. a, ;	■ •
Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of OctoUr 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
' A. S. Burleson, Poatmaater General. .
»I m koristi Mftvilkt|a D«U»«i so
viceni 4o
4iscirajo.
Tim p»p«r is Ik* mi«rMti •< Hm « i«l cUm.
»• ait a* n
fc-ntcr*d m» seco d 11 • class m«tUr. Dec. ê. 1991. at th* po«t t ffle« •t	1U.. undar lh. Act ut Coiitfrvs» of March Srd. H7f.
Oftici; 4008 w. 31. St., Cbicigo,
Delavci vseh dežela, združite te!'
PAZITE
U številko v oklepaju, ki M nahaja polog vašega
•oslovo, prilepljenega spodaj ali na ovitku. Ako Jo (503)
številka ........
tedaj van ■ prihodnjo ite-vilko našega lista poteče naročnina. Prosimo, ponovite jo takoj.
m	—^— Nlll II« Ml I..... BI I III II llHil —Ti » I TI »T TWT1WT ■	I, I	r 7'
STEV. (NO.) S82. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., dne 6. noTtnbr» (Nov. 6.) 191». LETO (VOL.) XIII.
Ra z p a d Avstri|c
Kar jc moralo priti, je ms postal prišlo: A v-*tro-0 grške ni več U a/padla se je v svoje sestavine in na njenih razvalinah si grade narodi nove domove. Cehi so razglasili svojo neodvisno republiko. Na Dunaju se je ustanovila vlada — brez Hnbsburžanov — za nemške kraje Avstrije. Ogrski parlament je izjavil, da so stiki z Avstrijo in drugimi deželami prekinjeni. V hrvaškem saboru je razglašena neodvisnost Hrvaške. Slavonije in Dalmacije, Bosna se združuje s Srbijo.
Stare monarhije ni več.
Proces pač še ni dovršen. l)asi se (¡alicija nedvomno pridruži Poljski, vendar še nimamo o tem jasnih vesti. Tudi še manjkajo poročila o Ru-sinih, Slovencih, avstrijskih Italijanih in Kurla-nih, o Rumunih na Krdeljskem. A tudi če bi se bili že ti narodi konstituirali, se to še ne bi moglo smatrati z« definitivno rešitev vseh problemov, ki so preveč komplicirani» da bi se mogli razvozljati ? tski naglici, brez težav in— brez konfliktov.
Avstro-Ogrskc ni več, ali to, kar naj pride na njeno mesto. se šele poraja, in poroda ni brez bolečin. Toda največja ovira — obstanek avstro-ogr-ske monarhije — je premagana, in vse. Uar mora še priti, bo lažje od te največje naloge.
Vsekakor pa si je treba biti na jasnem, da bo v drugfm dejanju te drame še mnogo težav in mnogo sporov, ki se ne dajo odstraniti enostavno z razglasom te ali one nove državne oblike. Narodi so se med sabo prepirali, dokler je obstajal« Avstro-Ogrska : pri delitvi morajo ti spori postati akutni, in ker se v takem položaju najmočneje zhude strasti, ni nikakor izključeno, da pride tudi do bojev ne le v politični obliki, temveč tudi r. brahialno silo.
O vprašanju, kaj pripada temu in kaj onemu lrodu, so se mnenja v Avstriji vedno razhajala. *o!itične in administrativne meje v habsburški marhijise niso vjemale z narodnimi mejami in Ucdar ni bil v tem reakcionarnem cesarstvu na ivljen resen poizkus, da bi bil vsak narod dobil 1 teritorij. ki	» pripetit»**»-**fc*
laj maščevalo, ker se hO vsa množina križajoč h se interesov pojavila z elementarno silo in razvne-a. ki bodo zelo ovirala delo konsolidacije in lahko povzročijo hude in nevarne krize.
V tem. kar je nekdaj bila avstro-ogrska monarhija, so sporna vprašanja na vseh koncili in krajih. Ne enega naroda ni, ki ne bi imel prepirov na več strani. Pri tem se seveda ni čuditi, da si vsak izbira tista načela, po katerih bi se vprašanja rešila najugodneje za njegove interese. Ta se skli-euje na historično pravo, oni na naravno, tretji n« čisto narodno načelo; a pogostoma se kakšen narod v enem slučaju sklicuje na ta princip, v drugem pa na onega, in logika njegovih besednikov prihaja sama s sabo v nasprot je.
Brez teh komplikacij so pa razmere same na sebi dovolj težke, ker je tekom časa nastala velika množina narodno mešanih okrajev, katere bi vsaka skupina rada reklamirala zase. Takih zmedenih situacij je ravno za Slovence čedno število. Na Štajerskem in Koroškem se tneša slovensko prebivalstvo z nemškim, na Primorskem z italijanskim. na Ogrskem z madjarskim. Nič ni dvomiti ,da nastanejo iz tega spori, kajti Nemci bodo gledali, da razširijo svojo posest čim bolj proti jugu, Italijani si bodo hoteli utrditi postojanke na vzhodni jadranski obali. Madjari ne bodo drage volje oddali ogrskih Slovencev, sklicujoč se
enotnost ogrske države.	.
Ali podobnih konfliktov se bo na severu in jugu. na vzhodu in zapadu pokazalo toliko da bo marsikdo šele sedaj spoznal, kako kompliciran problem je pravzaprav bila avstro-ogrska monar-
o

T**1
liija. Na Češkem na primer je že oživel zsredek spora. V Liberen se je ustanovila posebna vlada za %<Deutsch-BoehmenM.in ker stoje t'Vhi na stališču historičnega državnega prava in smatrajo (Vško, Moravsko in Alezijo za enotno, nerazdelji-vo državo, je konflikt neizogiben. Obenem pa imajo <Nehi spor tudi s 1'oljaki, sshtevsjočiini tešiinUi okraj v Sleziji za združeno Poljsko.
Na drugi strani so Poljaki v s|hiiu z Husiui Za prve je Oalicija nepreporno enotna, Poljski pripadajoča dežela, dočim postavljajo Kusini same sebe za priče, ds žive po vzhodni Oalieiji, vsi«! česar da pripada ta del dežele njim.
Ña Ogrskem si ustanavljajo necdvV.Uo državo. Ali razglašajo jo enostavno s tistimi mejami, fci jih je imela doslej, odstevši edino Hrvaško. Proti temu bodo protestirali vsi ncniadjarski narodi, katerih svota znaša skoraj polovico vsega «»grškega prebivalstva: Madjari pa se bodo gotovo branili na vse jfcriplje. da bi se njih država tako radikalno zmanjšata. *	-	<
Dedščina. ki jo je Avstro-Ogrska zapustila svojim narodom, torej za prvi čas ne bo prijetna. Njeno sitnost bodo občutili vsi narodi, a nadlegovala bo K v ropo sploh, in ukora j ves svet. Kajti r. vsemi temi ko.utlikti se bo neizigohno morala ba-viti mirovna konferenca ¡it morda še kakšne druge internacionalne institucije.
Kakor v vsakem slučaju, kadar se morajo važni prohletni praktično rešavati. se bo tudi tukaj pokazalo, da je vsaka teorija siva. Za doslej avstrijske narode prihaja doba. ko naj se zanje uveljavi načelo samondlocevanja. Opravičenost tega nauka je brez vsakega dvoma. Narodna svoboda jc pravzaprav obsežena v tem principu. Ali nezadostnost vsake take teze se pokaže, cim se hoče iz nje napraviti dogma.
Dve narodnosti živita na skupnem teritoriju; kako naj se tukaj uveljavi samood loče vanje ! Katera teh dveh narodnosti naj odloča, kam bo p?i-(Mídalo skupno ozemlje? Lahko bi se vzela želez* m jJf^j&buMi ttalurine m pomoé. p» * idiÜAMlfet«^ vsh% tak teritorij zase glasuje, kaj da hoče A i tedaj bi se lahko zgodilo, da bi nastale najbolj nevarne konstelacije ali pa. da bi se uekateri kra ji popolnoma razdrobili. Kako naj bi se na primer uredile razmere, če bi mariborski okraj glasoval, da hoče pripadati Sloveniji, brežiški bi se pa izreke! za nemško Avstrijo?
Ves ogromni kompleks takih vprašani *c ne more rešiti drugače, kakor s kompromisom, katerega si je prav lahko misliti brez efektivne škode za katerikoli del. Idealno nacionalne države, take. ki bi obsegata absolutno le člane enega naroda, a vse njegove člane, ne bo mogoče ustanoviti ne ene na razvalinah Avstrije. Vsak tiari d hO moral sprejeti kakšno tujo manjšino pod svojo streho, vsak bo moral potrpeti, da bo živelo nekaj njegovih Manov v področju drugega naroda.
Kadar bo tak kompromis dosežen, se IhmIo narodi vživeli v nove razmere in pot za zbližanje la» odprta. Ampak težava je v tem. kako naj se doseže tak kompromis, ker je več kakor gotevo. da. »»o \sak del kolikor mogoče trmasto vztrajal na ego-i-tienetn stališču.
VzOjemne vojne vseh teh delov si p»u svet ie že i i ip štiriletne britke izkušnje-doslej Habsbui-žauoui podvrženih narodov jih bodo najbrž*- <• I-file od takih obupnih poizkusov, zlasti ker r rajo zavedati, da ne more biti odločitev z orožjem sama na sebi definitivna, Vprašanja avstrijskih n«rodov niso le njih lastna, temveč so internacionalna zadeva. Te se išče trajen mir. se t?c sme reševanje problemov prepustiti slučajno meé-nejšim delom, ampak poiskati se mora kolikor
otogore najpravičuejši izbi d . Kjer s» p epi:», se pa mora pravica iskati pred tretjo instanco, od katere se more pričakovati nepristranrtst.
Zdi se torej, tla se bo morala likvidacija avstro-ogrska d<dščiue predložiti takemu nevtralne, mu tribunah»,, pred katerega bodo prizadeti tuiro-• h morali stopiti kot stranke, da zagovarjajo svoja stališča najboljšimi argumenti, kar jih imajo na rszpolsgo, a da sprejmejo fkrsvorek dot|čnega sodišča krit definitivno rešitev.
(V se bo z vseuii temi kontroverzami bo vila mirovna konferenca sama. ali če jih izroči mednarodnemu razsodišču, ki se pričakuje ,da bo ustanovljeno za preprečeitje novih vojn. ali Če se usta-novi speeialno razsodišče y.a ta namen, je postransko vprašanje. O lavno je, da se bedo problemiv niorsli predložiti taki internacionalni instanci in da spoznajo to vsi prizfdeti deli, ker jih to spoznanje lahko obvaruje sicer gotovih, uničujočih, a popolnoma nestnot reriih bojev/
o e e
A\:<tr«-ogrska monarhija straši .še po svoji «mrli. Ali njen pogin je bil potreben in za Kvropo je ta konec pra\i- blagoslov.
Predvsem ima svet eno monarhijo manj. in že to je velik napre<lrk. V naši dobi j«* monarhija sama na sebi anomalija. Človeštvo se je kulturno-Že toliko povzpelo, da jc misel na čredo, ki nr more živeti brez pastirja, zoprns in smešna. Monar-hie«o n róelo je v nasprotju s podolmo stopnjo kulture. ki daje človeku samozavest in zbuja v llj<',,, čustvo opozicije zoper povišanje jHisamcznth uru-žiu na edini podlagi rojstva. Moderno ljudstvo ne »nore verjeti v božjo milost, podeljeno "izbranim" rodbinam in rezervirano zključno sanje. Zgislovi-ne dinastij, ki nam kaže na prestolih tirane, krvo-loke, idiote. notri', zloriute. slabiče, je preveč zgovorna, da bi mogle lepe fraze o posebnem poklicu izvoljencev premotiti razum. Kjerkoli se umakne m »narhija repuhličanski obliki vlade, spoztisvu ljudstvo dvajsetega stoletja V tem odstranitev ovi-
.^Uiti-bUfí '«tn MmUUR mINtk .. .
3í«»»arhiis je \ naši dobi anahrouizcm. I"nn \-tta je bila v fevdalnem sistemu, čiirar smisel je bi- J
la orsanizadja od zgoraj navzdol. Ideja fevdalizma je bila absolutno nesvobodna. Kralj, povišan naslednik nekdanjih patriarhov, je bil kot božji reprezentant gospodar in lastnik. Njegova jc bila zemlja, njegovo je bilo ljudstvo. On je bil krona v^ega sistema, vir vseh pravic, neizogiben faktor, ki je dajal svojim grpfom in baronom zemljo in ljudi v fevd. Zemljiško plemstvo ga je potrebovalo. da je moglo utemeljevati svoje privilegije in svojo oblast nad podložnimi tlačani.
S prihodom industrijalnega veka jc vsa ta organizacija postala absurdna. I Vvdalno plcnntvo je izgubilo svoj pomen in poklic, ko je prišla ma-slna in poklicala meščanstvo na plan, ko so se centra življenja preselila iz gradov v tovarne, ko je mesto dobilo pretežno veljavo nad deželo, ko je novo gospodarstvo namesto podloŽnosti zahtevalo iniciative. Novodobna trgovina, neizogibna posledica industrijalnega razvoja, je postavila veljavo denarja na prvo mesto. S produkcijo pomnoževa-uo bogastvo ttsUarja moč nove vrste. « katero se fevdalizem »te inore meniti. To novo življenic zahteva tudi novo organizaciji», v kateri ni prostora za preživele figure preteklosti. A eesar je simbol take miudle družbe, vtelešenjc moči. pa mora s svojo eksistenco, iščočo opravičenja in stremečo po sili za lastno ohranitev, nujno provoeirati konflikte med svojimi reakcionarnimi potrebami in med uapndnimi zahtevami časa.
Avstrijska monarhija je bila najočitnejši izraz v sedanjost presajene preteklosti, ki se je po
sili hotela ohraniti pri življenju in je zaradi tega neprenehoma skušala navijati uro nazaj. Konstitu-rionalna tSouarhija je kompromis med ostanki fevdalizmu in industrijslno-komercislnim meščanstvom. \' seilanji družbi veljavni razredi ne potrebujejo cesarja; monarhiču« institucija z dinastič-nimi privilegiji jim je le uh poti. Ali kjer se me-šeanski revoluciji ni posrečila popolna odstranitev autagonistične podobe ali pa bi ji bile žrtve za i io pol no zrnato prevelike, se je poravnala z monarhijo tako, da jc prepustita cesarju titulsnio re-prezeutscijo, sebi pa s k o ust it učijo zavarovala taktično moč. Konslitucionalns monarhija je ]k»-lovičarstvo; kjer se meščanstvo sprijazni s fikcijo, vstajajo drugi razredi z. zahtevo, da se odstrani krinka.	•
V Avstriji je dinastija izrabljala polovičarstvo. da bi nagnila tehtnico na svojo stran. Nikdar se cesar ni zadovoljil z zgolj reprezentativno vlogi». a da bi mogel biti faktičen vladar, je morala biti vsa politika reakcionarna. Z m on a rili enega stališča je bilo popolnoiiia logično, da se je oviral razvoj industrije in protežirala aristokracija, kakor da je <mI Krkonoš do Balkana še 18. stoletje. Industrija pomnožil jc moč buržvazije in jo nava-jo, da hrepeni holjinholj po popotnem odločevali ju, torej tudi po omejevanju kraljevske moči. Ae nevarnejši sin industrije pa je tovarniški proleta-riat. čigar stremljenje po emancipaciji svojega razreda ne priznava svetosti trona in krone.
Heakciottariiost avstrijske politike je bila tr-inasto dosledna. Prihajal pa ji je na pomoč faktot, katerega se monarhizem v mnogih drugih deželah «si mogel posluževati. Nazadnjaštvo avstrijske )>o-litike se je hranilo z nacionalnimi boji.
Naj so bila pota, po katerih so razni uumll prišli pod vladt» llabsburžanov, kakišnakoli — bila -»o vsakovrstna «hI ženit ve do očitnega rop« — Avstrija ni v preteklosti, ko je bila možnost za to. ničesar storila. <bi bi bila zbližala narode in jim napravils skupno življeuje prijetno, kakor je storila u. pr. Švica, kjer žive Nemci, Francozi in BsHjsiii t- skupi rt državi, pa ne kaffjo nrtfi* tte že-Ije po seresiji. Dokler je bilo količkaj upanja, da bi se tak namen posrečil, jc Avstrija sistematično germanizirala. Ko so -se vsi poizkusi izjalovili, je izrabljala narode za visoko politično igro. Iz njihovih nasprotij in bojev je črpala moč dinastije in njene vlade. Medtem ko so narodi vsled večnih konfliktov postajali impotentni. se je« nad njimi kljub vsem konstitucijam in parlamentom utrdila prava avtokracija. služeča edino interesom dinastije in njenih klik.
