P. Lampe, Kar. Hann, A. Zavašnik, L. Kaligar, A. Somrak, A. Fatur, J. Draksler, R. Peternelj, H. Raunicher, M. Irstenjak, J. Klemenčič, Fr. Sušnik, H. Černe, naduč. A. Klavžar, K. Kromar, Št. Klovar, J. Primožič, M. Papier, A. Hiršman, Fr. Riliar, A. Kosec, nadzornik Novak, ravnatelj Lajovic. — Po 30 K: učit. dekl. šole v Št. Jurju ob j. žel.; učiteljstvo v Mozelju, Zg. Polskavi, na Studencu pri Krškem, nadučitelja Hren in Sežun, učit. A. Ojstriš, E. Volič, H. Kovačič, M. Majer — Po 20 K: Dolenec-tlofbauer, M. Reissnerjeva in Fanči Fonova, naduč. in učit. Lidia, Stare, Vo-dopivec, Klanšek, A. Likar, J. Kržič, Brglez, Prijatelj, Ravnikar, Hegler, učit.-vod. M. Kleinma-jer, S. Hubad, St. Faganel, M. Vidmar, K. Kleč, J. Cerne, H. Petsche, J. in A. Krapš, T. Randl. E. Žerjav, M. Bitenc, T. Werne, M. Sodnik, M. Mehle, Fr. Bezlaj, M. Močnik, M. Vardjan, J. Jäger, M. Jurčič, J. Bizjak, M. Povh, V. Sever, M. Sušnik, L. Trost, K. Hvala, Al. Jeglič, J. Klanšek, KI. Likar, A. Hitzl, M. Habe, A. Albreht, K. Drol, Ag. Bregar, uršulinke v Mekinjah, š. v. Vače. — Po 15 K: vodstvo deške šole v Kamniku in Šmihelu, v Vranji peči in pri Sv. Tomažu (Ormož), učit. SI. Vencajz, G. Sedlak, M. Šalamun, A. Krnic, naduč. Jordan in Brezovar. — Po 10 K: š. v. Hoče, naduč. in učit. ravn. Heric in Lunaček, Hladnik, Kalan, Lovšin, Pentl, Stabler, Ivanuš, Knific, Kramar, Kristan, Stoklas, Završ-nik, učit. ravn. Zemme, T. Škulj, P. Baudek, J. Cerar, R. Jeraj, M. Jarc, M. Pezdir, R. Krapš, A. Kraker, M. Vencajz, Lj. Uinberger, A. Matanovič, A. Mach, B. Valenta, J. Cegnar, E. Razlag, M. Vester, L. Poth, E. Cada, M. Pavlovčič, Lj. fckr-binšek, M. Vodošek, R. Žolgar, — Nabrana vsota 10.398. Vsem plemenitim darovalcem najlepša hvala! Odbor ne misli na kak izreden spomenik; želel bi le zaslužnemu pokojniku, ki ie vse svoie imetje daroval revnemu dijaštvu, oskrbeti ličen grob, primeren kraju, na kaiterem je pokopan. Gospa P. Rohinčeva je okrasila grob s cveticami in mu dala napraviti kamenit sklep; tako je grob za prvo silo urejen. Ličen (ne bogat) spomenik pa bi stal 20—30.000 K. Zato odbor za Kržičev spomenik še nadaljnje darove hvaležno sprejema. — Ljubljana, dne 20. septembra 1921. — Ravnatelj J. Slapšak, preds. odbora. — Dr. J. Demšar, blagajnik.
—	Slikarska šola »Probiida« v Ljubljani. Kakor že splošno znano, se prične pouk dne 15. t. m. z vsemi akademičnimi predavanii. Poučevali bodo sami najboljši strokovnjaki in umetniki. Vpisovanje ie do preklica vsaki dan od 16.—17. ure na tehnični srednji šoli v pritličju desno, soba št. 4. pri voditelju šole akad. slikarju Franju Sterletu. Opozarjamo in priporočamo na to velevažno in prvo tako šolo v Sloveniji za vsakega izobraženca. Sprejemajo se dame in gospodje s primerno šolsko izobrazbo. Pouk bode tudi popoldanski in večerni. Natančneje Pri vodstvu šole.
