VVILLIAM INGE AVTOBUSNA POSTAJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE VVILLIAM INGE . AVTOBUSNA POSTAJA komedija v treh dejanjih igrajo: Anka Cigojeva Vera Kalanova Minko Cegnar Nada Bavdiaževa France Trefalt Jože Kovačič Jože Zupan Jože Pristov sodelovali so: Elma Duekworth Grace . . Wilil Masters . Cherie . . Dr. Gerald Lyman Cairl .... Virgil Blessing . Bo Decker Prevajalca ............................ ...... S. L., B. Kern Režiser ...................................Mirč Kragelj Scenska glasba................................Bojan Adamič Scenograf in slikar............................Saša Kump Kostumograf.................................... Majnika Inspicient.................................Tone Dolinar Sepetatka.....................................Minka Šimenc Lasulj arka................................Verai Srakar Razsvetljava...............................Stane Kropar Odrski mojster..........................Janez Kotlov šele Mizarska dela/: gled. del. pod vodstvom . Albina Učakarja Krojaška dela: gled. del. pod vodstvom . . Slavka Tavžlja Tehnično vodstvo............................Vladimir Štiglic Igra se odvija v zgodnjem marcu na neki avtobusni postaji 30 milj od Kansas City Premiero • Kranj • dne 5. IV. 1957 ob 20. uri SREDI DELA ZA AFIRMACIJO SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE JE OMAHNIL V SMRT NEUTRUDLJIV BOREC, REVOLUCIONAR, PUBLICIST, NOVINAR IN UMETNIK MOŠA PIJADE - ČAST IN SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU I Oc. Oa/ick PETDESETLETNIK jubilej slovenske primerjalne književnosti Ustanovitelj stolice za primerjalno književnost, univerzitetni prot. dr. Anton Ocvirk, znanstvenik, kritik, publicist in pedagog, praznuje Le dni Abrahamov jubilej, ki je hkrati tudi jubilej slovenske kulturne in literarne zgodovine. In čeprav jubilant ni bil nikdar zgolj gledališka osebnost, ne glede na to, da je v študijskih letih napisal prene-katero gledališko kritiko, je vendar prav, da na straneh našega lista posvetimo pozornost človeku, ki je vse svoje dosedanje delo posvetil prevrednotenju že kar preveč stereotipnih in zastarelih sodb o našem sploino-kullurnem in posebej literarnem razvoju. Ta težnja po prevrednotenju je tako močna in v njegovem znanstvenem delu vsekdar očita, da presega ozke okvire znanstvenih kabinetov, ker posega z vrsto mladih kulturnih delavcev, ki jih poraja njegov seminar, na vsa področja slovenskega kulturnega življenja, tja od radia, filma, gledališča, do založb in literarnih revij, znanstvenih institutov in srednjih šol, kjer njegovi učenci posredujejo slovensko kulturno in literarno zgodovino po njegovih vidikih. V čem se ti vidiki razlikujejo od drugih? Predvsem v spoznanju, da smo Slovenci prav od reformacije naprej sestavni člen verige evropske kulturne skupnosti, da pojavov v kulturni zavesti slovenskega ljudstva ne gre ločevati od onih, ki so se odvijali v Evropi, da smo v okviru splošnoevropskih duhovnih snovanj zdaj bolj, zdaj manj zaostajali in ujeli v -posameznih dobah korak z najnaprednejšimi težnjami evropskih velikanov in da smo le premnogokral po zaslugi naše tradicionalne omejenosti, ki je tako godila našim duhovnim jerobom, capljali na repu dogodkov. Pri takem osnovnem pogledu pa profesor Ocvirk ni nikdar zametaval historičnega vrednotenja zastavljenih