Obstanek Avstro-Ogrske je oviral vse njene iiannle. Živeči v ugodnem geogrsfičnem položaju sredi. Kvrope, kjer so imeli stike z zapadom in vzhodom, s severom in jugom, na ozemlju z vsakovrstnim prirodnim bogastvom, z n»dovit,nimi polji in pašniki, z. vodami, ki so omogočale komunikacijo na vse strani, z izhodom na morje, talentirani v znanosti in umetnosti, pridni in okretni v industriji in agrikulturi.-se vendar niso mogli primerno uveljaviti med ostalimi narodi sveta in razviti svojih moči. Politično je bilo njih življenje bera-ško. ker je vse absorbirajoči nacionalni boj onemogočal vsak<» povzdigo politike na višjo stopnjo; gosp< darsko „so zaostali sto let za možnostjo; kulturno si» se povsod zaletavali v kitajske zidove.
A dočijn je bila monarhija Zanje pekel, je bila za Kvropo smodnišnica. Vedno se je bilo treba bati iskre, ki povzroči eksplozijo, in požar, ki se je vnel leta 1914., je bil naravna, neizogibna posledica sistema.
Za avstrijske narode je razpad monarhije o-. svoboditev iz ječe, za Kvropo rešitev trajne nevarnosti.
Ideja, ki zmaguje
r> je Slovensko Repuhličanski» Združenje kdaj moglo biti zadovoljno, jc lahko sedaj, ko je na vsej črti zmagala glavna ideja, za katero se je borilo. Vse, zaradi česar so nas napadali, blatili, ohrekovali in denuncirali. se danes bleset v jasni .svetlobi; tisti, ki so )>ranili nesrečno Krfsko dekla-1 racijo, glavni razlog vsega nasprotatva vir vseli i naših bojev, se je sedaj sami svečano odrekajo za utemeljitev svojega koraka pa navajajo dogodke, ¡ki na najedločnejši načit/potrjujejo argumente, a katerimi smo se mi bojevali uprti paktu z vlado
i gespinla Pašiča.	. m.
B Jugoslovensko Narodno Viječc v \Nashingti»-nu je dne 1. novembra objavilo obširen proglas p katerim se obrača do Jugoslovanov v /odinjrnth državah, in razlaga v njem. zakaj ne priznava ve«
Krfske deklsrscijc.	..
V «vod» rar.ldtf* (h	.l.kur.nj.. ...
.voj n«<'in, i«* H« ni m^l» biti to, k« o -i,n.s. j. K«r.Bjor«evii n« dn..og. kakor j«. predloit". Potem prip^vedujijo. k.j J° rodno Vijeir" priiakovulo, rrkoi; ■Ml Udje u AmtHei vodili «n«
i u Mjholjoj Njcri prop.*«ndu f.« .drjr K.-fskr o ki.rneijo, dok.iujn« demokr.t.k. ^uh kr« .,« ' tn te opravdanoot n.de, d. ic njrgov .... Aleksan-
tiar, koji jc prošsv kros tešku školu ncvolje. biti (I o rasa o velikoj zadači k o ja mu je uamijenjena U buducnosti. Očekivali smo od kralj, srpske vlade, da fe jugoslo.venski problem u svojo j eijelosti zastopali preil saveznicima. te tražiti odlučno ujc-d in.je nje naše cjelokupne narodne teritorije koja m — kako Krfsks dekla racija s pravom istlče -41 bez po v rede životnih interesa cjeline ne bi sinje. la knijiti".
Temu sledi koustatiranje, ki bi se lahko imenovalo priznanje razočaranja, in se glasi:
"Vaše se nade na žalost ni.su ispuntle. Da je kralj Petar, koji svojo krnim ima da zahvali volji uar«da, te kuji je jcdtiom očitovao ihf nij^ van krttnjeni preiisjcdnik republike, pa da fc vise ponosi povjerenjem s v o g naroita liego II krunom da je, velimo, iza Krfske ileklaraeije stavio Ivojlt k runu na rsspolsganje narodu koji ga Je njome ovjenčao. tinte, ila če primiti novtt krunu ím| sve« Ukiipnog naroila jugoslovetMkog, aki» ga odlikuje svojim povjerenjem, bio bi time vjero.jatno i»sigu-rao i monnrkijtt i dinastiju. Na žalost izostao je ova j svestrano očckivaul gest.
Kralj. sr|»ska vlada, sa ovoje si rane, umjeslo da jc iznijela i znstnpala prrd saveznicima pm-gram jugi»slovenski u smislu Krfske deklaracije,
stala ji- raditi sad za Proširenu. sad za Veliku Srbiju,
I' pogleilu prve iniaia se je ji»^ zim tis sondirati američka vlaila, \ pogletlu druge preillcži eijeli niz činjenica, a i nedavne izjave Psšičeve, iz ki»jib slijedi ila» bi se. j»o njegovimi mišljenju, ujtdinje -nje .lug«>Niovena iinalo da provede M|»iwi egi«lom Srbije."
PRITOŽBE NARODNEGA VIJEČA.
Da |nnlpre svoje očitke proti ofteielni srbski vladi, navaja razglas celo vrsto faktov v naslednjem:
"Kad je zinuts prispjela iivsmo srpska misija, pružila ? e njezinom pr«»čelniku g. Vesniču jislin -stvena prilika, da sa najuglcdnije govornice svije-ta u kongresu Sjeditijetiih Država — razloži urbi et orhi jttgoslavcnski problem, te brani i ustraži praveiluo riješenje njegovo, I tiatoc našem odlučuoiu zalit jevu, g. je Vesnič. slijedeči oči-vliliio inatrukcije svoje vlade, propustio Ift jetlin-stvenu u histeriji priliku, gov«»reči i» svačemn. samo ne o onoine. sto je niorao ila govori: t» prgved-nosti jugsslovenskih nanidnih težnja. Dmgdje, na ptltovanju »nisije kroz Sjedinjene Države, govori« je ameriekom svijetu o Kcltima, o umjetničkoj ne-
dostatnosti Fraiikliuovog spomenika u Washing-tonu. ili kakodaleko nose verdunski topovi. O ju-goslovcnskom pitanju je šutii».
I'opče istupila je srpska misija isključivo kai» srpska. Tražeči potuoe američktt za rekonstruk-'
s s	s a	I
eiju Srbije, nije se lit join ila sjeti opustošenih pre-iljela, |mpaljenih sela i npropaštenih [»iiroiliea u Bi>sni-llercegi»vini. Srijemu i drngdje.
Una toč prosvjedu pretežne večine naših iselje-nika u A merici srpska je vlada držala kiio «vog glavtuig konzula čovjeka, koji je i sam i preko svojih iiovina uportui radio proti v jugoslovenske ideje. Napokon ga je obasula I»vabim t slavom.
Srpska vlaila izaslala je u Ameriku potpu-kovnika Milana Pribičeviča kao šefa vojne misije za ssknpljanje jug«»sb»venskih ilobrnvoljaea. Dok je g. Pribičevlč svim silama radio oko povjerene mu zada če, počasni generalni konsul kraljevine Srbije n New Vorku, izravno i neizravno po svojim organinia, sprečavao je rad g. Pribičeviča, dok napokon nije nn»rno napustiti svojo misiju. Kad se je povratio, spi»čitavali su mu, da je opasan Jugo-«Irven, i nada sve sukob sa rečenim konsulom uz kojega su bili s vi tvanični srpski krugovi.
Vlaibi koja je i m« ls da zastupa ujedinjenje nase narcwlne teritorije u jednu jedinstvenu drža-
vu, imenovala je poslanika na "dvoru , črnogorsko« kraJja Niiolc, koji je hrabru, nikad ne po • b jed jenu vojaku ernogorsku predao i izeiao Au^ri-jj, t* k t» ji u hizantiuskom lieemjeratvu zagovars repobliku Jugoslaviji! — dakako u pretpoatavi da joj on hude gospeidarom. "lmenovavši samo posla-nika kod Nikole Petroviča koji se, bes tudjlnske oruiaue pratnje. ncče uauditi da povrati 0;zemlju koju je izdao neprijatelju. srpska je vlada moralno prisilila američku da i ona primi poslanika hiv-šeg črnogolskog kralja — ftto je na veliku itetu jugoslavenske>g državnog ideala.
Sveopči je dojim, da je pravi razlog bespri-mjernom u diplomaciji postopku sa poslanikom JH^fjlovičem bio njegov rad za jug«»s|ovehsku ideju. On je brutalno kažnjen, jer je radio za Ju-goalaviju,
s Dok je srpska vlada, u protimbi sa Kriskom deklaraeijom, svagdje i vazda samo radHs as Sr* biju, Povečan u ili Veliku. usvajala je sebi isključi-vo pravo da auslro-ugarske Jugoslovene predstav-1 ona sama, naročito bez ssučešča Jugoslovan-skog Odbora; i dakako "predstavlja'1 u smislu srpsknm i vclikosrpskom.
Ver iz ovo nekoliko činjenica proizlazi, da je srpska vlada radila proti ¿lovu i duhu Krfske deklaracije — da ju je prekršila. Ova dakle ne obvezuje više nikoga. naročito u koliko se može da tumsči kao protivna potpunom samoopredjefjenju naroda.
No mi ne kidamo samo sa Krfskom deklaraeijom, več i sadanjom Srbijanskom vladom.
Vlada koja je sa Jugoslovenskim Odborom atvorila Krfsku deklaraciju, nosila je na sebi bi-Ijeg koaliciorii, te se je s toga mogla da smatra izrazom narodne skupstinc, dakle naroda, koji, radi tueljitiske okupacije, nije mogaoda u izborima oči-
tuje svoje mišljenje. Medjutim je koslicions vlada zami jen jena vladom samo jedne stranke, koja jedva da isia ve*inu u skupfttini; pa kako je ovoj več pred v£e od četiri godiue — uoči avjeukog rafra — isteko msndst, teiko ds i samo odrakuje pravu rnisao naroda kraljevine Srbije.
Današnja se dakle srpak» visela ne može smatrati nredstaviiioom naroda kraljevine Srbije
MIDA KRALJEVINE »BIJE
Pomemben je v^i^glt^^lfuc«*! odstavek:
"Pašieva "egida Srbije" krije u sebi i veliku opasnost.
S t ««črni je postulat «leklaraeije ujedinjenje troimenog naroda našeg i njegove teritorije u jednu novu elržavu, u kojoj če sva tri imena hiti posve ravnopravna; doČim bi, prema Pašičevoj os-m» vi, austro-ugarski Ju gosi oveni imali da udju u p«»stoječa Srbiju.' "Egida Jrtrbije" znači ne samo da bi se srhijanskoin «Njelu naroda na atetu-ostalih priznao povlašten položaj, več da bi se ovima a priori nametnuo meaisrkijski u.tsv i naiurtuula dinastija srpska.	,
To bi bila teška po v reda narodnog prava sa-moopredjeljemja. Nikako i pod nikakvom izlikoin ne smijo se ovo stoierns narodno pravo da izigra."'
ODPOVED DEKLARACIJI
Mi se' tim brgfrje	fliitts Krfske de-
klaracije i srpske vlade, št o mi veliki svjetski elo-goeljaji iz temelja promijenili položaj Jttgoslo -vena.
Sjedinjcne Države Američkc priznale su "u potpunoj m ječi p ra vednost narodnih težnja Jugo-slovena za slobodom". Tak je odlie.ii predstavnik »ajvete svjetske demokracije-naročilo* ista kao «bi naš fiaroil inm sam da odiuči o svojim pravima i o
strmi udesu kao član velike ponnlicc civili*ov»indi
•
naroda.
Ne treba da žalimo danas za Krfskom deklaracijam. dok nain#je priznati predvodnik eijelog čovječanstva svečano priznao ne samo pravo sa-mjmdluke. ve« i .atnut drŽavnu nezavisnost. To je hiljsdu puta više o«l Krfske deklaracije. Izjava presjednika VVilsona od 19. oktobra je Magmi < 'karta Jugoslovana.	x '
NOV POLOŽAJ
Če ima logika )fe kaj pomena, tedaj po vsej pravicj lahko pravimo, da je MJugoslovansko Narodno Viječe" s tem svojim proglasom samo opravičilo eksistenco in delo Slovenskega Republičail-skega Združenja. Kajti s tem. w čimer je Slovensko Republikansko Združenje začelo, končuje sedaj Jugoslovenskog Na rod no g V i ječa.
Podlaga za ustanovitev S. R. Z. je bila ehica-ška izjava, ki je na iiajnedvomnejši uačiu nagla* šala pravico samoodločevanja . Naj se obrača krf-ska deklaracija, kakor se hoče. načebi samoodločevanja je nasprotovala, Če ne bi bilo druzega, kakor 13.točka, ki je priznala kralju pravico sankcije, bi bilo načelo samoodločevanja s tem kršeno., Zaradi tega ni S. R. Z. moglo priznati Krfske deklaracije, in iz enakega razloga ni moglo biti v zvezi z nobeno organizacijo, ki je stala na podlagi te deklaracije.
Sodaj se lahko pravi, da je'Krfsku deklaracija definitivno mrtva! Dobila je smrten uduvec že ž izjdvO ameriške vlade, da je ne more priženiti. V grob je bila pek&ena dne 19. oktobra, ko je predsednik NVilson povedal avstrijski vladi, da ImmIo o jugoslovanskih zadevali Jugoslovani sami odločali. Sedaj ji je "Jugoslovansko Na re»«lno Vi jede" navalilo kamen na grob.
SLOVENSKO REPUBUÖANSKO ZDRUŽENJE
Sedež v Chicagi, ni.
IZVRŠEVALI ODBOR:
August Atičin, MarV Anein, Filip Godinu, Trank Kerže, Martin V. Konda. Etbin Kristan, Math. Po gore I cc, J N. Rogelj, Anton J. Terbovee, JožK Zavertnik.
NADZORNI ODBOR:
Ivan KrešhVJ.- 'K vseli?,hJ. Oven, Matt Petrovič,». Ve ranic li.
CENTRALNI ODBOR DO NOVEGA KONSTITUIRANJA:
John Ermene, Joseph Fritz, Joseph, lvanetič. J. Judnič. Ivan A. Kaker, Anton Motz. Frank Mravlja, Jacob Muha, K, H. Poglodič, John Re-.zel, Joseph Steblaj, Frank Aavs, hVank lTdovič, i hirlie Vesel, Andrew Vidrioh. Štefan Zsnuc. John Kalan. Anton Žlogar. Louis Truger.
* (Opomba. — Naslov za pisma in denarne p -šiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, Uox I, Cicero. m.)	• ►"

IZJAVA.
Dne |5. oktobra je v Jolietu. III., zborovalo ^ 19 slovenskih katoliških duhovnikov, ki so se ' spomnili na usedo slovenskega naroda prav tisti treuotek, ko je bila naredu na najslavnostnejši način priznana pravica, da odloči sam o svoji usodi ili mu je hib vsled tega pomoč omenjenih pobožnih gospodov najmanj potrebna. Dokler je bilo res boja in dela. so rimski pastirji čepeli v
svojih farovžih kakor murni v svojih iuknjah.ita čakali da pobero smetano, kadar pride mleko na mizo.
Sedaj, ko se jc5H^trija razpočila, kolikor je dolga in -široka, sedaj, ko je pravica samoodločevanja že zavarovana, sedaj, ko poslujejo Jugoslovani nekdanje Avstro-Ogrske že kot nemi v» teh narod, prihajajo gospodje z izjavami, za katere ni treba- nobenega poguma več. Eksckutiva Slovenskega Republikanskega Združenja iie sploh ne bi bavilo s to malopomembno, ker prepozno izjavo, če se ne bi bili gospodje, ki niso re prezen tiral i niti svojega «talin, kaj pa še narod, po svojem najglo-bokejšem nagonu zaleteli v S. R, Z. s sledečimi be--edthni:
7. Da obsojamo ono politično združenje med nami ameriškimi Slovenci, katerega socialistični voditelji, ki nimajo nobene zaslombe v narodu v starem kraju, hočejo na premeten način p<d krinko takozvanega Republikanskega Združenja zanesti med Jugoslovane v Ameriki razdor in nekaj, kar ni nič druzega', kakor goli boljševizem v jugo slovanski obliki.
"Obsodba" ljudi, ki so se tako pozno zdramili, nas prav malo boli; bolj neprijetno bi/nam bilo, ee bi nas taki gospodje hvalili. Toda ker je par listov objavilo to izjavo in se molk v javnosti prepogostoma napačno tolmači, moramo na iniper-tinentno točko te izjaviee pripomniti par besed v. interesu tisočerih članov naše organizacije.
Duhovniški izjavaš: se la/^jo, govoreči o 4 4 socialističnih voditeljih S. R. Z.", kajti v izvrševalni odbor so bili izvoljeni člani brez obzira na njih strankarsko pripadništvo. v centralnem odboru so
vajo prav dog<»dki zadnjega časa. «In je iiua program S. R. Z. največ.: Razdor med Jugoslovane
UtP
Z Dunaja čez Amsterdam poročajo, da so Bolgari proklamirali republiko v Trnovi in da je kralj Boris, ki je zasedel tron 3, oktobra, po odstopu avojega očeta Fefirdinanda, takoi ald ciral.