—	Učiteljskemu pevskemu zboru v Ljubljani. Pevske vaje bodo vsak teden v pondeljek in soboto ob 19.30 uri (pol osmih) v glasbeni sobi tukajšnjega moškega učiteljišča. Prva pevska vaja bo v Pondeljek. dne 17. oktobra. — Vse tovariše in tovarišice. ki so že sodelovali v zboru, pa tudi novince(ke). ki vedo ceniti pomen našega pevskega zbora, ki čutijo v sebi pevsko žilo in imajo dober glasovni materija1!, vljudno vabim v naš pevski zbor. Čimveč bo čvrstih pevskih grl v našem krogu, tembolj bomo dvigali veljavo zbora in svoi stanovski ugled. Vsi na krov! — Pevovodja.
Obrtno nadaljevalno šolstvo.
—o Prevdarek za šolsko leto 1921/22 naj
pošljejo vsa vodstva obrtnih nadaljevalnih šol v treh istopisih neposredno nadzorniku do dne 31. oktobra t. 1. Na zakasnele prevdarke se ^letos ne bo moglo ozirati pri podelitvi državne podpore, ker se otvarjajo nove šole, in bo treba kredit, ki danes še ni določen, pravilno porazdeliti. Preteklo šolsko leto je neka šotla predložila prevdarek šele koncem aprila, tedaj pol leta po terminu! Honorar za vodstvo še ni normiran. V prevdarek naj se postavi za sedaj 400 K za vsako šolo in za šolsko leto kakor lani. Glede
honorarja za pouk je še v veljavi naredba po-verjeništva za uk in bogočastje z dne 30. 4. 1920 (Ur. 1. št. 200). Ti normirani zneski naj se postavijo v proračun. Ako se bo glede višine honorarja, tako za vodstvo kakor za pouk, kaj izpremenilo po morebitni novi naredbi, se bodo zadevne postavke v prevdarkili zvišale uradno —o Uvodno poročilo naj pošljejo vodstva vseh onih obrtnih nadaljevalnih šol, katere so pričele s poukom, v 14 dneh po pričetku, neposredno nadzorniku. Podatki uvodnega poročila so: dan pričetka in dan konca pouka, otvorjeui razredi, število v posameznih raizredih vpisanih učencev in učenk. Prilotžiti je urnik. Le onim šolam se more nakazati prvi" obrok državne podpore, katere so redno vposlale uvodno poročilo.
- Opomba: Gorenji dve zadevi smo prejeli od nadzorstva obrtno-nadaljevalnih šol in jili priobčujemo nekvarno z ozirom na -gibanje uči-teljstva obrtno-nad. šol. Preudarek je vsekakor totreben, da se ga vpošlje kakor se glasi zahteva in najsi potem učiteljstvo prevzame ali ne prevzame poučevanje na obrtno-nad. šolah. Kakor je tudi iz gorenjega poročila razvidno ni od države in njenih faktorjev odvisna vršitev pouka. ker so isti vezani na proračun, temveč leži odločitev v rokah lokalnih faktorjev.
—o Gibanje ljubljanskega učiteljstva obrtn.Ii nadaljevalnih šol. Poročali smo na kratko v zadnji številki »Učit. Tovariša« o shodu, ki so ga imeli ljubljanski tovariši obrtnih nadaljevalnih šoT v sredo dne 5. t. m. na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini. Na shodu je biki glavna točka: gmotne zahteve učiteljstva na obrtnih nad.-šolah, izražene v znanih rogaško-slatinskih točkah. V nadaljnem se je razpravljalo o dopisu, ga je prejel tov. Luka Jelene od dr. Mama, na čelnika ministrstva za trgovino in industrijo, od delek v Ljubljani, v katerem dopisu vabi 2—3 zastopnike učiteljstva k sebi, da skupno urede potrebne korake, da se pouk pravočasno prične na obrtnih nadalj. šolah ljubljanskih. Ta sestanek se je vršil naslednjega dne ipopoludne v deželnem dvorcu na Kongresnem trgu. Od strani učiteljstva so se udeležili sestanka tov. Jelene. Mlakar, Plesničar in Skulj, od strani naučili uprave sekcijski svetnik dr. Marn, vladni svetnik Ivan Šubic in nadzornik za obrtne nadaljevalne šole inž. Foerster. Zastopniki učiteljstva so obrazložili zahteve učiteljstva, ki so bile gospodom znane več ali manj z našega zborovanja v Rož. Slatini, ter navedli naposled minimum naših zahtev, pod katerega ne morejo, niti ne smeA Nasprotno so zastopniki ministrstva ozir. šolske uprave povdarjali, da proračun za leto 1922 še ni potrjen in tudi ni gotovo, če bo potrjen v vsem onem obsegu, kakor je bil svoječasno predložen centrali v Beogradu. Vsa znamenja v zadnjem času kažejo, da ne smemo gojiti pre-\ eč optimizma. Sekcijski