vprašanj, llistorizem mu je vedno le izhodišče za objektivno presojo, na njem pa nas je njegov duh vodil vedno do jasnih in preciznih estetskih in idejnih zaključkov. Literatura mu je vedno družben fenomen, ki se poraja v konkretnih življenjskih okoliščinah nekega naroda in nikoli nek bogsigavedi od kod sfart-taziran nadčasoven pojav, ki nima s stvarnostjo nobene zveze. Zato svojim slušateljem (eden izmed njih je tudi pisec pričujočih vrstic) iz dneva v dan vceplja neizprosno ljubezen do z n a n s t v e n e resnice in edino, kar obvelja in vzdrži kritiko njegovega ostro-umja, je a r g u m e n t. Nobenega narodujaško-romanličnega zanesenja-štva in nepotrebnega poveličevanja ob stvareh, ki tega ne zaslužijo Alojzij Remec — Magda. Premiera dne 22. II. 1957 v Kranju. Režija: Ferdo Delak k. g., scena: Saša Kump, scenska glasba: IIlaž Arnič, kostumi: Valerija Ilovarjeva. Prizor iz I. slike (na vseh fotografijah: Anka in Laci Cigoj ter Jože Kovačič) Alojzij Remec — Magda. Prizor iz osme slike. in tudi nobenega podcenjevanja ob veličinah, na katere smo lahko s pridom in brez hvalisanja ponosni, kroti takim kriterijem vrednotenja je prav med nasledniki slovenskih janzenistov Jeranovega kova kar završalo, ko se je pojavila v javnosti njegova disertacija ,,Levstikov duševni obraz" — z njo je promoviral. Kasneje se je odpravil v Evropo; študiral je primerjalno književnost. Plod tega študija je njegovo habilitacijsko delo s področja primerjalne književnosti „Uvod v teorijo primerjalne literarne zgodovine". Tudi to delo je sprožilo v javnosti ob ustaljenih pogledih na liter arno-zgodo-vinsko metodo val nasprotovanj. Cela vrsta razprav in člankov, urejanje Ljubljanskega zvona, zanimive razprave o nekaterih najpomembnejših mislecih tedanje Evrope v knjigi ,,Razgovori" in razumljivo: pedagoško delo tvorijo predvojni opus mladega znanstvenika. Med okupacijo se je profesor Ocvirk takoj po ustanovitvi OF pridružil borcem za svobodo, z njim vred pa tudi domala ves slavistični seminar na univerzi. Ko je bil leta 1944 kot predsednik Univerzitetnega odbora OF izdan, je moral na križev pol v Dachau, odkoder se je po vojni vrnil nazaj v Ljubljano in na Univerzo, kjer neprestano predava, uči, vzgaja in dekanuje. Obsežno, zahtevno jn pomembno delo opravlja kot urednik kritične izdaje slovenskih klasikov — le prelepe zbirke, na katero smo lahko ponosni vsi Slovenci. Sodeluje pri Institutu za književnosti na SAZU, piše razprave, opremlja z naravnost mojstrskimi Z7ianstvenimi ugotovitvami izdaje Kersnikovega in Kosovelovega dela (ki so marsikdaj bolj zanimive kot beletristični del sam!), obiskuje mednarodne kongrese, ureja Slavistično revijo, predvsem pa pripravlja svoje najdragocenejše delo iz literarno-teoretičnega območja: prvo temeljito slovensko znanstveno literarno teorijo. Nekje tam v prvem odstavku sem zapisal, da profesor Ocvirk ni gledališka osebnost. Zareklo se mi je. Zakaj njegova predavanja iz zgodovine evropske drame od Didevpta pa vse gori do Arnolda llolza, njegovi seminarji s področja teoretične dramaturgije, sodelovanje pri naslajanju mladega Mestnega gledališča in pri upravljanju naše osrednje gledališke hiše mi pove, da je profesor Ocvirk s svojim mnogostranim in pomembnim delom ne le gledališka, temveč vsc- Alojzij Remec — Magda. Prizor iz devete slike. Alojzij ltcmcc — Magda. Prizor iz 11. slike. stranska osebnost, ki s svojo široko in svetovljansko razgledanostjo znanstvenika in kritika, z vrlinami pedagoga — človeka — odločiltio posega na vsa področja našega kulturnega življenja. 