«Na čelu republike je Stambulovski, stari vodja kmeške stranke, ki je zbral okrog sebe armado 40.000 rebclnih kmetov in delavcev. Stambulovski je bil na ukaz bivšega kralja Ferdinanda obsojen v dosmrtno je«w*o. ko je Bolgarska stopila v vojno na strani Nemčije, ker je nasprotoval vojni proti zaveznikom, toda bil jc izpuščen iz zapora, ko se je Ferdinand odpovedal prestolu.
na večina ljudstva vroti njemu". Demonstracije proti kajzerju se vrše po v><ej Nemčiji in povsod je predmet največjega zaničevanja. V Duisburgu so postavili raztrgan klobuk na kajzerjev spomenik in v roko so mu nataknili potno torb«» z napisom : "Sre«v-no pot".
Iz Amsterdama poro«v-ajo: Zadnji torek jc bil kajzer v Essenu in ondotni delavci so ga sptejeli s takimi uovrajhiimi demonstrac ijami kakršnih ni Viljem še nikdar doživel. Žene z malimi otroci v naročju fo planile proti njemu s kriki: "Vrni nam naše može in sinove! Dol s kjfti*cricml" Holic;stj so naskočili množico in pred kajzerjevimi očmi so posekali s sabljami do smrti nekaj žennk z otroci vrc«l.	.	r_ .»
V Berlinu s<» bile v «Vtrtek velike «lc'avskc den»or.stra«dje in javen sliod vodst v«* Karla Liebknecbta, ki je v svojem ognjevitem tfovoru zahteval socialistično republiko, f^ejal je ir»e<l drugim : "Sedanji vladajoči sloji v Nemčiji morajo biti pometeni in «lelavei morajo zavladati. l'ra odločitve jc prišla. Čas je'prišel, da se delavci dvignejo in vzamejo svoje, kajti izgubiti nimajo ni-«Vsar kakor svoje gorje.- Nemška revolucija pomeni končni mir."	- •	•
Socialisti so izdali manifest v katerem zahtevajo mir brc* odlašanja in brez ozira na zavezniške-povoje. Ženske organizacije izjavljajo, da se bodo z vsemi silami unirale nadaljevanju vojne. "VarTvaerts" p*še: "Čitali bomo pogoje za premirje s bolečimi srci, toda pogoltnili jih bomo. Pade«- Ludendorffa pomeni padec militarizma in «linnstije in*začetek «lemokracije v Nemčiji",
iz Bazla javlja jo,da se kajzer protivi s vsemi štirimi table vam za abdikseijo. Viljem se še opira na generalni štab. ki je zdaj njegova zadnjs za-siomha. Nemški listi pozivajo kajzer ja, da naj ho "saj zdaj junak in nsj gre. ker vidi, da je ogrom-
lz Amsterdama javljajo, da je ves nemški kabinet za kajzerjevo abdikaeijo, edino kancelar Maks in podkaneelar Pa ver sta nasprotna. V Berlinu nekaj govore, da bo vlada dala pogoje za pre-mirje na splošno glasovanje. Nemška vlad|, želi, da se vrši mirovna konferenca v Bruslu. Nemška go-špodsks zbornica jc v petek soglasno izrekla zvestobo dinastiji,
X London je prišla vest. dfi je baje. bavarski ministrski predsednik obvestil llerlin. «l»i si lasti v slučaju Viljcsnove alnjikacijc bavarska kraljevska dinastija pravico do cesarskega prestola» (Ko-ms j čakajo nsnjo!)
Iz Curiha poročajo: V Berlinu, Hamburgu, v deželah ob Reni in na Wcstfalskcm so odkrili velike revolucionarne zarote. Nemški listi apelirajo na ljudstvo, da se naj ogiblje zarotnikov.
Iz Monakova sez Curih poročajo, da se Poljska pripravlja za oborožen napad na Nemčijo. .
Berlinska "Taeglischc Rundschau" je pred par dnevi pisala, da se oblasti pripravljajo za <k1-stop Kolina in Coblenza zaveznikom.' ako bodo sadnji to zahtevali. Ta vest jc povzročila nezaslišano paniko med preiti val stvoru <»b Reni v Južni Nemčiji.
' e	t	mmmmm^Lm^
Iz Amsterdama poročajo: So<»ialistična "V«itksz*ituffg" v Lipskem piše, da so neodvisni "socialisti pričeli s splošno kampanjo za nemudno abelikaeijo kajzerja in oelstop vseh -cdanjih kaj-zerjevih generalov in raznih princev c»d' p«»velj-ništvs.
Nemška cesarica je zbolela iz strahu pred re-volueijo. Baje nagovarja Viljema, da naj hitro pusti vse skupaj in gr«» iz Nemčije, «loklcr ni še prepozno.
Iz Ženeve por«»čaj«»: Odkar so zavezniške Čete prekoračile Donavo pri Vidnu, so .v«» pričeli Nemci v Rumuniji nervozncT gibati. Dan in noč se jh»-mikajo vlaki in tovorni vozovi s plenom na Ogrsko in v Bukrreštu ni niti ene^a civilnega Nemca
vev.
fz Amsterdama poročajo: Nemške čete v za-padni Rusiji so revoltiralc. Iz Stockholma javljajo, da jc armada 40.000 nemških vojakov post relila svoje častnike v Jekaterinoslsvu (ob reki Dnjepcr /Ckrajini) in «la# marsira pr«»ti Karketvu z rdečo zastavo na čelu. Novo revolucionarno gibanje v Ckrajini in zapndni Rusiji narašča od rine do dne
Berlinski "Lokal Anzeiger" piše. <la je držav-nozborska k«»misija sklenila zaslišeti elrja. Beth-mann-llollsregs, Wvšcgs kancclarja kajzrrjpve vlade, ela razloži, zakaj jc bila odklenjena NVilso-nova ponudba za mirovno posredovanje v «leceiu-bru 191U. List pravi, «la l»«»«b» postavljeni prrel
Za njeWo o sod o je bilo to sicer nepotrebno. Nota preelsednika Wil urna je popolnoma zadoste». vala. da so Jugoslovani v nek«lanji Avstro-Ogrski lahko sami vzeli svoje r.adeve v roke. Oni si sevetia ne dajo vezati rok z nobeno Krfsko deklaracijo. Cso«la Jugoslovanov je r.e«laj faktievno odv ana od njih samih ili, kiir se tiče eventualnih spe>rnih vprašanj « tretjimi, od mirovne keiufcrence.
Vsndsr pa poželrsvljaiuo proglas Jugoslovan-skog Naroeluog Vi ječa, ker «»d|rravlja največji kamen razdora iz jugoslovanskih razmer v Ameriki. Dasi jc odločanje o bodoči nandni us«»«li prešlo v iHike naroda v domovini, ste»je pred ameriškimi Jugoslovani še velike naloge, in v mnogih ozirih ho, preden se definitivno sklene mir, neprimerno wo dela, kot ga jc bilo doklej,
S tem, da jc Viječe preklicalo Krfsko deklaracije), je omogočena pot do sporazuma iu <lo sku|»-nega dela v zadevah, ki s«» skupne vsemu narodu. Kskor smo Še nekolikokrat uaglašali, ni v ta namen treba nobene spojitve obstoječih organizacij v eno. Razloge za to smo že navedli in v te.....žiru se ni nič izpmnenib». Ampak1 cela vrsta nalog se bo pojavila, ki jih bo velik«» ložje izvršiti, Če se pokaže pred javnostjo sl«»ga v vprašanjih.^ v katerih je mogoča. Kakor so v stari el«»moviui vse stranke, od klerikalne «lo s<»cialistične, z«lružeiie za tu namen, ne da bi bila katera opustila sv«>j lastni program, tako bi bilo to mogoče v Ameriki sedaj, ko je ua<Vio sani < mkII oče v&n j u z odstranitvijo'Krfske deklaracije- res priznano, in k«» pravi Narodno \ iječe v-'svojem |»r«»glasu z eisirom na Jugoslovanski Narodni Syet v Zagrebu samo:
"Dok iniademo ovakovog znstupnjka, može-rno se tjesiti č ubit kom «lanašuje sip.ike* vlade k«»ja je svojom neiskrenoAčii i dvoličhoši^u u propasti!« i sebe i - «jržimo — srpsku dinastiju."
člani prav tako brez obzira na n1 ran karat vo, in konvencija, najvišja instanca organizacije, je imela za delegate člane vseh strank o«t s«»ciali*lične do katoliške.
-Kar se tiče zaslombe v starem kraju, razkri-»rav dop S If Z
so zanesli tisti, ki so jim hoteli u priori vsiliti neko dinastijo in elovolitj nekemu kralju, <la s svojo « sankcijo avtokratično določa o us«»«li našega ua-roela. Oovoreči o "boljševizmu" bi gospodje kazali, «la ni mu je» pojma, kuj je boljševizem, ne kaj je Slovensko Republmansko Združenje in njega program, če ne bi bilo bolj verjetno, «la rabijo take izraze enostavno.iz hudobnega namena. Pro- | 1 grain Slovenskega Repuhličanskega Združenja jc
javen, njegovo delo je enako javno; kdor očita fj - organizaciji kljub temu "boljševizem", je torej zavgden obrekovalc«*.
Izvrševalni odbor S. R. Z.
Iz Kristijanije javljajo, da je kajzer neelolgo tega kupil vilo nekje na Norvežkciu. To je dalo povo«l govori«'i meel Norvežani, da bo«lo kmalu imeji Viljema kot beguna v svoji sredi.
Iz Bcrna poročajo. «In so gotovi voditelji nemških parlamentarnih strank prišli do sklepa, da je "ksjzerjevs abdikaeija nepotrebna." Enaka vest je bila objavljena tudi v berlinskem "Lokal Anzcigcrju" zaelnji teden.
Iz Londona por«>čajo: "Spectator piše, da najpametnejša rešitev Vprašanja, kdo naj dobi okupirane nemške kolonije, je ta, da jih vzamejo in kontrolirajo Združene države. Lisi je proti temu, da bi prišle kolonije po«l kontrolo kak.inc mednarodne komisije.
Z ameriške fronte v Franciji poročajo: Med nemškimi v jetniki, ki so prišli v ofenzivi zadnji petek v roke Američanov, je bila tudi mlada «le-kliea v unifsrmi vc»jaka v tiehlelku strojnih pušk. Vjetnica jc potrdila vest,-da vp«»slujcjo Nemci ženske pri strojnih puškah na fronti.
Izkaz prispevkov za Slov. Repub. (Združenje, meseca oktobra 1918.
Ženska kraj, org. S. R. Z. v Clevelaiielu, O., ,j $350.00; — «lr. Boginja Svobode št. 19;k SNIv!.. j fri.70; r- kraj. org. v Klv. Minn.. -fl2.ti<«; — Fr.
Pervinsek, Sta un t on. IU., #1.00; — kraj. org. Suanson Bay, B. C., $2f>.00; — kraj. org. Aurora, lil., #2.00: — dr. Delavski Venec, št. 221. SNPJ.. ; iu Frank Žagar. Terre Kante, lnd, $5.00; — kraj.
org., Ne\vburgh, O.. #5.00; — kraj. org., \V. Frank-I -fort^ 111., #10.75; — kraj. org. v Brow«ler, Ky., $10.50; — kraj org. v Virden, 111.. $3.40; — pevsko j «lr. Slovan./Pullman 111. #13.47; slovenski vojaki |
v C amp Perry, O.. #25.00; — kraj org. v Coalton, okla., #4.75: kraj. qiv- v^iouth Fork. Pa., HLl&i
—	J os» 11 it t i. Camp Šlieruuio,^■	— kraj. org. Walsen, Colo., #¿50; — kraj. org.. V Kveleth, Minn., *4.K0; — kraj. org. v Lloytleli, Pa.. #20.00;
—	kraj. org. v Winterejuarters, Utah, #12.10; — Jos. Kovači«;, Lake Carson, Minn., #2.00; — J. Zui-deršič, Mexico, D. F., #1.19; -- kraj. org. v E. Pa-
I«'stinc.	. Jos. pirc, Madrid.
—	John Kozel, Ludlow, Colo.., #2.00; — kraj. org. v New-Did nth. Minn., $12.00; — kraj. org. Roundup. Mont., #4.00; -- M. («oriiisliek. Little Falls, N. V., #2.00; — <lr. Mich. Jezero, št. 2t»b. SNI j„ $2,75; — Jos. Foji, Kokomo, lnd., #2.3."»; - kraj. org. v Sublet \Vy«»„ $300; — kraj. org. v Witt, 111., #10.00; — Anteni Sirnčič. Farrell. Pa., $5.00;
—	M. Lužar in F. Cimperman, Farrell, Pa., vsak po 50c: - Frank Milavec, .Black Diamond. Wash.. $2.00;— kiaj, org. Aurora, 111., #2.00; — Lpuis Kveeler. nabral v Milwaukee in Sheboygan. Wis., $l(l.ti:]; John Malovrh. Denver. Colo.. #1.00; — kraj. <»rjr. Olcncoe, O., $o.00; prejel v malih zneskih. v znamkah iu gotovini, za karte, Slov. Review in drugo	— Skupaj v tem izkazu $391 24.
Anton J. Terbovee, tijnik.
Milwaukee, Wis.
V nedeljo dne 10. novembra ob 9. d«»poldnc se vrši seja podružnice Slov. rep. združenja v dvorani Ilirija. Ker bo seja zelo važna, je potrebno^da se je udeležite in s«i«leliijete pri razpravah ua seji.
Tajnik.
"najvišje ljudsko sodišče" (omenjena parlamentarna komisija) vsi ministri, ki so služili od let« 1914. Zagovarjati se bo«k> zaradi "iz«lajstva ljudskih interesov".
Državni department je zadnjo sredo dobil novo noto nemške vlade. Nota obsede, prošnjo, za hitro premirje in poelrobno opisuje, kak«» st^i «lržavni zbor. in zvezni «vet (Bundesrnth ) odvzela kajzerju vso oblast. Nota je priloga zadnje nemške prošnje za premirje. Nemška vlada pemovuo zagotavlja ameriško vlado, da nima nemški cesar več nobene moči napovedati vojno ali sklepati mir. To oblast inm zelaj le državni zbor v sp«»razumu z zveznim svetom; Nova nota ni naslovljena na predsednika, temveč direktno na ameriško vlado., S tem mene!a priznava nemška vlada, «la j«' potekel čas osebnega pogajanja.
Iz Londona poročajo t Zavezniško brodovje za pobiranje min je zdaj v Dardanelsh na delu. da očisti morsko ožino iu naredi pot za bojno mornarico, ki ima okupirati Carigrad, Pobiranje min bo vzelo neknj časa in v smislu pogodbe za premirje mora tuli Turčija pomagati pri tem delu. Čim bodo Durdancle Varne, pojele zavezniška floja skozi Bospor na ('rno morje, kjer se nuhaja nc-kdanja ruska liots poel vodstvom Nemcev,
Iz Pariza poročajo: Črnogorski kralj Nikita je tukaj izjavil, da zagovarja federativno Jugoslaviji» in da postane črna tjora del federativne jugoslovanske države. (Ampak najbrže brez njega.)	»
\7 Lomlona javljajo, «la jc angleška vlada vprašala ameriško vlado, če sme deti potni list Aleksandru Fedorovrču K e renski) s. bivšemu predsedniku pmvlroiične ruske vla«lc. tmla odge*-vor iz VVasbiuglons je, «la Kerenskij ne sme priti v Združene države.
Četrto potojilo svobode imenujejo tudi P<»*o-^jilo zmage. Ta pomeni Smago «lenn»kra« ije — na
oln h rJraneh morjs.	f	•
Zödnje tire Avstriji.
Avstro Ogrska jf končala (fvoje življenje in gostil Kari von lUIr.louc .)» <Ln n^ar bre/ dežel»- l'o v se m brca |K)ineun jc, »V se formalno udpove ali ne, kajti «Iržavo je izgubil in nobene««
naroda ni več, ki l>i priznaval za vladarja. Neka vest sicer pravi, da bodo ua Ogrskem glasovali, če hoče ljudstvo repni»!iko ali monarhijo, toda to daje Karlu prav malo upanja^ ker je skrajno
neverjetno, da hi llabsburžaii dobil večino1 bodisi od Madjarov ali pa «hI ncniadjarskih »analov. Sedanje stanje na (Ogrskem je plod očitne revolucije, v kateri »o tudi delavci in vojaki igrali syojo vlogo, in vpričo znanih dejstev ni pričakovali, du bi ie monarh isti sploh upali javyo nastopiti.