svetnik dr. Marn je Se dostavil, da so učiteljske zahteve povsem opravičene, da pa ne more ničesar gotovega reči v visokosti nagrad, dokler mu ni znan proračun On sam bi učiteljstvu prav rad ustregel v vsem obsegu. Na vprašanje učiteljskih zastopnikov, kako se misli honorirati učiteljstvo obrtnih nad. šol začasno t. j. do potrditve proračuna, je ou govoril dr. Marn, da za enkrat ni misliti na večje honorarje kot so bili dosedanji t. j. 5 Din. od posamezne ure. Zastoipniki učiteljstva so izjavili, da od svoje strani ne morejo popuščati, ker nimajo v to od prizadetih tovarišev nobenega pooblastila, da pa bodo sklicali naslednjega dne zopet shod vsega ljubljanskega učiteljstva, kjer naj se konečuo odloči, le-li se prične letos s poukom na obrtaih nadaljevalnih šolah ali ne. S tem je bil zaključen sestanek v dež. dvorcu in učit. delegatje so se 'poslovili. — V petek dne 8. t. m. ie bil sklican drugi učiteljski shod na I. mestno deško U. šolo na Ledini. Navzočih ie bilo 32 zborovalcev ozir. zborovalk. Poroč ni tov. Mlakarja je sledila burna debata, v kateri so bili vsi govorniki — raz ven enega — edini, d;i se prekine s poukom na ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah. Pri glasovanju se je tudi pro tigovomik pridruržil večini. Predlog, da se za enkrat počaka s poukom, je bil tako soglasno sprejet. K sklepu je še predlagal tov. Skulj, naj se priobči v ljubljanskih dnevnikih nekako tela vo, da bode naša javnost poučena, radi katerih vzrokov je prišlo učiteljstvo do gorenjega skle-pa. Sprejeto' Izjavo je bilo citati te dni v vseh ljubljanskih dnevnikih.
—o Šolski odbor za obrtno-nad. šole v L. V
L., dne — — Št. 0'o. n. š. Vodstvu —--v
L. — — — Na ondotnje poročilo z dne---—,
da je učiteljstvo tamošnje šole sklenilo stavkati. Vas obveščani po naročilu tukajšnjega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, da se tega sklepa ne more vzeti na znanje, ker je protipo-staven. Učitelji, ki nočejo poučevati na obrtnih nad. šolah, imajo pravico do službene odpovedi v zmislu naredbe pov. za uk in bog. z dne 10. jul. 1920 št. 302 U. 1. B. § L, nikakor pa ne smejo pouka poljubno prekiniti. O tem je obvestiti vse on dotno učiteljstvo s pripombo, da se bo proti vsem kršiteljem navedene naredbe uvedla najstrožja disciplinarna preiskava. Imena onih, ki ne bi tukaj prenehali s stavko, je nemudoma semkaj naznaniti. Za predsednika: podpis.
—o Nemoralna pogodba in nemoralen pritisk. Nekateri referenti šolskih odborov obrtno-nad. šol so z ozirom na zahteve učiteljstva teh šol reagirali na ta način, da so pričeli govoriti i; »stavki«!! in grožnji najstrožje disciplinarne preiskave proti kršiteljem naredbe pov, za uk in bog. z dne 10. jul. 1920 št. 302 U. 1. B. § 1. — Pripominjamo, da smatramo pogodbo šestme-
sečne odpovedi kot nemoralno iz tega ozira, ker je nanjo vezan le učitelj in ker predvideva šestmesečno izrabljanje učiteljstva pod — za sedanje razmere — nemoralnimi pogoji, le p.ač videti, du učiteljstvo ni imelo glasu pri tej naredbi. Upoštevalo se ni niti okolščine, da je poučevanje na obrt.-nad. šolah prostovoljnega značaja in to ostane, dokler ne bo v tu namen fiksnih nastav-ljencev. Ce se govori že o kaki pogodbi, tedaj se bi morali merodajni faktorji tudi spomniti svojih dolžnosti napram učiteljstvu tedaj, ko mu je bilo treba plačati že odslužene ure, a je moralo učiteljstvo še mesece čakati na denar. In vendar bi učiteljstvo lahko že s tem smatralo pogodbo za razveljavljeno, ker ni bilo pravočasno plačano. A tudi glede discipliniranja jc isto! Kdo ima pravico do disciplinarnega postopanja? Nikakor ne ljubljanski oddelek min. za trg. in industrijo, še manj pa šolski odbor /.a obrtno-iiadaljevalno šolstvo. Naredbo, na katero se sklicujejo, je izdalo poverjeništvo za uk in bogočastje. Ta slučaj pa nam tudi jasno kaže, da spadajo na mesta referentov le bolj šolniki in ne juristi, ki hočejo na podlagi paragrafov za vsako ceno preko razaner.