'J'rdo in naporno, do kraja odgovorno znanstveno delo je prof. Ocvirka v preteklem letu iztrgalo iz predavalnice. Pred dobrim tednom dni, ko je znova prišel med svoje slušatelje, smo bili vsi prepričani, da bomo skupaj proslavili njegov in naš jubilej, že naslednjega dne pa nas je globoko prizadela novica, da je moral spet v bolnico. Iskreno in iz vsega srca želimo jubilantu, da bi se kar se da hitro vrnil med nas čil in zdrav in: Ad multum anum! Rado Jan Wl LLIAM INGE Dramaturgov zapis ob uprizoritvi »romance« o osamljenih ljudeh Ameriška provinca. Avtobus vozi skozi pokrajino. To je pokrajina farmarjev in kowboyev. Ti kowboyi še zdaleč niso junaki iz western filma, romantični junaki, ki premagujejo vse ovire na poti do.svojega cilja, to so čisto navadni povprečni ljudje, z običajnimi človeškimi lastnostmi in strastmi. Na neki postaji, nekje med Kansas City, Missouri in Topečo jih neurje prisili k daljšemu postanku. Potniki sc zhero v majhni restavraciji, ki leži ob cesti. In ta postanek — nobenega boljšega tehtnejšega izraza nimamo za prizorišče dejanja in situacijo v naši igri kot ameriški „stop“ — zaznamuje v življenju ,vsa- Prizor iz I. dejanja Salacroujeve dramo »Noči jeze«. Prizor iz II. dejanja Salacroujcvc drame »Noči jeze«. kega posameznika določen preokret. Kakor v Sarovanovem ,,Enkrat v življenju1', Shcrwodovem „Okamenelem gozdu" ali 0’Ncillsovem „Ledcni mož prihaja", postane meja med naključjem in usodo, med podobo človekovega brezdomstva in njegovim hrepenenjem po drugačni, „višji resničnosti". Bodi, da je pri Ingu „pomenskost“ skrita za „pojavnosljo“, izpoved za 1 jubeznjivo opazovanimi detajli — avtor je nazval svoje delo „romanca“. In v tej oznaki, ki pomenja pesniško samozavest in hkrati tudi ljudskost, je zapopadena vsa literarna .ncpretcncioznost. Williama Inga smo spoznali pri nas oh uprizoritvi njegove komedije „Picnic“, ki smo jo igrali preteklo sezono v Kranju. Kmalu za nami je uprizorilo njegovo dramo „Vrni se, mala Sheba" celjsko gledališče. V določenem smislu sc nam je Ingc predstavil kot- eden najbolj ameriških avtorjev sodobne Amerike. V njegovih delih igra pokrajina z vso atmosfero in vzdušjem zelo odločilno j vlogcl. Ta vloga je tako pomembna, da bi skorajda lahko govorili o nekem posebnem domačijskem stilu. Seve, Avtobusna postaja ne prikazuje ljudi v domačem okolju, temveč na poti. Prav ta element pripada k neskončni ameriški pokrajini in spominja na pionirski čas nastajanja ZDA in sc druži z romantičnim življenjskim občutjem povprečnega Američana. Romantični elementi v Avtobusni postaji sc javljajo tudi v obujanju spominov na mladost ter v hrepenenju po pustolovščinah in ljubezni. Sicer pa je Bus-stop skoz in skoz realistično delo. Z izjemo mlade krčmarice in šoferja spadajo vsi ti liki v tipološko območje ameriške romantike: kowboy, šerif, barska pevka in nedolžno mlado dekle pa še vagabundski intelektualec, (to bo najbrž, kar g. W. Inge sam!). Domala vsi so novelistično oblikovani. V najboljšem pomenu besede so to liki iz kratke, s humorjem napolnjene in psihološko poglobljene in zelo eksaktno poantirane scenske