Revolucija je sploh prehruiitela vso monarhijo. Sedanji dogodki potrjujejo z vso odlocuuMjo, kar smo že svojčas pisali: Avatro-agrski narodi so bili že davno v revoluciji; bilo je le treba, da se skruši militarističua malina, in revolueija je lahko iz tako rekoč plntouičnega stopila v akuten stadij. Ko j«' Avstrija začela eviliti za premirje, je (bil to za narode signal odločitve. NVilsonova bc-sea«. da mora Karlova vlada priznali čcško-slova-Ško neodvisnost in jugoslovansko sambodločeva-nje, je imela največji vpliv, kajti Avstriji je to praktično vzelo vsako možnost oborožene intervencije zoper Cehe in Jugoslovane.
V Pragi j<' sledil razglas češko-slovaške republike. V Zagrebu jc bila razglašena neodvisno«! Hrvaške, Slavonije in Dalmacije; vladne posle je prevzel Narodni Svet, v "katerem so zastopani tudi Slovenci. Očitno pa vlada Narodni Svet tudi v Iktri, ker je taui izvršil razne akcije. Kar sc tiče slovenskih dežel, je zanje imenovana avtonomna vlada, kateri je po zadnjih poročilih poslance Pogačnik nit čelu.
Medtem so Nemci na Dunaju ustaikovili svojo vlado za avstrijske nemške kraje, in ko jc bilo ¿o ljudstvu pre«l parlamentom naznanjeno, so t/ mase doneli klici: "'Toda hrtv. Ilahsburžanov", in vojaki so potrgaft cesarske znake z čcpic.
Kmalu po sprejemu Wilsotiove note je baron Burian odstopit in cesar je imenoval grofa An-drassyja na njegovo mesti». To ucadovaiije je bilo prav kratkotrajno. Ai.drassv je storil obuf)Cn"korak, ko je brzojavil «nebno državnemu tajniku Lansingu ponižno prošnjo za hiter pričetek mirovnega pogajanja. To je bilo znamenje, da jc bil
Žtranji položaj za vlado obupen. Ko je Ogrska iglasila svojo samostojnost, je bil tam grof Ka-rely iase^ovan za ogrskega zunanjega miuirtra; Čehi so že prej priznali Masaryka v tej lastnosti, potem so si avstrijski Nemci ustanovili svojo vlado, in Andrassy ni imel koga več zastopati, pa je resigniral. To je storil na Ogrskem tndi We-kerlc a svojim kabinetom, medtem ko je na Dunaju profesor Lamasch, ilussurekov naslednik, po cesarjevem navodilu izročil vlado za nemške kraje nemškemu Volksratu.
Razumljivo je, tla se vse te velilu. spreiuru^ bc ne vrše prav tako gladko, kakor se to zapiše: S politično revolucijo so bili spojeni krvavi boji in akti uasilstva, in kakor je v .kleti, še ni tega kraj. Človek lahko obžaluje kri, ki je pri tm tekla in imetje, ki je bilo uničeno, ali filozofija in sentimentalnost nič. ne pomaga v takih slučajih, ¿kcija 79. polka, ki je zavzel Reko in prisilil «ladjarskega guvernerja, tla se je umaknil, jc bila gotovo potrebna, tla si» prišli dogodki ua Hrvaškem v pravi tir. Ko jft«pa gibanje dobik» revolucionarni značaj, se ui bilo več čuditi slavonskim kmetom., v katerih jc oživel spomin ua vse prebito trpljenje in jih nagnal, da so nekaterim svojim zatiralcem požgali gradove. Odgovornost za to ue pade na ljudstvo, ki ne zna brzdati svojih strasti, ampak na sistem, ki ga je tlačil z železno peto.
i----rfK
RO
(Konec,)
Vzela jc g rablje In ostale so naredile lato, pa ho «le. Nekaj časa so delale skupaj, a polttgoui« so sc razkropile daleč narazen in ko se porazgubile po dolinah. Radost, strah in radovednost jih je obhajilla, ko st» čakale, kdaj sc polaste fjurtje svoje stare, tlednc prav itv, valjanja. To so po -znali očetje in očetov očetje. Samo ob košnji jc dovoljeno tO. Kant si izbere dekle, ujame ga in £a objame, in dekle fanta, lu živ klopčič sc ¿«Uo-tali |»o bregu v dolino.
"To mora biti, sicer .ii košnje. Pa če gre lr.»;c
reber k vračil! Nli nt
Tako govore stari in mladi no ugovarjajo. Kalinova ui mislila na to. Laški tovarnar ji ni hotel izpred oči. S studom je videla njegovo sliko preti seboj. Suhljat, pepelnat in Jkoeinast je stal preti nji». Na prstih vsepolno'zlatih prstanov, v očeh vse polno vodene zupruoftti in greha.
"Mia bella! Kam pa greste, siguorin«? Solu-*idk. solnčnik f On jc škoda vaš^lepe lic, mia cara bella."
Čisto natančno je cula njegov glas in vsoji-f;tn odurno priliznjertost, ki je zvenela iz iijega.
Tisti fjafa je bil vdovec brez otrok. Vet» k«r. štirideset in manj kot petdcuet let jc imel. Po raznih krajih je imel majhnim tovarnam podobna poti op j«. Olje jc kuhal iz jelovih in smrekovHi vej. In bogat je bil, pa zelo izžet in izniozgan. Tak je ugledsl Rožo in zahotelo sc mu je po njeni are-lest i.
14Jaz bi ga vzela, vašega dokletn," je pravil Kalinu. "Otroka rima, a denarna dosta. Če ca jc vaša «ignoriha pametna —"
Tu Kalinu sc je vse eedilo Od same sreče. Ro*a pa je klela sel* in življenje, Laha in Kalina. In Žal ji je bilo, da je na svetu, želela »i je smrti. Vendar se ji je kljub temu hotelo življenja
Včasih je čisto pozabila na vse skupaj, |* je račela sanjati,* Lepo, sladko — kot more samo mlada ženska, A sredi najlepšega se je domislila*
Zadnji Audrassyjcv korak je bila državnemu tajniku Lansingu poslana nota s sledečo vsebino:
"Takoj, ko sem vzel zunaujc ministrstvo v svoje roke in poslal uradni odgovor ua Vašo noto z dne IM. t. in , iz katerega lahko spozuate, da suio sprejeli vse mirovne točke iu priucipe predsednika Wilsons, iu da se popolnoma strinjamo s predsednikom NVilaontu« z oziroui ua preprečeuje vsake nadaljuc vojne iu glede ua ustanovitev Lige držav, smo izvršili svojo bodočo organizacijo ui vlado |m> svojih lastnih željah iu brez vsakih ovir.'
Odkar je cesar-kralj Kari /usedel prestol, je bila njegova želja končati vojno. Danes je pa vladarju vseh avstro-ogrskih narodov največ ležeče na tem, da dobimoltiter mir, kajti ve, da so bodoče naloge iu cilji narodov največ odvisne od tega, da se čimprej konča trpljenje vojne.
iz Mi razlogov se obračam naravnost do Vas, gt»spod državni tajnik, in Vas prutdm, bodite tako dobri in storite s predsednikom Združenih držav vrni vse potrebne korake,' ds se v interesu člove-čanstva iu v interesu vseh tistih, ki žive v Av-stro-Ogrski. tal* o j doseže premirje na vseh frontah, in da takAj potem sledi pogajanje za mir."
Odgovora na to noto ni Andrassy več učakal; avstro-ogrska vlada jc padla le par dni nato.
O nadaljnjih dogodkih govori naslednja poročila :
3(1. oktobra: V Budimpešti je obsedno stanje in poklicane so nemške čete, da zaduše revolucijo. Velike ijcdeljskc demonstracije so se ponovile v pondeljek in okrog IOO.OUO oseb je napadlo palačo . nadvojvode Jožefa. Delavske množice st» korakale I h» ulicah in «ahtevale republiko. Dijaki pristopajo k delavskim iu vojaškim organizacijam.
• •
30. oktobra: Veliki izgredi v Budimpešti se nadaljujejo. Večje število oseb jc bilo ubitih in ranjenih pri včerašnjih demonstracijah. Splošna delavska revolucija je v tiru. Vojevniki ua ulicah
sc poslužujejo bajonetov in strojnih pušk.
•
c
30. oktobra: Vesti iz Budimpešte čez kodatij in Berlin omenjajo krvave l»oje med delavci in vojaškimi stražami v glavnem mestu Ogrske in po mnogih drugih mestih Ogrske in Hrvaške.
V pondeljek st» bili v Budimpešti krvavi boji, ki so tirjali mnogo žrtev. Nemiri st» nastali, ko je neodvisna stranka poslala delegacijo v grad nadvojvode Jožefa z zahtevo, da imenuje Kartdva za ministrskegu predsednika. Delegaciji je slcuilti velika množica delavstva, ki je hotela na vsak način vstop v palačo. Vojaška straža pred palačo je hotela ustaviti demonstrante « salvami iz strojnih pušk. Ko so delavci videli na tleh mrtve tovariše, so sc v največjem srdu zagnali proti vojakom in boj je trajaj ves dan. — Velika proletarska revolucija je neizogibna in zahteve po republiki se j muoze.	•	'
30. oktobra: Z Dunaja poročajo, da jc izvrše-valni cd bor nemških strank v Avstriji ustanovil začasno vlado Nemške Avstrije. Nova začasna vlada namerava poslati Wilsonu noto za separaten mir. — Dunajska "Arbeiter Zeitung" piše, da bosta Nemčija in Avstrija kapitulirali brez cdloga. Nemški liberalni listi priznavajo, da je kapitulacija Avstrije «otov fakt, "s katerim mora Nemčija računati". Časopisje v Avstriji javno piše, da je zveza z Nemčijo pretrgana in izraža nade, da pride kiualu mir.Nova avstrijska vlada pod profesorjem Lammaschem je odpravil« cenzuro časopisja.
Diplomatičui krogi v Švici so mnenj«, da je Ijammasfhev' kabinet na Dunaju "likvidacijski kabinet", ki izvrši ztdnjc naJoge umirajoče avstrijske vlade iu se potem umakne narodnim vladam novih, svobodnih držav. •
da je vse le prevara. ' Prestrašila sc jc misli na Toneta — in cisto potihciu, skoraj podzavestno si jc dokazovala, da jc najbolje, če vzame Laha.
Tako tudi tisto popoldne. Kazni isl je vala jc, sanjala je, a potem jc računala. Uladno — kot lh»u«»siii ljudje,a tako grenko natančno,kot morejo samo berači. Končno se je vsega zavedla iu sc jc zastudila Mirna sebi.
4 Materin greli leži nad menoj."
Trpko jo je obšla misel, tako trpko, da je za ihtcla.
Tedaj jo je v zdramil rezek krik. Hpomuil* al jc v hipu, kje jc pravzaprav, iu so jc oral». Ugledala jc Teti c t a. Pa je zavrisniLa in /.bežala. Naravnost navxgor iz doline jc tekla, čisto brez misli. a z resničnim strahom. Tik pod vrhom se ji je rpodrsuilo in ko jc hotelu vstati, jc žc čutila Tonetovo «nočno roko. Vzlrcj»etnla jc v neznani grozi :
"Tone !"
V odgovor jc dobila njegov pogled kakor blisk strasti, lu kakor uklcnjen« je obwlala. Napol v omotici je še videla, kako se ¡rese fant, kako se bližajo njegova listna njenim. Potem jc zatis-nila oči in se ga jc oklenila. Vsa jc gorela. Aele v dolini se je vzdramila. Popravila si je lase in obleko si je otrepala. Tone je sedel in jo je gledal. Čutila je to in bilo ji jc neprijetno. Hotela je oditi, ali fant jo je vjel za "roko: «
"Roža!"
SaiAo to, a ona jc vedela vse.
"Pojdiva Tone. Čas je že —" ' V'
Bala se jc. Sama sebe, njega in ljudi se je
bala.
"Roža, ne veš, kako tc »mam rad!"
Dvignil st» je iu zaokrožil desno okoli njenega pasu. Zabolelo jo je, tako jo je stisnil, in nekaj o|wjncgn jo je ol»šlo. Z vsemi močmi ae je skušala oprostiti in kakor v pijanosti se je branila. A v hipu je izgubila moč in se je nemo vlada razkošju tre not k«.---.
ZvvČer Roža ni mogla spati. V temi je sede-
31. oktobra i Revolucionarno gibanje na 0-»grskem narašča. TritisoČ delavcev je v torek uplenilo vse prodajalne t orožjem in krvavi boji se ponavljajo. Z Dunaja poročajo, da je grof Hudek prevzel ministrsko pretisetliiištvo v Budimpešti.
Revolucionarni boji ua Hrvaškem, posebno v okolici Uekc se nadaljujejo. Na zahteva ogrske vlade je Avstrij« poslala skoraj vso floto pred Reko. Kotar iil Pulj sta pralna.
31. oktobra: Nadvojvoda Josip, vrhovni poveljnik avstro-nemške armade ua italijanski fronti, je danes ponudil premirje italijanakemu generalu Diazu. Zadnji je sjniročil ponudbo zavezniški
konferenci v Versaillesu.
♦
31. oktobra: Hrvaški sabor je izrekel ločitev Hrvaške, Slavonije in Dalmacije od Ogrske. Zveza med Zagrebom in Budimpešto je prekinjena. (Ta izjava je prvi korak za neodvisnost; Istra in slovenska dežele niso tukaj imenovane, ker niso bile ne de facto nc dc jure združene z Ogrsko).
Ogrske oblasti so zapustile Reko in jo prepu? stile hrvaškim revolucionarnim čctaui.
1. «novembra: Bivši ogrski ministrski predsednik grof Tisza, eden povzročiteljev sedanje vojne, je bil včeraj v Budimpešti ubit. Revolucionarji so razglasili ogrsko republiko. Nadvojvoda Josip jc pobegnil. ¿ladjarski narodni svet je prevzel začasno vlado.
1. novembra: Pred dunajskim parlamentom se je v sredo zbrala množica mnogo tisoč vojakov, delavcev iu dijakov. Ko je poslanec dr. RennCr (socialist) naznanil, da je na Ogrskem prokianu-rana republika, je množica klicala: '''Dol se Habs-huržani! Živela republika!" Na tisoče upornih vojakov je priredilo .obhod po Ringu in demonstracijo pred poslopjem, kjer ima delavski in vojaški svet svoj sedež. Vojaki so cesarske znake na čepicah nadomestili z rdečimi kokardami.
L novembra: Provi/orična vlada Nemške Avstrije je sprejela noto, ki je namenjena predsedniku VVilsonu in pravi, tla zahteva Nemška Avstrija zase ves teritorij stare Avstrije, koder so v večini Nemci. Vlada priznava popolno neodvisnost Jugoslovanov in <'ehoslovakov, toda zahteva da pripadeta Moravska in Šlezija Nemški Avstriji. Nota tudi pravi, da mora hiti Nemška Avstrija zastopana na mirovni konferenci.
' * ' ¿'f
1. novembra: Listi is Avstrije poročajo, da jc v Sarajevu, gl a vitem mestu Bosne, proglašena Velika Srbija. (To pomeni da se Bosna pridružuje Srbiji). Sokrivci Franc Ferdinandovega umora so izpuščeni iz ječe.
* i
1. novembra; Avstrijska armada na fronti se drobi. Na tisoče iu tjsoče vojakov prihaja s rd^-
čimi zastavami i l>ojiiča.
*
3. novembra: Daues ob 3. popoldne je biia podphrfha pogvdba za premirje med poveljni-itvoir» avstro-ogrske armade in zavezniki. Avstrija je sprejela vse pogoje in izstopa popolnoma iz vojuc. Premirje slopi ob 3. zjutraj v veljavo. Pogoji se objavijo v torek. Zavezniki smejo rabiti avstrijske železnice in vodna pota za eventualen boj proti Nenp-iji.
(O tem premirju bi njega pogojih izprego-vorimo več v prihodnji številki.)
3. novembra: Jugoslovanski Narodni Svet v Zagrebu jc brzojavil predsedniku V. ilsonu:
Zasegli smo vse avst ro-ogrsko bredovje. Jz-vzenisi drednatko Viribus tTnitis katero so Italijani potopili, in smo pripravljeni izročiti bojne la-
dje vladi Združenih držav ali zastopuiku «avezni-ikih mornaric. Drednatka Viribus Uuitis je bila potopljena, ko je Še imela avstrijsko zastavo. Italijanska častnika, ki sta jo potopila, sta bil« vjet«".
3. uo vem bra: Tržaški namestnik je izročil občinske zadeve Trsta iu okolice "izvrievalneinu odboru", ki sestoji iz socialistov, italijanskih liberalcev in Sloventev. — Odbor za javno varnost v Trstu je v četrtek poslal torpedov ko v Benetke s prošnjo, da naj zavezniško brodovje na Jadranskem morju okupira Trst; odbor je storil ta korak ' z«to. ker sc je bal nemirov vsled obilega števila vojaških begunov, ki prihajajo iz Benečije. Poveljnik zavezniške mornarice je ugodil prošnji in danes je Trst brez dvoma Že pod zaščitom zaveznikov.