—o Pri nas pa iščejo idealizma in požrtvovalnosti. V poročilu prve seje »Trgovske in obrtne zbornice« čitamo: »Letos je gmotni polo/ai zbornice jako ugoden. —• Razpoložljivih ostane še 1,0^S.176 K. — Predsednik Knez je zaključil svoje poročilo: »Ker je - kakor navedeno — gmotiuo stanje zbornično jako ugodno, bo mogoče za prihodnje leto znižati zbornične dokia-de.« — Človek strmi! Najimovitejši sloji! Pričakovali bi, da bodo spričo tako ugodnega stanja zbornice storili kaj za kulturno puvzdigo stanu in naroda; pričakovali bi, da bodo kaj storili za obrtni in trgovski naraščaj, ker dobro vedo, kak je ipoložaj. Ne! Vrgli so par eukratuih drobim temu šolstvu in sprejeli predlog za podržavlje-nje obrtno - nadaljevalnih šol ter hočejo s tem zvaliti še to breme od sebe na državo. Najimovitejši sloji so to; sloji, ki jih draginja 110 prizadene nič, ker zvale breme na konsumente, pri t um pa delajo še z nepremalimi odstotki, a nimajo smisla za kulturne zahteve svojega stanu —• mi naj se žrtvujemo za nje, oni si pa pri tem znižujejo dokiade in polnijo z izkoriščanjem našega dela, svoje — žepe.
Ck

Listnica uredništva.
Tov. ga. Marija Godec: Hvala lepa! Prinese prihodnja številka, ker je za to došlo prepozno.
Štev. 3184 o š. sv.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Na javnih osnovnih šolah kočevskega okraia se razpisujejo nastopne nadučiteljske in učitel;-ske službe v stalno namestitev:
1.	Na petrazredni osnovni šoli v Dolenji vasi mesto učitelja.
2.	Na enorazredni dvojezični osnovni šoli v Nemški LoM mesto učitelja ali učiteljice.
3.	Na enorazredni osnovni šoli v Novem kotu mesto učitelja ali učiteljice.
i. Na dvorazredni osnovni šoli na Travi mesto nadučitelja in mesto učitelja. ali učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 31. oktobra 1921 po predpisani službeni, poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kočevju, dne 30. septembra 1921.
Št. 2317.
V stalno namestitev se v krškem okraju razpisujeta nadučiteljsk; službi na petrazredni lju'1 ski šoli v Tržišču in na trirazredni ljudski šoli v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Pravilno opremljene prošnje je treba vložiti po predpisani službeni poti do dne 6. novembra 1921.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništv» Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Alfonz Breznik
bivši učitelj Glasbene Matice
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 15.
Prvorazredni klavirji, pianini in harmoniji:
Förster, Bösendoife"-, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Violine in vse glasb, oredje v bogati izberi. Strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. Največja tvrdka v Jugoslaviji.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici44!


Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. sept. 1.1. K 1,779.089-39. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do "»6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 7 K se ne odgovarja.

Kontrolne knjižice
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!

Izšla je brošura:
Zbirka važnejših novih naredb in odredb
za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji.
Sestavil: Fr. Fink, okr. šol. nadzornik. I. zvezek. (Od prevrata do konca 1. 1920.)
To zelo potrebno, pregledno in praktično sestavljeno knjižico, priporočamo najtopleje vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom, ravnateljstvom učiteljišč in meščanskih Sol, šolskim vodstvom in vsemu učiteljstvu. Cena 5 D.
Dobiva se v knjigarni Učiteljske tiskarne.
GALERIJA NAŠIH MOZ.
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6.
Edino zastopstvo
tvrdke Schüller & Sohn v Amstettenu
ima
knjigarna „Učiteljske tiskarne"
- = v Ljubljani, =====
ter prodaja:
tekoči ekstrakt štev. 2, liter po		. . K	100-^
Efezin, tintni prašek (črn) V2kg v	dozi . .	»	160--
■>■) J? V) ■>■) g ,,		• • »5	30'-
„ brilantni antracen, V2kg „	» • •	55	230,—
?? 55 80 g ,,	55	• 5)	42-—
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki mnoiini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih:ovitkov.
UČITELJSKA TISKARNA, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6.
Najnižje cene !	Točna postreiba!
Zahtevajte cenike!
13

0