pripovedi. Tudi okvir, v katerega je naša romanca posajena, je izrazito epski in spominja na Boccaecievega „Dekamcrona“ in Chauserjevc „Cantenburyske zgodbc“. Živimo v dobi epike. Povsem ne glede na to, :da sc specifične oblike epskega gledališča, posebno te iz anglosaksonskega sveta, svojem duhovnem in svetovnonazorskem zadržanju močno nagibljejo k Se en prizor iz II dejanja Salacroujeve drame. Armand Salacrou — Noči jeze. Premiera dne 28. II. 1957 v Kranju. Režija. Juro Kislinger k. g., scena: Sveta Jovanovič, kostumi: ASenka Bartlova. Prizor iz I. dejanja. pri povednosti tudi tam, kjer je dramska oblika ohranjena, je moč trditi, da je klasična delitev drame v tragedijo in komedijo že zdavnaj izgubila svojo veljavnost. Dokaz za to: prave žalne igre sploh ni več. Nova dramska zvrst, vsaj tako se zdi, je v nastajanju, toda tudi zanjo še nimamo natančne označbe. Zato se, bodisi zadovoljimo z označbo „komad", bodisi z njemu podobno označbo, včasih s preveč in spet drugič, s premalo obsegajočim pojmom: igra, igrokaz. Razumljivo — občutja sodobnega človeka teže k sebi lastnemu in ustreznemu izrazu. Pri tem iskanju pa se dramatik hoče in mora približati najprej sebi in utripu svojega lastnega ustvarjalno-doživlja-jočega jaza. Najbližji po načinu doživljanja je Ingu, kakor smo že pred časom poudarili, Čehov, to pa nam lahko mariskaj pove! Seveda tisti, ki so po1 naši napovedi pričakovali, da bodo na sceni zagledali ruske muzike, pomeščike in barinc, so bili hudo razočarani, prav to pa je dokaz, da Čehov ni našel v Ingu samo slepega epigona, temveč človeka, ki je spoznal dramaturško dragocenost njegovega dela, sub- lllnost njegovega doživljanja, ki se naravnost neverjetno prilega doživljajski logiki sodobnega človeka. Vsi Ingevi junaki so kakor Čehovi obteženi s pezo svojega lastnega življenja in nosijo na sebi neizbrisen pečat okolja, v katerem so rasli. Tak je profesor Lyman — ta večni in nemirni vagabund, taka je Cherie, barska pevka dvomljivega slovesa, tak je Bo iz osamljena ranča v Montani in njegov sopotnik, tragična figura „ostarelega kowboja“, in taka je osamljena »slamnata vdova" Gracc in vsi, ki jih boste spoznali v Ingevi »romanci". Ali so morda kaj zakrivili, da sc jim godi tako, kakor sc jim mora goditi? Prav nič. Kaj je zakrivil dr. Lyyman, ki ga preganja policija zaradi stikanja za pubertetnicami? Kvečjemu to, da živi in, da je bil trikrat oženjen. On je tak, kakršen je. Njegove psihofizične strukture ne bo nikdar nihče spremenil. Krivi so toliko, kolikor žive in komični, ker jih cros na begu pred minljivostjo zapleta v svoje razrešljive, pa tudi nerazrešljive zanke. Prostodušna povprečna človečnost ljudi iz te trpko-veselc zgodbe o osamljenosti in toplini človeških src nam po eni strani vzbuja sočutje, hkrati pa nas peha v smeh, ki mu zatajena solza ne da, da bi se lahko sproščeno izvit iz naših ust. Dragoceno spoznanje, ki ga lahko iz te tragikomedije izlušči vsak, pa se glasi: Človek sc v življenju ne more odrešiti brez sočloveka. To spoznanje pa vsebuje zvrhano mero optimizma in humanizma in prav to nam je narekovalo, da smo omogočili’Williamu Ingu, da je spet prišel med nas. Rado 'Jan Kaj meni ameriška kritika o ..Avtobusna postaja je serija karakternih portretov, potnikov, ki se med snežnimi zameti ustavijo v osamljeni restavraciji. Komedija