3.	novembra: Brzojavka z Dunaja javlja, da so revolucionarne nemške čete na Dunaju ustanovile provizoričeu vojaški centralni odbor, ki je izdal na vojake poziv, da naj organizirajo svoje lokalne odbore, ki bodo potem izvolili stalen centralni odbor.
Pro. laiuimasfli, avstrijski ministrski predsednik. jc obvestil predsednika državnega sveta, da jc pooblaščen od eesarja izročiti vlado kar se tiče nemških pokrajin, državnemu svetu Nemške .. f Avstrije.	.
Nemška Avstrija jc sprejela ustavo, ki izključuje monarhijo. Republikanski duh je vedno močnejši in revolucija dobiva tupatam boljševiški značaj.
Druga brzojavka se glasi, tla je Narodni Zbor na Dunaju sklenil pregnati grofa Audrassyja, zunanjega ministra, kateri je bil "nepostavno imenovan po bivšem cesarju Karlu".— Včeraj je bil na Dunaju mir. Ljudstvo je za enkrat zadovoljno s provizorično vlado. Friderik Adlcr, ki je novembra 1916 ustrelil grofa Stuergha in je bil obsojen n« 18 let ječe, je bil izpuščen iz zai»ora. Osvobojeni so tudi drygi politični jetniki.
Berlinski "Tageblatt" piše, d» je Viktor Ad-ler, znani socialistični voditelj, tajnik za zunanje zadeve v kabinetu Nemške Avstrije; dr. Mataj«, tudi socislist, je tajnik notranjih zadev; kavale-rijski stotnik Meyer je vojni tajnik; dr. Stein-vveder, nacionalist, jc finančni minister. Grof An- . drassy jc resigniral.
•
4.	novembra: Berlinski "Tageblatt" javlja, da je cesar Kari izjavil zadnjo soboto pred svojimi ministri, da sc odpove prestolu in da pojde v Švico. .
Z Dunaja poročajo, tla jc bivši monarh izginil urznapo kam. Njegov« žena Žita s peterimi otroci je zadnji četrtek še bila v gradu (»oedoelloe blizo Buiimptite na Ogrskem, toda p<> noči med četrtkom in petkom sta zapustila grad dva avtomobila in od takrat ni več sledu za Karlovo familijo. • ' m
f> novembra: Nova ogrska vi.ar!a je pozvala, ogrske čete iu vseh frontah," da sc povrnejo «lomov.	• -v ••
5.	novembra i Ogrski Narodni Svet, kateremu načeluje grof Karol& je odredil splošno glasova-njpe o vprašanju bodoče državne oblike.
5. novembra: Češkoslovaški Narodni Svet v Pragi je ukazal zapreti generala Kostraneka, bivšega avstrijskega generalnega poveljnik« v Pragi, ker so «iu prišli na sled, da je « pomočjo ogrskih čet koval zaroto proti novi republiki. Zarota je padla v vodo, ko niso ogrski vojaki hoteli izvesti njegovega načrta. Tudi dva druga častnika sta bjla aretirana.
la v sobi pri oknu. Tam zunaj je sanjala noč, nebo. Listje je šelestelo, zvezde so trepetale, t«k« daljne in tako htadue. Da bi mogla k njim, da bi se izgubila v tistih silnih daljavah ...
Težko ji Je bilo in solze so jo za skelele v oče|i. Ozrla se je po sobi iu oko jc obstalo na temnih obrisih postelje. Tam m tam je umirala mati. •Joj, mati! Če bi jo zdaj le videla! Klela bi jo — mati bi jo klela . . .
V grlu jo je dušilo, v prsih jo je tiščalo, iu tako nekaj strašnega ji jc Ždelo v mislih. • Vsekri-žem je sekalo, bilo, žgal o. hi pred očmi so ji za-cepili so sc — kakor da strižejo kače s preklauimi cepili eo ce — kakor tla strižejo kače s prcklaniuii jeziki prt^tl njo. Sredi vsega Tonetove oči, da? ognja strasti, dva vVoča ogli j*. S silo se je hotela otrerti tega. Zatisnila je oči. Za trenotek je vse prešlo. A v naslednjem hipu se je vrnilo iu bilo je • še hujše. Vrgla se je mi posteljo in se je razgalila. In kakor v blaznosti se ji je zahotelo, tla bi prišel nekdo in bi jo pretepel z bičem. Kakor gad l»i s.» ovil jermen okoli meč, stegen, trupla. Razscksl bi prsi, tla bi pritekla kri, kri...
Tak je bil tisti večer in naslednji so mu bili podohfti. K Brega rje v im jc hodila v dnino kot dotlej, a Toneta se je ogibala. Nekaj mrkega je čutila tlo njega. Ni bil stud iu ni bil strah — vendar jc bila senca obojega v tistem občutku. A Tone jc bil pač fant, zdrav iu Rožiiuo vedenje ga je jezilo. Tupatam je poskušal spraviti iz nje besedo. Zaman. Iu polagoma jc odločil:
"Če noče, naj pa pusti."
Roža je čutila to in ^.abolelo jo je. Njen ponos je bil ranjen, tisti ncumljivi pontrs. K njej bi bil moral priti, naskrivaj, na tihem in prositi bi jo moral: (iprosti! Tako bi bilo izbrisano. Potem bi Min njegova» čisto njwova! A on je kradel,
"Res jc iu nikdar im> ni ljubil."
S tem je prišlo nekaj trdega v njene misli. Sama sebi jc bila zoprna in ves svet ji je bil oduren.
Polagoma se je razvedel njen prcstoj>ek. Pri takih stvareh imajo ljudje dvete parov oči io jc zike, da bi zemljo ohsegli Ž njimi. In vse je strup: dih, pogled, beseda. Roža je molčala in v mislih
je iskala rešitve.
s Nekoč jo je srečaj Lah, ko je šla zvečer domov. ^	,
"Bona sera! Kako jc, lepa signorinat"
Odgovorila mu jc in mu ni branila, ko sc ji jc ponudil, da gi;e ž njo.
Očeta ui bilo doma. Zato sta sedela saui« v slabo razsvetljeni sobi in Ifoži jc bilo tesno. Tupatam se je nehote srečal njen pogled z njegovim in vselej jo je ¡«preletelo mrzlo po vsem životu. A v njem je zagorela umirajoča strast in preduo se je Raia zavedla, je začutila njegov poljub na goleni vratu. Po vseli udih ji jc zagouiazclo in krčevito je aaškrtala z zobmi. V tem hipu jc Lah začueil vročo klofuto na licu.
"Ven."
Prestrašil sc je in jc sel. Ona je zaloputnila vrata zui njim, nato je šla nazaj k mizi in je sedla. Vsa trudna je bila, izmučena od jeze. Vročina jo je obhajala in v glavi ji jc kovalo. Vsak si bo zdaj lastil pravico tlo mene, jo je olišlo v onemogli grozi. In kakor da grabi nekaj spolzkega po njenih prsih, ji je bilo. Skrčila in zvila se je tesuo. Drsno dlan je položila na levo rame, levo ua dekno iu jc stremla pretlse. Samo ena misel jc bil« jasna v njej:	J
"Proč odtod!"
Ko je prišel Kalin domov, jc stopila k njemu:
"Služit pojdem."
Pogledal jo je delndo.
"Kam?"
"V Trst."
"Pa zakaj," jc oporekal Kalin.
"Zato! Laško se hočem naučiti", ji jc šinila mimogrede v misli.
Kalili se jc vzradostil :
"Aha! Pa saj an« 011 govoriti po n«šc," je menil dobrovoljno.	' _<	7
Roiža se je nasmehnila trpko. Samo da*prideiti na lepem t doma, jc pomislila in je dostav ila :
"Pa jaz nc znam po njegovo!"
"No. no — kakor veš." Verjel je v svoje nade. A Rožina duša je bila prszna. Tako puato ji je bilo, tako brezmejno grenko.
Za nekaj dni je šla in se ni več vrnil«.
*
• 7 ^ T'
1 i^iJi HM*,

»
f-
PROLETAREC
LIST ZA LNTEKK8S DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
—- Laatnik In
jMMlsvaiska delavska liaksvss drs/ba v Ckicago, Illlseis.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo lato. $1.00 xa pol lota. Za Evropo $*,60 ca celo leto, $1.26 za pol leta.
Ogl&ai po dogovor». Pri spremembi bivališča je poleg novega aazaaaiti tudi stari naslov.
OImUo aJov«n»k« Mr|taiiMÍ)( Jug®«l
— McUiUtttM iv«M v Amsrlkt. —
Vse pritožbe glede nerednega pošilja in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe
priti aja lista
ft.
Irugi
îreds
Udov ich, 1S44 S«. Rac in« A v«., Chicago, III.
PROLETARIAN
Owm4 and published »vtrjr Tuesday by
Saudi Slavit Wtrknei's Pik. Ca., Chicags, Illinois.
Subscription rates: United States am Canada, $2.q0 a year, $1.00 for half voar. Foreign countries $2.60 a year $1.26 for half year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC*
W. at. STREET, CHICAGO, ILLINOIS
Telefon Lawnd&le 8157.
ZAKAJ SMO NEUMNI?
Hfi*,/
k'
TIrst In svetovna trgovina.
"Slovenec
una
G*
m
Znani pisatelj Ellis O. Jones pripoveduje v "Life ', da je neki prebivalec planeta Marsa potova po svetu — ne od mesta do mesta kakor mi ubogi zemljani, ampak od zvezde do zvezde. Tako je pri šel tudi na našo zemljo. Veličast ne reke so namakale tla, in kamor ae je Martjan ozrl, povsod je opa žal bogato plodnost. Veselo p repe vaje pesem je hodil svojo Y>ot Srečal je zemljana, ki je bil videti zelo potrt.
• Martjan ga je pozdravil:
"Dober dan!"
"Dober dan!" je odzdravi zemljan.
"Kaj pa vam je?"
"Lačen sem."
"Zakaj pa ne jefcteT"
"Nimam denarja.' jfy; "Delajte, pa ga boste imeli."
"Ne moram najti dela.'*
"Zakaj-pa ne delate neobdelani^ tleh. Posejte žita, koruze, posadite krompirja, gojite druge vžitne rastline. Zakaj ne storite tega?"
"Ltetmk zemlje me ne vzame.M
"Kaj pravite T"
"No, posestnik ne da, da bi obdeloval zemljo."
"Kdo pa je ta posestnik zemlje!"
"Ta cigar so tla.'
"Tega ne razumem. Saj pravite vendar na zemlji, da je Bog u-stvaril zemljo."
"Da, tako pravijo."
"Pa kaj ni ustvaril zemlje za vse svoje otroke, da bi si pridobivali hrano?"
"Slišal sem govoriti o tem. Mogoče, da je tako. Ne vem nié o tem."
"Kako prihaja, da postaja posameznik lastnik zemlje T"
"Zakon mu daje pravico."
"Kdo pa dela zakone?"
"No, mi." "Kdo je to: Mi?"
"Vdlilci — jaz in drugi."
"In vi, suvereno ljudstvo, de late zakone, ki izročajo velike kose rodovitne zemlje posameznemu človeku, pa še s pravico, da vam zabrani obdelovati to zemljo? Vi sami pa hodite okrog, prosite za delo, pa umirate od lakote? Ali je to mogoče?"
"Tako je, gospod."
"Ee, če ste tako blazni, da rajši poginete od glada, kakor .da bi storili tako, kakor je na drugih svetovih, ae vam prav godi."
"Kako naj razumem to?"
"No," odgovori Martjan, 4,po-setil sem že celo vrsto svetov, am pak ta zemlja je prvi izmed vseh. kjer so prebivalci tako neumni da dovolijo, da sme nekoliko ljudi zaposesti zemljo in zabraniti veliki ve/Vii od lakote umirajočih, da bi jo obdelovali in našli na njen svoje življenje."
Ljubljanski sledeči članek:
V prvi polovici 19. stoletja je Trst že važno tržišče. Ne samo domačini tju se oprijeli trgovine, prihajali ho tudi tujci in njihovo ziuuije, njihove skušnje so prišle v obilni meri Trstu v prid. Že začetkom 19, stoletja šteje Trat — 26 transportnih zavarovalnih podjetij, njegova trgovska mornar!» ca ohstoji iz Iti,000 četudi majhnih ladij. Ustanovili so Avstrijski Lloyd, kojega duša je bil znani Bruck, dejstvo, ki najbolj kaže na predek Trsta iu pa naše razmere do svetovnega trga.
Nastale so banke, dvignila se je obrt, zlasti v gradbi ladij. Začeli so misliti tudi na to, kako bi predelovali tuje sirovine. Promet je znašal začetkom 19. stoletja že 4000 ladij z 200.000 tonami, sredi stoletja pa 10,000 ladij s 700,000 tonami.
Trgovina se ni omejila več na o-bale Sredozemskega morja, šla je dalje v Severno morje, v Ameriko» Vzhodno Afriko in pa v Indijo. Trst je bil tedaj eno največjih celinskih pristanišč in ni zaostajal za Hamburgom.
Da je šel takrat pogled v daljavo, nam spričujejo poskusi glede kolonij. Kakor prej v južni Afriki in v Indiji ter na Nikobarih, tako hočejo podjetni možje • v sredini preteklega stoletja obrniti pozornost vlade na kolonije; v poštev pride Kgipt in »pa obale Rdečega morja. Pa je bila vendar avstrijska vlada še preveč kratkovidna in ni teh poskusov podpirala. Vse je splavalo po vodi.
Neverjetne vesti črtamo iz teh časov.
Po reki Padu in njegovih dotokih tja do Milana niso posredovale trgovine mogočne Benetke, temveč toliko manjši in slabši Trst. Prihajali so novi ljudje, tujci iz Hamburga, Anversa. iz Angli-. je, Francoske, Genove in domačini iz Istre, Reke in Dalmacije. Trst je začel vzbujati ljubosumnost drugih evropskih pristanišč, zftpočela so marsikaj, kar bi mu škodovalo. Pa ni bilo nobenega uspeha. kajti avstrijska politika je podpirala Trst z vso močjo.
Druga polovica 9. stoletja pa popolnoma izprefat tifffcd? vSfrOk je politični in tudi gospodarski preobrat doma, ne pa tuja konkurenca. Prišel je čas vmešavanja in varuštva države, prostosti ni bilo in z njo je splavala tudi trgovina drugam. Orehe tedanjega časa je čutil Trst več desetletij in jih ni mogel popraviti.
zveze z Indijo. î^e večji M bil seveda uspeh, da ni avstrijska vlada v svoji kratkovidnosti tudi ka-daj še zanemarjala vprašanja u-godnejših zvez z notranjostjo.
V zadnjih desetletjih preteklega stoletja je južna železnica vendarle prenovila svoje tarife in tudi državne železnice so se ozirale čiindalje bolj na Trst. Vlada je pa tudi spoznala zasluge Lloyda za razvoj trgovine in mu je s podporami prišla na pomoč.
A vsemu temu je manjkalo sistema, vsaka naredim je bila zase in ae ni ozirala na celoto, — Trst si ni mogel priboriti onega mesta med svetovnimi pristanišči, ki mu gre. Predolge dolžine železniške črte niso mogli premagati s tarifi, Trst je moral gledati, kako težijo najbogatejše pokrajine in države I drugim pristaniščem in kako je Ogrska ves svoj promet osredotočila na Reki . . .
Klic po drugi zvezi Avstrije s Trstom, je bil vedno glasnejši. Saj so vse druge naše železnice gledale drugam, proti Benetkam. Genovi iu Anversu, in ona Čez Brenner, čez Arlberg in čez Ptin-tabel j. Zlasti Genova jc postajala vedno bolj nevarna.
Ugodne tudi niso bile razmere v pristanišču samem, premajhno je postalo za rastoči promet. Sicer so gradili skladišča, a to še ni dosti. Gospodarske razmere zaledja so pa zahtevale opustitev prostega pristanišča.
Koncem 19. in v začetku 20. stoletja šele so se izpolnili glavni upi Trsta. Sicer je inoral žrtvovati pravice prostega pristanišča, a že od leta 1880. sem so mu zagotovili ugodnosti v carini, začeli so podpirati graditev- ladij ; — leta 1908. so dovršili turško in bohinj sko Železnico, začeli so graditi novo pristanišče, ki bo po dovršit vi največje pristanišče Sredozemske ga morja ; to so glavni stebri nove fflfpM «larške:-politike, ki meri na svetovni promet in na pomnože-nje prometa po morju.
1.	— Naloge pristanišč glede u-voza in skladišč;
2.	— naloge pristanišča v službi izvoza in tranzita;
11. — naloga lastne plovbe in in graditve ladij;
4.	— važnost lastne plovbe iu lastnega pristanišča v zagotovitev pomorske in gospodarske moči države ;
5.	— naloge Trsta v razmerju i|o Orijerita in do svetovnega pru-meta;
H. — nenadomestljivost obale za zadovoljiv razvoj gospodarstva. '
Karta Evrope nam kaže, da gre-» do v vseh drugih državah glavne prometne proge do vrat svetov-
Uspehi so se takoj pokazali.
V zadnjih letih pred vojno je Trst v splošnem že prebolel posledice prejšnjih grehov, novo živ -ljeuje je klilo, tujski promet je naraščal, novi svetovi so sc seznanjali z imenom Trst, nastajala so nova podjetja, in porajali so se najrazličnejši načrti, kako priti do novih zvez s svetovnim trgom.
Najžalostiiejši pojav avstrijskega gospodarstva, izseljevanje, gospodarske rane vsaj deloma zam celil s tem, da je v vedno rastoči meri vporabljal domača podjetja. Obrt je cvetela, v Tržiču so zgradili velikanske ladjedelnice, vre
nega prometa, to se pravi do last-i ^ kazalo, da bo Trst kmalu tam,
t..
Mr. Ireland, vrhovni zdravnik "Ameriškega rdečega, križa", je izdal poziv za 1,500 bolniških strežnic, ki jih potrebujejo v Fran«riji, da strežejo ranjenim in bolnim vojakom. Profinje se lah-ko vlagajo na naslov: American Red Oross, Fourth and WeIton Sta., Denver, Colo. Sprejemajo tudi žefie med 35. in 45. letom, ki ao dovršile bolniškostrežni teča.i
pri 4 Rdečem križu
Strežnice
prejmejo 34 dolarjev na mesec, hrano, stanovanje in potne tro-ike.
nih pristanišč. Od teh pa izžarevajo kakor žarki pri luči in iščejo po najbližji poti središča glavne produkcije.
V Avstriji pa tega ni. • Prvič je Avstrija prepozno mislila sploh na tako železniško zvezo s Trstom, železniške zveze so pa prišle v prid Italiji, ne pa glavnemu pristanišču. Sicer stavi Kras velike ovire, a pomisliti moramo,
da je Trst glavno okno v svet. — • •
Že prva železnica — južna —je dobila smer proti Italiji; politično in vojaško naziratije je bilo močnejše kakor gospodarsko. Glavna proga je šla začetkom v Nabrcži-no in naprej proti Italiji, Trst je dobil samo stransko črto. Vsa druga evropska pristanišča so pa imela tedaj že krasp.e zveze s svojim zaledjem (Hamburg na pr. direktno zvezo s Češko).
Veliko predolga železniška zveza s Trstom in pa ogromni grad i v-ni stroški, nastali vsled neugodnih naravnih razmer, so se začeli izražati v visokih tarifih. Vsako tekmovanje Trsta z drugimi pristanišči je bilo silno otežkočeno. Tudi in najhližnjega zaledja Trsta je šlo blago še pred nedavnim časom raje v Stetin, Bremen, Hamburg, Rotterdam in Anvers, kakor pa v Trst, tarifi so bili previsoki.
Kljub temu pa je narava polagoma zmagala.
Kanal skozi ožino Suez 1#69 je dal svetovnemu prometu nove smeri. Sredozemsko morje je bilo prej zaprto in svetovni promet se je vršil mimo njega, ne pa po njem. Vsled predora pri Suesn je pa postalo zopet ena glavnih cest zlasti v smeri proti Italiji.
Trst je novi položaj tako izkoristil, razširil je svoje trgovske
kjer mora biti.
In z veseljem opazujemo, da se je novega prospeha vidno bolj o-prijemal slovanski kapital.
Par številk moramo navesti, «In vidimo razvoj Trsta v zadnjih desetletjih.
Leta 1880. je znašal promet po morju nad 12 miljonov metrskih stotov, vrednost (>589 miljonov kron;
I. 1900. 19 in 73;
I. 1913. pa skoro — 35 in 1802.
Torej je uspeli gospodarske politike zadnjih let opaziti zlasti v primerjanju med 1. 1900. in 1913. To leto je zadnje leto, ki ga lahko navedemo, I. 1014. je bila že vojska.
Promet po železnici je pa znašal leta 1880. niti 10 miljonov stotov v vrednosti 545 miljonov kron, leta 1900. 16 in 684. leta 1913. pa -27 in 1660.
Zopet isti pojav, zlasti pri vred nosti, znamenje, da so železnice prevzele izvoz*drugih izdelkov, ki so šli prej druga pola.
Pa je prišla — vojska, in nit odrezala. —
Vsakdo je s<,daj prepričan, da inora obstajati tesna zveza med gospodarstvom notranjosti in pa potrebami in pogoji obale, v našem slučaju torej Trsta. Veliko pristanišče je neobhodno potrebno; če bi ga ne bilo, ga moramo pa napraviti. Tako pristanišče je izvrstno sredstvo za prejemanje tujega blaga in prvi pripomoček zit lastni i^oz.
Moderno pristanišče in lastna plovba najlmlj zagotovi gospodarsko samostojnost in »noč, je pod -laga bogastva in blagostanja.
V nadaljnem je šest točk, ki pridejo v prikodnjosti v poštrv:
Vsa mednarodna velika skladi-Ičs.so ob morju. Osredotočneje u-voza na posameznih točkah razložimo lahko iz trgovskih ozirov. Pristanišče ob morju je najbolj poceni, živi ml trgovine in pro -meta in vse njegovo življenje sc u ravna po tem.
Priprave v pristanišču zmanjšajo stroške na najmanjšo ceno, morajo tudi tako, kajti pristanišče svetovnega prometa more le teda, vzdržati; konkurenco, če ni dra žje kot druga.
Že samo tehtanje, prelaganji1 sortiranje itd., torej najenostav-nejše stvari se ne morejo izvršiti tako lahko in poceni kakor takoj v pristanišču, ki ima vse potrebne priprave. Kakor hitro je dosti zvez, skladišč itd., takoj nastane tam zaloga raznovrstnih 1 njih produktov. Prodajalci hočejo svoje blago oddati tam, odkoder se p« d najugodnejšimi pogoji lahko proda v notranjost ali pa v druge dežele ob morju, ker vožnja ni draga.
S tem, da pošlje prodajalec svoje blago v kako evropsko pristanišče, razpolaga z njini kakor bi bilo skladišče samo podaljšana la -dja. Obmorski pristani meje na ves svet, tam naloženo blago se ne razlikuje bistveno od onega na ladjah. Zaledje se lahko vsak tre-potek prilagodi cenam svetovnega trga in ni odvisno od slučajnosti.
Dolgo časa je bil London glavno »skladišče vsega prekornoiske-ga blaga, merodajni in nadkrilju-joči obmorski pristan. Prodajalci so lahko vedno računali na možnost lahke prodaje.
Polagoma so se celinske države ijkušple iznebiti londonskega monopola, napravile so si lasi na skla dišČa. Ravno pred vojsko opazimo iste razmere pri produeentih prekomorskega blaga in pa pri celinskih državah, napraviti si nova odkladišča.
S tem postanemo samostojni, nismo navezani na tuje posredovanje in razširimo lastno gospodarsko delovanje. Svetovni trgi so dragocen stroj gospodarskega in denarnega udejst vovanja, ki se mu ne more odreči nobena država, ki hoče živeti.
pozna drugače, kot če ni dotični dedič zadovoljen s pogodbo rned uradom in dedičema •
V tem slučaju ne sme dotični odvetnik računati za avoje delo več kot 5 procent no svoto, -ki jo iztirja; niti sme plačati več kot eno desetino naenkrat, dokler ni vsa plačana.
Dalje določa War Risk Insurance akt, da s kaznuje vsak, kdor direktno ali indirektno zahteva več plačila kot je gori označeno, kaznijo do $500.00, ali pa z 2-letno ječo s trdim delom ali pa o-boje.
Vojni oddelek sodeluje z zaklad-niškim uradom, da varuje žene, matere wi dediče padlih junakov pred nizkotnimi agenti, ki sluša-jo oropati dediče njih pravice in dobfobHa, ter prosi vsakega dr žavljana, da vsak tak poizkus takoj naznani na pristojno mesto.
0 ZDRUŽEVANJU.
to
bi tpisec teh očitanj namazal maslo na takten 'kruh.
Ako se je vodila propaganda za kakšno politično stranko, bi radi vedeli za katero.
Kajne vsi člani john*townske konference so zavzemali napačno stališče, razun enega, 'kateri ediui je delal za koristi organizacij?f Gotovo po mnenju nasprotnikov združenja, nikakor pa ne po splošnem mnonju, ako je po mnenju večine, bo ipa pokazalo odglasovairje.
Blaž. Novak, tajnik S. I). P. Z.
ZA VOJAŠKE ZAVAROVANCE
Vojni oddelek jc izdal sledeči razglas:
Od padlih častnikov in vojakov odvisne osebe ali njih dediči ne potrebujejo nikakršne stranske pomoči pri dobavi zapuščine, oziroma zavarovalnine, odškodnine itd., do katere so opravičeni po postavi o WarRisklnsurance.Kajti ta urad i War Risk Insurance Bureau) stori to sani in sicer brezplačno, in vsak zunanji a-gent, ki nadleguje take dediče, jc podvržen najstrožji kazni.
Opozarjajo sc vsi taki dediči, da hodijo okrog taki vnanji a-genti ter skušajo nepostavnim potom iztirjati take odškodnine, smrt,nine itd., toda njih pomoč je popolnoma nepotrebna. Z vsakim poročilom o smrti je priloženo tudi iz vest je, da je nepotrebrto vsako postavno podvzetje za izterjate V zavarovalnine.
Da pa se tudi v tem slučaju pomaga osebam, ki žele potrebnih navodil ali več .jasnosti, je zaklad niš k i oddelek za to preskrbel v tem smislu, da dobe take osebe vsa potrebna pojasnila ali navodila potoni posebnega komiteja ali odseka, ki sestoji iz odvetnikov za vojna službo organizacije American Bar Association, iu sicer jM>tom lokalnega svetovalnega odbora, ki še nahaja v vsakem distriktu.
War Risk Insurance akt je določil, ako kdo vzame pomoč kakšnega odvetnika, da mu ta izpolni dotično listino za maksimalno plačo, ki ne sme presegati svote $3.00 za vsak slučaj. Toda nobe-ben odvetnik ali sploh postaven svetovalec ae v tem oziru lic pri-
V glasilu S. S. P. Z. je bil pri-občen dne 25. oktobra 18 inicija-tivhi predlog driAtva štev. 20 S. S. P. Z. o združenju imenovane organizacije s S. D. P. Z. na podlagi pogodbe, apejete na john-stovvnski konferenci.
Ker sloni pridejano pojasnilo (glavnega odbora) k tej iniciativi na nejasni iu neresnični podj lagi (dasi se po vda rja, da so ne ¡/¡».,<11(11 i fakti) si strjeni v doli», nost zadev odgovarjati.
Prva i u najznačilnejša v tozadevne mpojasnilu navedena neresnica je, da S. D. P. Z. sploli earterja nima. Kdo je dokazal, da S.D.P.Z. nima čarterja? Mi venio,da poslujemo pod pravomo-čtiim čarterjeni, za katerega tudi zavarovalni komisar ve in je tudi vknjižc« v njegovem uradu.
Priznavamo, da moVe združenje naleteti na razne morebitne zapreke, pa naj se združenje vrši pod enim ali drugim čarterjeni. V dosego združenja resno delujoči skrbe, da se zaf»reke odstranijo. Za sedaj so največje zapreke v združenju nasprotni vodilni faktorji' v organizaciji, kateri hkušajo z raznimi frazami pridobiti članstvo v tabor proti združenju. V prvi vrsti je potrebno, da članstvo odloči, ali jc za združenje na podlagi johnstovviroke pogodlie; ako članstvo odglasuje z zadostno večino v prid inicija-tive dr. tft. 20, ae bodo »podvzeli nadaljnji potrebni koradri in ae bo pokazalo, ali je mogoče nadaljnje zapreke premostili ali ne.
Neresnično je izvajanje v pojasnilu, da ima S. D. P. Z. za $200,000 priinankljaja v snut-nin.skeni skladu. V dokaz slabega finančnega stanja sc citira gotovina S. D. P. Z. koncem leta 1917 in koncem junija 1918, kar sc primerja z istočasno gotovino S. S. P. Z. V tem se oprijemljejo taktike združenju nasprotnih gl. odbornikov J. S. K. J., kateri so vedno kričali o njih četrt miljona dolarjev — o obveznosti organizacij sc pa lepo molči—. Kaj bi to članstvu pripovedovali? Saj se ne razume ne, kaj to pomeni —. Ak-tuarski proračuni prdtečenih par let izkazujejo, da so S. S. P. Z.„ S. I). P. Z. in bivše Dr. Sv. Barbare nadsolventne organizacije.
S. D. P. Z. je bila nadsolventna — z odbitkom neizplačanih smrt-nin, katere so zaostale vsled v stari domovini uahajajoičih se dedičev. Te snirtnine kakor tudi Vsled tega ne prej izplačane snirtnine dr. Sv. Barbare so bile izplačane v prvih mesecih tekcičega leta na AlicnPropertyCustodian, za kar jc toliko manj prebitka v
W. W. Gardiner, distriktni zastopnik kurivne uprave Združenih dsžav v Pittsburghu, izjavlja, da se ne sme odnehati h produkcijo premoga, Kajti zahteva po premogu bo še večja, tudi če se Nemčija poda. Govorice o miru ne smejo znižati produkcije. Čeprav pride do premirja, bo vojna industrija izvrševala naročila kot sedaj, pa tudi z gradnjo ladij ne bodo odnehali. Premog bo treba pošiljati ameriškim armadam v Francijo. Za boljše raz-umevanjc, ko4iko prenjoga se potrebuje, naj služi sledeča primera. Parnik "Leviathan", bivši nemški "Vaterland", je devetkrat premeril pot med Francijo in Ameriko. Za pot semintje potrebuje 10,000 ton premoga. Prej je jemal parnik toliko premoga s sabo, da mu je zadostoval za pot na vihod. V francoskem pristanu so imeli vedno teikoče. da so dobili potrebni premog za parnik. Na osmem potovanju »o morali plačati premog po $75 tona iu čakali "»o nanj teden dni. Na devetem potovanju je parnik vkrcal toliko premoga, kolikor ga je potreboval za pot semintje. Deveto potovanje je napravil v 14 dneh, medtem ko je za osmo potreboval dni. Ladja je prepeljala 14,000 mož v Francijo.
s Odkar je izbruhnila vojna, je v Kanadi primanjkovalo delavcev in samo po sebi se razume, da je to učinkovalo na popravljanje in gradnjo cest v Ontariju. Pro-vineijalni department za vzdrževanje cest se je pričel zdaj resno baviti z vprašanjem gradnje novih cest po vojni, po katerih bodo lahko vozili težki tovorni avtomobili. Department izdeluje načrte za rešitev tega problema. Poročila, ki ga je poslal konsul Felix S. S. Johnson iz Kingstona, Ont., v Washington, pravi, da je bilo v letu 1917 v Ontariju registriranih 83,790 motornih voz, ali skoraj dvakrat 39 oseb pride en motorni voz, v Združenih državah pa na 20 oseb. V Kanadi imajo ravnotako kot v Združenih državah več voz v farmarskih občinah kot l' industrijalnih. V provinci ji Saskatchewan pride že na vsakih 12 oseb po en avtomobil. V provinciji Ontario 'lastujejo farmarji 22,409 avtomobilov. Poročilo pravi, da se bo število avtomobilov se izdatno pomnožilo, če se zboljšajo ceste.
Med delavci, ki so v Sev. Dako-ti pospravili žito s polja in ga o-mlatili, je bilo do sedemdeset odstotkov žen. Da so ženske rnjšle na polje, se je potrudil zvezni lokalni urad za posredovanje dela, ki je podrejen delavskemu departments Delavcev je primanjkovalo in lokalni urad za posredovanje dela je apeliral, da se priglasijo prostovoljci. To je pomagalo in priglasilo se jih je 2,-000. Koncem žetve in mlatve so priredili pohod vseh poljskih delavcev v Fargu. Pri tem pohodu
se je pokazalo, da je bilo med pretepenem polMju, kar pa vred-,poljskimi delavci sedemdeset <>d-nosti organizacije ne i spremen i, ker je toliko manj v neizplačanih
smrtninah.