g. Inga je izredno dovršeno delo. Zgodba je hrupna, toda g. Inge je globoko pogledal v srca teh ljudi, je globoko human in izredno duhovit'1. Ncw York Post: Richard Watts „V gledališče je prinesel vrsto toplo čutečega sočutja, ustvarjalne moči, svežino zbliževanja in uvaževanja povprečne človečnosti, ki je lahko čudovito prefinjena in dražljiva." Ncw York Times: Brosch Atkinson ..Avtobusna postaja je gotovo najboljše delo, ki smo ga videli to sezono." Ncw York Herald Tribune: Walter Kerr „Bus Stop" je najboljši komad sezone, ne samo v rezimejih vseh kritikov; nova prodorno razveseljujoča komedija mladega Williama Inga, zanesljivo bodočnost obetajočega avtorja, je tudi v resnici doslej naj lepše, naj tišje in pesniško najbolj boječe delo.. . Serija študij o karakterjih je sijajno strmoglav in sarkastično iskren zamah." Ludwig Ullman, Ncw York Op. ured.: Odlomek iz „Romeo in Julija", (takozv. „balkonski prizor"), ki ga avtor citira v komediji, je vzet iz O. Zupančičevega prevoda „Romeo in Julija". Trgovsko podjetje ^ CD 0 J\ - Kranj Vam nudi ugodnosti pri nakupu: OKNA KAKOVOST IZBIRA galanterijskega, manufakturnega in modnega blaga MIMU in m imiki icjri Pred prvim javnim odrskim večerom sodobnega nemega odrskega izražanja v Jugoslaviji Svojstvena zvrst odrskega' izražanja ,— mimska igra* (igra mirna) —( v naši državi še 'ni bila javno izvajana. ,0 izvajalcih te Umetnosti, o mirnih, o Marcelu Marccauju, danes že po vsem svetu znanem in slovečem umetniku mimskc igre in o njegovem učitelju, profesorju Eticnnu Dccrouxu, velikem gledališkem umetniku in genialnetm ustvaritelju sodobne gledališke mimske igre, pa smo vendar že nekaj brali v naših dnevnikih. Decroux je ta način odrskega izražanja tekom 35—40 let razvil iz obstoječih elementov mimike do visoke umetniške ravni. Danes gojijo mimsko igro po vsej zapadni Evropi in v Ameriki kot samostojno umetniško zvrst, pa tudi kot sestavni in bistveni element gledališke in filmske umetnosti. Kaj pa je pravzaprav mimska igra? Odgovor na to ni težak: mimska igra je nemo izražanje duševnih stanj s pomočjo kretenj vsega telesa. V bistvu ni nič novega, nasprotno: prastara je, obstoji odkar je bil človek zmožen misliti. Tesno je povezana z razvojem človeštva in človeka samega. Opazujmo dojenčka in otroka: njiju način izražanja čustev, želja in hotenja — četudi združen običajno s precej močno glasovno spremljavo — je praoblika podzavestne mimskc igre. Z razvojem umskih in telesnih sposobnosti si pridobi človek — eden manj, drugi več — zmožnosti zavestnega nemega izražanja ali razkrivanja svojih duševnih stanj. Človeka, ki je zmožen posnemati tuja duševna stanja in bistvo žive ter mrtve prirode in predmetov, ki je torej vešč umetnosti neme izrazne odrske igre (ki nam več kot „govori“ s kretnjami vsega telesa), imenujemo mini. Na odrih vzhoda (Kitajske, Malaje, Indonezije itd.) živi mim od pamtiveka do danes. Grki so ga poznali kot „mimos“, Rimljani kot „mimus“. Na vzhodu, kakor tudi pri starih Grkih in Rimljanih, so poznali še drugo zvrst odrske igre in sicer pantomimo. Bila je to predvsem nema, več ali manj ansambelska igra. Ko se je razvila iz obrednih plesov med drugim tudi plesna igraj t. j. ansambelski mimični ples, so začeli imenovati v srednjem veku — in tod še danes — to zvrst plesne odrske igre prav tako z nazivom „pantomima“. Kakšna pa je razlika med mimsko igro in pantomimo? Mimska igra je plastični izraz duševnih stanj (čustev, misli, idej) itd., ki sprošča v gledalcu široko in svobodno individualno doživetje, pantomima pa predstavlja več ali manj obsežno, toda ozko določeno in zaključeno dogajanje. Izraz je viden v sekvenci kretenj, dogajanje pa je prikazano s sekvenco mimičnih gibov. Kretnja mirna v mimski igri izraža vedno le duševno stanje (neredko samega gledalca) z oblikovanjem tudi izrazitega dejanja, kretnja pantomima pa nadomc-stujc besedo med podajanjem dogajanja. Medtem, ko uporablja pantomim pri izvajanju svoje igre vse pripomočke odrske igre — z izjemo govora (it tudi tega rabi tu pa tam) — stoji mim pred gledalcem takorekoč ,,gol“: brez specifičnega kostuma in maske, brez funkcionalne kuliserijc, brez rekvizitov, brez podpore ali pomoči vokalne ali glasbene spremljave — stoji sam in nem, navezan le sam nase. Njegova igra mora biti in je najbolj zgoščen, močan in zgovoren način odrskega podajanja. Mim predvaja svojo igro vedno brez spremljave glasbe. Zakaj tako? Ker je mimska igra ustvarjalna umetnost, ne reproduktivna. Ona je vsekakor fizični izraz čustva ali misli, vendar ne intuitiven oziroma instinktiven, temveč plod analize značajev, duševnih stanj in njih odsevov, opazovanj fizičnih reakcij na notranje in zunanje pobude itd. Z ozirom na dejstvo, da črpa mim pri svojem ustvarjanju iz vsakdanjega življenja, da ustvarja vedno znova, živo, ter sam in svobodno, je razumljivo in dosledno, da podaja vedno po ritmu, ki je lasten svoji ustvaritvi, neodvisno od zunanjih ritmičnih vplivov. Vsak tuji ritem, posebno nadmočni ritem glasbe, bi posilil ritem mimske kreacije. In končno: umetnik - mim je filozof, često pesnik, vedno estet. 10. aprila bo v naši državi prvi javni večer mimske igre in sicer v Prešernovem gledališču v Kranju. Na njem bosta nastopili z izvirnim sporedom Kristina in Tina Piccoli. Prva je učenka prof. E. Decroux-a in je bila v letu 1955 z njim na turneji po Norveški, Švedski in Finski, kjer je žela velike uspehe pri gledalcih in izredno priznanje in pohvalo s strani kritike. Diplomirala je na šoli za dramsko umetnost pri „PiccoIo Teatro della Cittii di Milano". J. M. P. • Nazivi: miim. mimska igra, mimik, mimika, mimičen, pantomima, pantomimika'. M Lm-a ne moremo lin ne smemo istovetiti z nemim .igralcem, ki ga pri nas nekaiteni imenujejo »mimik«. Tega izraza naš pravopis ne pozna. Izvajalca mimske igre so. imenovali, stori Grki in Rimljani »mimos* oz. »mimus«, imenujejo Francozi »mirne«, Italijani »mimo«, Nemcti, »Mirne«, Skandinavci »mim« itd. Pod »mimiko« razumemo izrazno igro obraza — kot pojem (n. pr. človek brez mimike; mimični izraz — kretnja) in taiko je pantomimika nauk, medtem ko je pantomima igra s kretnjami brez besed. Zaradi tega so tudi stari Grki: im Rimljani označevali igre mimai z istim nazivom, kakor izvajalca samegai: »mimos« oz. »mimus«. Ker predvaja mim nia njemu svojstven način, se imenuje njegova igra »mimska igra« (ali »igra mirna«, kakor jo imenujejo v inozemstvu), ne .pa. m mučna- igra', ker se poslužujejo mim mimike kot izraznega sredstva zelo malo ali sploh ne. Portret dr. Antona Ocvirka na strani 90 je delo akadcm. slikarja Božidarja Jakca. Vinjete k zadnjemu sestavku je izdelal Saša Kum p. Gledališki List PG