Od strani S. D! P. Z. se ne zakriva noliena stvar, pač pa se v pojasnilu k predlogu dr. štev. 20 S. S. P. Z. hočejo zakriti fakti o obveznostih organizacij. Ako hoče biti gl. odbor S. S. P. Z. v resnici dosleden v pojasnilu k tej iniciativi, (bi moral primerjati tudi obveznosti ene organizacije z drugo, kajti samo premoženje v glavnih blagajnah še nikakor ne določa vrednosti organizacije. Za izpuščenje teh faktov morajo bfti pač zadostni vzroki. ,
Je lf resnica, da je splošno mnenje, da bi se mogla johns-tovvnska • konferenca imenovati konferenca za slepomišenje, namesto za združenje? Številno zavzetje za delo te konference dokazuje, da ne. Na konferenci so sodelovali ljivle.ki so že dejansko (ravno v zdrnževarfju podp,,or-
stotkov žen. Poljski delavci —
možje in žene — so bili pri tem pohodu oblečeni v delovno obleko.
tovarne v Davenportu, ki izdelujejo potrebne industrija!ne izdelke, »o ustavile delo za en dan, da so njih delavci pomagali pri gradnji 883 hiš, ki jih potrebujejo za delavce v munifijskih tovarnah in v ročk islandskem arze-nalu. V Davenportu zgradc 348 hift, vendar pa ne morejo dobiti delavcev, ki so potrebni za začetno delo, preden prieno graditi hišo. V Ročk Islandu, Molinu in Kast Molinu zgradc 435 hiš, toda razmere so take kot v Davenportu.
Poštna uprava kmalu nastopi in zahteva, da nastavi Western Union Telegraph Co. uslužbence, ki jih ja odpustila, ker so bili čla-
ni unije. Brzojavni uslužbenci so gankaeij) pokazali, da niso na-1 predložili svoje pritožbe vojn« "ii vajeni slepomišenja, za kar naj |delavskemu odboru.
PROtCTKREC
auki svetovne vojne
Amerika je v sedanji vojni izvršila nekoliko Ji, ki bi se lahko imenovale Čudoviti; a četudi vsa, kar se zgodi, naravno, se je vendar vredno taviti pri nekaterih takih pojavih, ker obsegajo !no važne nauke. Z nekaterimi se nekoliko _jvimo v naslednjem, ob priliki se pa vrnemo k nekaterim drugim poglavjem, ki so • pinlm^-tm veČalimanj v zvezi.
MILITARIZEM
Ce je Nemčija začet kom vojne prezirljivo go vorila o "zaničljivi angleški armadi", so ji bile Zedinjene države v tem oziru predmet fte večjega uničevanja in ves njen nastop je bil osnovan na nazoru .da je Amerika sploh nesposobna za tako vojno, kakršna se odigrava ua krvavih evropskih bojiščih. Zedinjene države imajo sieer v svoji zgodovini nekoliko vojn; ali v teh so mogle po prevladajočih nazorih v Nemčiji igrati svojo vlogo le v preteklosti in z nasprotniki, katerih vojaška vrednost bi bila danes malenkostna.
Nemčija je smatrala sama sebe za vzorno vojaško državo, od vseh drugih nedoseženo, od svojih zaveznic z njeno pomočjo le toliko posnemano, da je mogel kajzerjev generalštab sploh kaj začeti z avstrijsko, turško in bolgarsko armado.
Vojaščina je po pruskih nazorih ne le pose -bert, ampak tudi čudežen, skoraj misteriozen poklic, čigar fines in zamotanosti ne more razumeti nilrfe razun magijev, ki mu posvečajo vse svoje življenje, se zanj pripravljajo od mladih nog in se vanj tako potope, da postavijo pravcat kitajski zid med sebe in outali, nevojaški svet.
Ideja nemških generalov je zahtevala veliko stalno armado, tako veliko število profesionalnih oficirjev, da je prišlo vsako količkaj pomembno poveljništvo v njih roke, velikansko zalogo re -servnih častnikov, ki jih pogoste vaje in zavest izredne časti vsaj deloma milit a rizi rajo, množino ' dolga leta služečih podčastnikov, ki se docela na* vzamejo kasarniškega duha in si pridobe toliko prakse kolikor oficirji. Le s takim, eiviiističnega mišljenja " rešenim" materijalom se more sestaviti velika, železno disciplinirana, v vseh podrobnostih dovršena vojska, popolna, migljaju očesa sledeča mašinerija, s katero ne more tekmovati nobena druga organizacija in ki enostavno ponian-dra vse, kar ji pride na pot.
■ 'V tem smislu je bila Nemčija res zmilitarizira-na kakor še nobena druga dežela ne in vtisk njene vojaške organizacije je bil tako globok, da je stala vsa Kvropa nekoliko desetletij v znamenju vojaškega tekmovanja in je pruski sistem splošno veljal za zgled oborožene sile.
S kajzerjevim vojfuikim aparatom se Amerika res ni mogla meriti. Xe le take, ampak militari-stiene mašine sploh ni imela. Vsa stalna armade Zediiijeuih držav bi bila komaj zadostovala za posadko kakšnega večjega nemškega mesta; nacionalna garda posameznih držav je bila pa te mi-za katero je imela Nemčija vedno le posmeh bi ji ni pripisovala niti toliko vrednosti kolikor svojim Kriegervereinom. Amerika ni imela o-gromne množine generalov, ki so v Nemčiji tudi v mirnem času pri velikanskih manevrih dobival! ali izgubljali bitke in dokazovali svoje sposobnosti i neštetimi ordeni. Zedinjene države niso bile pre-
napolnjene z arzenali, artilerijskimi parki, skladišči orožja in municije. Bile so navadna eivilistič-na dežela, za Nemčijo torej tako brezpomembna, da so smatrali izjavo vojnega stanja v Berlinu za prazno formalnost, ki je imela edini namen vplivati na javno mnenje y Ameriki.
Danes pa stoji v Franciji ameriška vojska take moči, du je njen nastop obrnil vojno usodo in da spoznava ponosna vojaška Nemčija svoj poraz. Iz tal je zrastla dvauiiljonska armada; iz nič se je porodila ogromna mornarica, orožje, mu-nicija, transportna sredstva, sanitetni aparut — vse je na mestu, in ta armada nagloma nahranili in v kratkem času izvežbanih civilistov je spo -solni a in uspešna, da premaguje pouosno kajzer-jevo vojsko!
Po vseh utilitarističnih pravilih bi moralo to biti nemogoče. Dalo bi se še nekako razumeti, da se napravi iz rekrutov armada za kanonsko krmo. To mora delati tudi Nemčija sama. Ko se je pokazalo, da ne bo vojna tako hitro končana, kakor so bili izračunali Ludendorff, llindenburg in tovariši, so uioruli rekrutirati nove letnike in jih pošiljati na bojišče, ne da bi bili dovršili vsak po tri leta v vojašnici. Ali to so bile rezerve, s katerimi so se dopolnjevale le vrste starih vojakov in prihajale so pod (toveljniftt vo oficirjev, in generalov po poklicu. Nemčija je imela zbor rezervnih častnikov, ki so v dobi miru živeli kot civilisti j toda ra- , sun enega leta aktivne službe po se morali naj-manje vsako drugo leto po osem tednov udeleževati vojaških vaj, vedno čiiati vxe nove Verord-nunge, oglašati se \ »uko leto pri Hauptrapportu in ostajati trajno v stiku z vojaškim Življenjem. Povrh tega so jim bile .namenjene le subalterne službe, in že poveljništvo stotnije je moglo le v zelo izjemnem slučaju priti v take roke.
Amerika je v manj kot dveh l,etih popolnila vsa mesta v armadi s potrebnimi Častniki, in veČina teh služb je prišla v roke — civilistov. Lju-djo, ki so še pred nedavnim sedeli za kakšno pisalno mizo ali opravljali f»ynj posel v kakšni tovarni, vodijo danes bataljone in polke in — vodijo jih uspešno.
Po pristni militaristični teoriji je to absolutno nemogoče. V praksi je Amerika dokazala, da je mogoče.
Moderno, vojskovanje zahteva ogromno množino organizatoričnega dela. Amerika ga je izvršila v razmerah, ki so se zdele nezaslišane. Treba je bilo postaviti vojsko na noge in jo urediti tako, da so bili vsi njeni raznovrstni oddelki v pravi proporciji. Civilisti so izvršili vse to. Treba jo je blo obleči in pravilno oborožiti — in zgodilo se je. Pojavil fe je problem, s kakršnim še nobena vojskujoča se sila ni imela opraviti: Vojna se vtdi v tuji deželi onkraj morja in vsa ogromna armada se je morala prepeljati čez ocean, posut s sovražnimi submarinkarai. In civilistična Amerika je uresni-' čila tudi to neverjetnost tako dovršeno, da je Nem-«jaj-ki ne je zanieljivo rogaln eksperimentu, ob-strmela, ko je občutila učinek.
V vsej izkušenj in presenečenj bogati vojni je nauk tega podjetja eden najvažnejših rezultatov in mora imeti za bodočnost naj resnejše posledice.
(iorje nemil itarističnemu človeštvu, če bi bila zmagala Nemčija! Neizogibno bi bila z njo zma-
gala ideja militarizma. Po Številu prebivalstva in obsežnosti svojih dežela nadkriljujejo zavezniki Nemčijo in njene vojne tovariftice. Gospodarsko ne zaostajajo Anglija, Francija, Amerika za njimi. Pri rodne ga materijala za fabrikacijo bojnih sredstev imajo dovolj. Kako naj bi se torej razlagala zmaga Nemčije!
Edini možni odgovor bi bil ta: Nemčija je bila vojaško pripravljena. Nemčija je imela dovršen militarističen sistem. Nemška zmaga torej dokazuje, da je militarizem neizogiben za vsak narod, ki hoče biti v slučaju potrebe sposoben za obrambo. Okleni se militarizma, kdor nočeš poginiti! O tej, da prekosiš s svojo vojaško organizacijo vsak drug sistem!
Ves svet bi se bil uiilitariziral. Država bi bila tekmovala z državo na tfuhein, na vodi in v zraku. Oboroževanje bi sililo v blaznost, Boljinholj bi se vsi drugi interesi umikali vojaškim. Vse dežele bi bile preprežene s špionažo. Oboroževalna mrzlica bi vzdrževala misel na vojno živo in jo neprenehoma podžigala, dokler ne bi prišla eksplozija, dokler ne bi bila ta ali ona dežela vrgla vsega na kocko in provocirala vojno, če že ne iz drugih razlogov, zato, da se obvaruje poloma, do katerega bi jo nevzdržno oboroževanje moralo prignati.
S porazom Nemčije je svet obvarovan te grožnje, kajti z njo je poražena tudi ideja militarizma.
Najpopolnejši vojaški sistem je imel kajzer-land, pa je vendar ui mogel rešiti bankrota na bojišču in v politiki — doma in v tujini. Kaj bi z militarizmom, Če ne more izpolniti naloge, za katero je bil izumljen! Čemu vse ogromne žrtve, ki jih požira kakor pravi Moloh, če ne more ustaviti uiti eiviiističnega sovražnika! Zakaj pnščati ves gospodarski, industrijski, kulturni in socialni napredek v nemar na ljubo edinemu militarizmu, ki je irnpo-teuten, kadar ga narod potrebuje?
Nemčija je v začetku zmagovala. To je seveda naravno. Strojna puška je efektnejša od revol -verja. Ali trajnost tega zmagovanja je bila odvisna od vprašanja, če se militarizmu posreči veliki bluff. Ne njegova resnična učinkovitost, ampak njegova pogubna sugestija bi mu bila mogla prihaviti faktično zmago. Če bi se bili nezadostno pripravljeni nasprotniki ustrašili njegovih prvih, navidezno velikanskih uspehov, bi bil militarizem zmagal z vtiskom, ki ga je napravil. Ali takrat, ko se nasprotniki niso podvrgli plašeči hipnozi, je bila njegova igra že izgubljena in le vprašanje časa je bilo, kdaj se izravnajo sile in kdaj se tehtnica prevrne. .
Amerika kot najbolj civilistična dežela je praktično dokazala, da izvrši nevojaški narod v slučaju resne potrebe lahko prav toliko in še več, kakor država z najpopolnejšo militaristično ma-šino. Ne izpremembe vse dežele v ogromno k a -sarno s korporalsko disciplino, ne umorit ve demokracije, ne božanskega spoštovanja sablje, ampak Ijudake izobrazbe, ljubezni do svobode iu splošno državljansko in obrtno sposobnega Ijrdstva je treba za uspešno obrambo.
Tako daleč pač še nismo, da bi ne bilo sploh več treba misliti na orožje in da bi se mogle opustiti kratkonialo vse priprave za slučaj napada. Kakorkoli se zaključi mir, ki se morda že re: no
VA2NO ZA NAROČNIKE! <
Zakon zahteva, da mora vsak naročnik imeti liat plačan v naprej. Ne na nas, temveč na vaa je ležeče, če hočete imeti vae številke Proletarca. Vi imate na svojem naslovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate list plačan. Prihodnja številka lista je (583) in če je Vaša številka na naslovu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker amo drugače po zakonu priailjeni, da Vam takoj uatavimo liat
pripravlja, in kakršnekoli določbe se sklenejo za mednurodno razsodišče, za omejitev oboroževanja in za splošne internacionalne odnošaje, možnost vojaškega konflikta se tudi na tej konferenci ne odpravi z absolutno zanesljivostjo. Prilike za nr-varne spore se gotovo lahko zmanjšajo, mirna u-revnava nesoglasij se lahko pospeši, ali večja verjetnost trajnega miru vendar ne pomeni njegove brezpogojne nevarnosti. Najbolj razumljivo mora biti to socialistu, ki pozna nevarnost kapitalistične konkurence.	S
Dokler ni ves svet urejen na taki podlagi, da izginejo vsi razlogi za vojne, je treba računati z možnostjo vojne in po končani mirovni konferenci ostane orožje še faktor, ki se bo vpoštcval. Toda1 nikdar več ne bo mogel militarizem tako absorbí-* rati človečanskih sil, kakor jih je sesal pred to vojno, ki je dokazala njegovo neporabnost in brez-pomembnost.	. ♦ I
Ljudstvo bo tudi zanaprej še inorulo vedeti,-kako se je posluževati orožja; ali v ta namen ne bo\ treba preživjjati najlepših mladih let v zatohlih' kasarnah ; to znanje si bo poleg drugega lahko pri-l bavilo v šolah, kjer se bo mladina učila in vadila,^ ne pa potapljala svojo dušo v slepi subordinaciji/ Treba bo nekoliko ljudi, ki bodo posvečali vso svo4 jo pozorne st vprašanjem obrambe, njene organiza-1 eijc, važnim iznajdbam in problemom orožja* i-ploh: ali poslej bedo to lahko le služabniki naroda, kakor vsakovrstni drugi uradniki, ne pa njegovi gospodarji in bogovi.
Take uredbe napravijo iz vojne le skrajno iz-* jemen «lučaj, po katerem ne bo nihče hrepenel inv podajo miru toliko varnosti, da bodo narodi brez dosedanjih velikanskih ovir lahko posvetili svoje niočf napredku, ki pospeši prihod takih razmer, da* postane vojna kratkomalo nepotrebna in dobi t ra-, jen mir zanesljivo podlago. Tedaj se bo tudi lahko govorilo o popolnem razoroženju, in vojni ura-* di, vojaške šole, vojnopripravljalne institucije od t padejo, zamro, izginejo kakor nepotrebni organi' telera, ki se ne rabijo več. .
Ker je bila Nemčija vseskozi milit aristič na > je njen poraz v tem oziru največja blagodat, ker rešuje svet st rasne usode, da bi se od vzhoda do zahoda izpremenil v ogromen vojaški tabor. In ko se vrnejo normalni časi, bo Nemčija sama spo-' znala, da je bil njen poraz pravzaprav njena rešitev iz jeklenih klešč militarizma.
. .'-.jiji
Ko so boljševiki izvršili svojo revoltd' in strmoglavili Kerenskijevo vlado, je bila vsa Rusija še od prve revolucije v kaosu, in kdor ni stal iam na odru velike ruske drame, in sicer na zelo ugodnem mestu, ki mu je omogočalo najširši razgled, si nikakor ni mogel napraviti popolnoma zanesljive sodbe o dogodkih, fte danes je mnogo epizod iz one dobe nepojasnjenih, ali pa vsaj ne zadostno pojasnjenih — na primer Kornilbvljeva revolta -in kjer ni trdne podlage', ne more biti varno stati. Zato je bila takrat tudi zaključena sodba o boljšc-vikih in boljševizmu nemogoča, dasi je človek lahko obžaloval njih punt v času, ko je bilo <koraj brez dvoma pričakovati, da se z njim povečajo zadrege Rusije.
Naglašali smo takrat, da bi bili boljševiki z ozirom na položaj storili najbolje, če bi se bili udeležili Kerenskijeve provizorične vlade in pri trm označili svojo opozicijo proti tistim stranem Kerenskijeve politike, s katerimi se niso strinjali. Ker je bil sestanek ustavodajne skupščMic garantiran in je zanjo veljala splošna in enaka volilna pravica, bi bili boljševiki morali dobiti večino v tem parlamentu, če so imeli večino v narodu, in vlada bi jim bila tedaj pripadla brez revoltc. Volilne pravice so bili deležni tudi vojaki; če bi večina pripadla boljševikom, bi se bili to.rej lahko zanašali tudi na armado in se jim ne bi bilo treba bati uspešne oborožene protirevolucije.