v Kršenju - Predstavnik Lojze Gostiša Odgovorni urednik Radio Jan Ovitek je izdelati Saša Kump - Tiska tiskarna '»Gorenjski tisk« v Kranju Naklada 600 izvodov - Rokopisi se ne vračajo - Telefon št. 355, 450 | j tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ - Slovenija proizvaja in dobavlja Vse vrste avtomatskih telefonskih central. / Telefonske aparate — avtomatske namizne. CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne,ter vse rezervne dele. / Električne ure ln orne naprave. / Tonske kinoaparature za filme 35 mm ln 18 mm. t Električne vrtalne stroje EVS 1 0 10 mm ln EVS 3 0 32 mm. Električne merilne instrumente — električne števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom — voltmetre, ampermetre, elektro-dinamične vatmetre; prenosne instrumente za obrat — voltmetre, ampermetre, vatmetre, merilce ozemljitve, univerzalne instrumente, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd.; precizne laboratorijske instrumente — voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrodinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toplote — termoelektrič-no pirometre; pribor za električne merilne instrumente — tokovne transformatorje, ločene shunte, predupore itd; / Električni avtomobilski pribor — avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžigalo e tuljave, diname in reflektorje za bicikle. / Selenske usmernike po naročilu. / Instalacijski material — paketna stikala, priključne sponke itd. TISKANIM Vam nudi svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desenih Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo ločno in solidno TOVARNA TISKANEGA BLAGA V KRANJU n Ustanove in večje pralnice lahko naročijo VETO prašek v vrečah direktno pri podjetju izdeluje novo pralno sredstvo znamke VETO uporabljajte vedno brez souporabe mila ♦ VETO je detergent, ki odstrani iz perila tudi najbolj trdovratne madeže - od sadja, znoja, saj, črnega vina i.t. d. ♦ VETO pere brez mencanja in truda. Uporabljajte ga po navodilu ♦ VETO je zajamčeno neškodljiv INDUSTRIJA PLETENIN, ROKAVIC IN KONFEKCIJE PLETENINA KRANJ £ i I Zalaga vse trgovsko omrežje na celotnem teritoriju Slovenije in ostale republike s prvovrstno kvalitetnimi izdelki vse letne čase - Kaj Vam najbolj paše? Lepe pletenine, srajce, pidiame in rokavice od PLETENINE našel* PLETENIMA § Naša znamka: Trikotna etiketa z kranjskim grbom v obliki orla in enotnim napisom PLETENINA Kranj IZDELUJE VSE VRSTE ARH1TEKTNIH, URBANISTIČNIH 1N GRADBEN0-1N2ENIRSKI11 PROGRAMOV, NAČRTOV TER EKSPERTU. Irojektivno podjetje v Kranju ,ddfebtrotehnično podjetje e _ J\r \rtinj se priporoča za izvršitev vseh elektroinslalacij in del s področja elektromehanike, rodiomehanike, finomehanike, galvanizacije in železostrugarstva. Imamo lastne delavnice in poslovalnici no Jahačevem prelazu in v Prešernovi ulici VEtER SODOBNE NEME ODRSKE IZRAZNE IGRE O KRISTI N A PI C C O L I učenka prof. E. Decrouxa Milano — Pariš in T I N V P1 C C O L1 MIM I. DEL Nekaj o tmimu v besedi in kretnji II. DEL Perica V šoli Sončno popoldne Usmiljenje Strah Lutka- lil. DEL Na- r.preh-odu s psom Umetnik Slovo D v-oboj z n-oži Podoknica Življenjska pot Ideja Predsfovi dne 8. IV. (za gimnazijo) in 10. IV. za izven 8 GLEDALIŠKI LIST PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRAN3 LETNIK VIL SEZONA 1956- 1957