Po vseh demokratičnih načelih torej ni bilo nobenega resnega razloga za boljševiški upor. Z ustavodajno skupščino pred očmi je bil celo ne-epravičen, ker bi bili, če so imeli večino ljudstva za seboj, z mirnimi volitvami lahko dosegli prav toliko kolikor z oboroženim, krvavim puntom. Ce pa niso imeli večine za seboj, Tedaj tudi niso bili demokratično opravičeni do vladanja, in ker ni mogel v tedanjih razmerah v Rusiji nihče pozitivno izreči, na kateri strani je večina, bi bile morale vse stranke počakati na volitve, ki bi bile izjasnile položaj.	,
Toda ko so se boljševiki polastili moči in je oblast ostala v njihovih ^okah. ker ni bilo nobene 'druge sile v Rusiji, ki bi jim bila mogla izpulit, je bilo praktično le še vprašanje, kaj store s svojo oblastjo. Če bi jo bili znali in hoteli porabiti bolje kakor prejšnja vlada, bi bili a svojimi renultati opravičili svojo revolto, in vprašanje, kako ro prišli do moči, bi bilo izgubilo pomen.
|. J V dveh, treh tednih pač niso mogli pokazati tat«. Sedaj je pa že minilo toliko časa, da so la-
f h ko pokazali vrednost svoje vlade in da je na pod- I , lagi, rezultatov mogoče presojati njih delo.
Gotovo ne more nihče še zahtevati kaj dovršenega od njih. .Zlasti če se smatrajo za socialiste. se ne more pričakovati, da bi bili v času, ki jim je bil na razjmlago, dosegli najvišji cilj in napravili iz Rusije kos socialističnega sveta. Ne pri-l.nja. nam na misel, da bi se posluževali takega velikega merila; toda če so imeli toliko samozavest i, da so prevzeli vlado v svoje roke in se v ta namen poslužili izrednih, nasilnih sredstev,'se sme od njih opravičeno zahtevati, da privedejo deželo in narod v boljše razmere, kot so obstojale pred njihovim nastopom. In če se smatrajo za socialiste, je glavno vprašanje, koliko so zholjšali socialni položaj ljudstva in koliko so približali deželo ciljem socializma.
• Uporabljajoč to gotovo ne ostro merilo, prihajamo vendar do zaključkov.ki ne pomenijo nič druzega kakor obsodbo boljševikov.
Nanje pada predvsem odgovornost za brest -litovski mir. Da je bila dotična pogodba za Rusijo katastrofalna, je tako očitno, da ni treba iskati novih dokazov za to. Boljševiki sami so jo, preden so jo podpisali, imenovali imperialistično, aneksi-stično in nesramno. Lahko se ugovarja, da niso mogli storiti nič druzega, kakor sprejeti kajzerje-vc pogoje. Lahko se celo trdi, da ne bi bila nobena vlada na Ruskem mogla vzdržati fronte in nadaljevati vojne, ker je bila armada do skrajnosti demoralizirana. Pri tem se seveda ne sme pozabiti, da so boljševiki od svoje strani doprinesli, kolikor so le mogli, za nje demorallsiranjo, četudi morda niso imeli natančno tega namena. Ali brez obzira na to dopuščamo, da se z armado, kakršna je bila. ni moglo več bojevati.
Največji greh boljševikov ni v tem, da so sc podvrarli sili razmer, ampak da so vzeli v roke vajeti situacije, kateri niso bili kos; v najboljšem slučaju niso mogli za obrambo Rusije in revolucije storiti nič boljšega, kakor vlada, katero so strmo-• glavili. V resnici so pa storili mnogo slabšega. Kerrnskij *e r aj skušal vliti armadi bojevnega duha; boljševiki pa so čas sistema!iČno ubijali. ^Kratenii/iranie z nemškim vojaštvom, ki so ga vpeljali, se lahko smatra za eksperiment posebne vrste. Zanesti revolucionarnost med nemške vojake in Jih privesti v upor proti kajzerju bi bila gotovo velika reč. Nikomur senc more zameriti, da je napravil tak poizkus. Toda naj dealnejše prakticiranje, ki pokaže tako jasno, da se ne ob-
nese s hohenzollernskimi vojaki, postane zločinsko, če se nadaljuje kljub očitni neuspešnosti.
V	vsakem idealizmu Je nekoliko naivnosti, in tako bi sc morda lahko razlagalo, da so boljševiki prevzeli razne reči, na katere bi bili morali misliti morda manj idealistični, ampak zato l>olj praktični ljudje. .Nemški vojaki so prihajali trumoma v ruske zakope; nikdar se ni slišalo, da bi bili Rusi prišli v nemške jarke. Nemški prostaki so znali rusko govoriti, dasi je ta jezik v Nemčiji splošno neznan; oficirji generalnega štaba in gotovih spe-cialnih strok so se ga pa morali učiti — prav za vojne namene. V dobi, ko ni nikakršna tajnost, kakšno vlogo da igra špionaža, zlasti nemška špio-. liaža, ne bi bilo težko malo ^razmišljati o tem.
(Jlavno pa je to. da so bili Rusi o neuspešnosti svoje mirovne taktike krvavo poučeni. Ko so odrekli streljanje, ni to na Nemce prav nič pacifistično vplivalo, ampak porabili so miroljubnost Rusov, da so jih ubijali kakor zajce. Po takih krutih izkušnjah je bil čas, da se opuste eksperimenti, ki so vodili le v pogubo Boljševiki so jih po vendar trmasto nadaljevali, dokler ni bila vsa armada do kraja razdejana.
Le na dva načina se da to razlagati: S sle-po.stjo fanatizma, ki ne ztia oceniti zaprek, ker jih v svoji strasti prezira, ali pa — z namenom, da se zgodi, kar se jc naposled res zgodilo.
V	drugem slučaju bi morali smatrati boljše-vtške vaditelje naravnost za irdajalee. Njihova igra je bila na vsak način Nemčiji v prid: vpraša se le, ali so jo igrali z namenom, ali iz nerazum-nosti. Milejša sodba se bo izrekla za drugo. Ali tudi tako mnenje ne more oprostiti boljševikov. I sode narodov ne more ravnati fanatizem, ampak razum. Fanatiki nimajo prostora tam, kamor so se postavili boljševiki.
Če niso mogli v tako kritičnem času. kakršen je bil za Rusijo sredi vojne in sredi revolucije, pri- , nesti narodu nič druzega, kakor svoj fanatizem, niso imeli pravice prevzeti vlado, zlasti ker je imel narod tik pred sabo priliko, da si izvoli vlado po svoji volji.
Toda recimo, da bi bila vsaka vlada morala skleniti mir in da ne bi bili pogoji za nobeno ugodnejši, kakor «o bili za boljševike. Sicer ni to povsem verjetno, ker je Nemčija zaradi zapadne si-huaeje krvavo potrebovala mir na vzhodu in bi bila sklenila mir tudi pod drugačnimi pogoji, če bi bila naletela na nekoliko Več odpora. Toda ker so le boljševiki sklepali mir, ni nobene praktične
podlage za primerjanje, pa recimo torej, da ni bila mogoča nobena druga pogodba kakot brest litovska. Za njo je prišel mir, in tukaj se pričenja drugo poglavje boljševizma. '
Kaj so boljševiki storili v tej dobi? Ameriški časnikar Browne, ki je navdušen za sovjetski sistem, ga je opisal. Hvalil ga je kot pravo slovansko demokracijo. 111 marsikomu se bo tista zgradba res zdela čudovito demokratična,
Toda poglejmo nanjo s socialističnega irtali-šča. Do tega smo že zato opravičeni, ker so boljševiki trdili, da so. socialk-iti, in imenujejo Rusijo naravnost socialistično republiko.
Ta naslov ni resničen. Današnja Rusija ni rocialistična in sovjetski sistem ni socialističen. Njegovo bistvo je skrajen separatizem. V vsaki občini je sovjet. in vsak tak sovjet dela, kar hoče. Sicer ima potem okraj svoj sovjet iu gubernija svojega, in od časa do časa se snide kongres vseli sovjetov; ali Vse to je bolj fikcija, kakor desnica, kajti lokalni sovjet v tej ali oni vasi se zmeni za kongresove sklepe toliko kolikor za lanski sneg.
Socializem postavlja interese skupnosti nad vse druge; če pridejo individualni interesi v konflikt s skupnimi, se morajo prvi podati. Če naj velja v družbi enakopravnost, mora družba določiti pravice in dolžnosti; ako se to prepusti posameznikom ali posameznim skupinam, mora govoriti sebičnost in se uveljavljati predpravica.
Smešno bi bilo reči, da je kongres vseh sovjetov, ki se snide vsake božje čase na kakšen teden, resnična reprezentacija skupnosti ali pa garancija, da se br.do v prvi vrsti varovali skupni interesi družlie. Tak kongres je farsa, za katero se skriva diktatura, ne takozvana diktatura Proletariat a, ampak diktatura majhnega kroga oseb.
Rusija je dežela, v kateri je treba vse od konca do kraja na novo urediti. Kajti revolucija je le razrušila, kar je bilo. Zlasti tam, kjer je z revolucijo združena velika strast in kjer se je udeležujejo politično, socialno in kulturno zaostali elementi, kakor je moralo biti na Ruskem, je neizogibno, da se porušijo tudi reči, katerih je šktda.
Ampak družba ne more živeti na samih razvalinah. Na njih je treba zgraditi novo, boljšo stavbo. Da se izvrši to ogromno delo, in da se izvrši res po volji skupnosti, bi moralo biti pravo zastopstvo družin», pa naj se imenuje parlament, kongres ali kakorkoli, permanentno zbrano irHlelati mesece in mesece in še mesece na vso moč. Kajti demo-(Konec 11a 8. strani.)
\
i
K Ja « /
I
S1, »,%


Črtica is prirodoblovju. Spisal Paveli (Irosdj.
In neprestan«» j»- bil posejan ; f brezbreiui prostor h «vrtovi in zvezdami, z dušami iu sobici; in neprestano je trajala večnost.
Suj v pri rodi ni niti K-. Uiti zadetka.
Jr	Camille Plainmarion,
Nekam skrivuostuo -AK je razgrnila «lancs noč Čoz samotne poljane Prišla je tiho in oprezno kot slu« i k* sanj**. in pr*«tn<» ocii ae sa vedel.	mila
pred menoj zastore neskončnosti.
VeČemi veter ualuhko drsi preko tiiniru jc-zerp. da se prode jo po njem srebrne niti luninega svita kot earobnn koprena. Pritajim s liste kraj vode visoke breze, scmintje v*trepetujo«*f v vetru, uklonijo se nad gladim» jc*era in *c ogledujejo n njem kot vitke samoljubne, kuisptire. — MoČirejc mM eter in teda j se bolestno stresejo njih neftnn telesca in velo listje se jim vsuje ras koftate vršičke. 1 .slino, lahno trepete nad vodo, pada in piula— 'Ul se sto in sto drobnih čolničkov guga* po mehkih valovih. In z velim listjem vred so zib. Ije v valovih eelo nočno tocbo ii^ zvezde plešejo po njih kot živ, nepregleden roj srebrnih kresnic.
>*a nebu se je utrnila zvezda; v jezeru je zaža-rets plamteča iijens pot in zdelo se ml je. k«it da bi se bila pogrczntUi globoko v njefovo dn^-r-iu ugasnila. r- fn ui še obledel njen svit. že ve je prižgala druga in tretja. —
Jesenski veter veje skozi vesoljstvo . . . VoJo listje se uaiplje s prostranega nebesnega drevesa, in kar ga se živi in Ulije, že zaruuw*nera — že rumeni l>eli mladeniški aoj naseda solues in temne pege se Širijo po njem.
In zopet bo zavel jesenski veter m Izdihnila bo sobi ena luč iu z njo vml bodo izdihnile miljar-de in milja rde žarkih solne.
Mraz in tema bo zakraljevala sirom vesolj-stva in Človeška kultura bo obstala sredi triumfalnega pola.
—	Na nebu krvavi rdeč komet -r- konec sveta! ---
. . . Milijone in milijone let v bodočnost me jc «apeljal Meatfči zvezdni utrinek, ta o<ikruše-ni cjinaboe razbitih odmrlih svetov, ki je, z izredno hitrostjo begajoč po vesoljstvu. zašel v Atmosfero naše zemlje, se ogrel ob zračnih njenih plasteh in vzžarel v srebrni luči.
J V duhu seis gledal ono oddaljeno dobo, ko bo pokal prostrani fcuzmos in ko se bo mzrpšd vse-mir v neurejeni kaos, iz katerega je bil izšel.
Kar namreč ustvari slepa priroda. je sicer dokaj popolno in stalno, toda ni najpopolnejše iu liajstalnejse. Potom smrti in novega rojstva stre-mi vesoljstvo do vedno popolnejših iu «stalnejših harmonij, Kazvoj — je «ievizu prirodnih sil, razvoj jc oni Mefisto. ki ne prizanaša niti vesoljstvu :
•kajti vse kar obstoji, je vredno, da tudi pogin«*! hi naša zemlja I raka li onega st > ;ra dne. ko se odkrnšijo trhle veje iiebcstMjr* dreves ni ko se razsuje sprbnelo njegovo deblo? Ali morda preje ovyene, do jo utrga jesenski veter z živega debla iu raaprši v brezstefe drol>ce
Saj preži v brezkončae^n prostoru nanjo vse polno nevarnosti in v njej sami spe pogubne sile. ki ji prete pogin.
—	(ki* časa do časa vznemiri Človeštvo izredna nebesna prikazen. Svetlo plameneče jedro se prikaže na liebu in iz njega izžareva mogočen. celo nebo prepregajoč trak ,b|e*teče M\ovi — prikazal se je komet, znanilec budili časov. — Solnce in luno že presega po velikosti iu vendar še raste od dne do dne; zdi sc. kot da bi hitel neposredno zem-
Iz Bazla poročajo: Nemški poslanci v avstrijskem državnem zboru «o lormiroli svoj posebni zbor, ki ima obravnavati zadeve nemškega ljud-, »t v a v AvsHji, iu obenem so prokiamirali novo nemško državo pod imenom "Nemška Avstrija '.
Kari Sei':z, eden starih " voditeljev nemških socialistov v Avstriji, je izvoljen predsednikom nemške skupščine. Poslanci izjavljajo, da žele priboriti avtonomijo avstrijskim Nemcem ia u-rtanoviti zvezo z drugimi narodi. Skupščina je izdelala resolucijo, ki se peča i vladno formo dežel, v katerih bivajo izključno ali večinoma Nemci. Nemoka Avstrija bo iskala izhoda k Jadranskemu lporju v sporazumu z drugimi narodi.
Dokler no bo sprejeta ustava uove države, bo omenjena skupščin a,-drža'v n« z bo rakih poslu*ecv tvorila provizorieni narodni parlament, ki bu za» stopal Nemo* v Avstriji pri pogajanju sa mir in obenem bo sklepal uufiio zakone. Post a voda jn i oddelek skuporine sestoji iz dvajsetih članov. ki imajo oblast najeti državna posojila in izvrševali uotranje zadeve.
Ko ji» socialist Seitz prevzel predsedništvo nove nemške države, je dejak «in mora biti njihovo prvo delo ustanovitev miru. "Storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da olajšamo oedo nem-ško-avstrij*kcga ljudstva. Nova Nemška Avstrija, kateri smo položili temelj, bo sestavljena na podlagi svobodne volje nemškega ljuo<l*tv» v Avstriji".
Poslanca \Valdner, ki je .«tvoril r.ovo *iiup-ščino, je izjavil, da je bil pooblaščen od nemških poslancev v starem avstrijskem državnem zboru, da skliče skupščin« kOt reprezentativno telo av-' strijskih Nemcev. Organizacija ima svobodo go-vors in Jbo v kratkem progiasila neodvisno politično državo Nemcev v Avstriji.
Avstrijski Nemci, ki so že dolgo slutili razpad Avstrije,' bodo delovali v tesni zvezi z Nemčijo. Po zadnjemu rud ne m štetju leta 1010 je bilo 'K-950,(100 Xemec\ v Avstriji, medtem ko so.našteli vseli prebivalcev v avstrijski polovici 5jH,U25.(kH>.
Iji nasproti, še nekaj dni —«ledi I bo strašen udarec iu zemlja so bo razletela v prah.
iY ini.iu: s<» n ncbcMtj \airabundi lagali člo voštvo. Vse »»cbo se je preuiikslo po «trojih me-haničnih zakonih, na odlomke ene sekunde natanko so določevali lunine iu solnčne mrke, le ti potepuhi se niso hoteli ukloniti nezmotljivemu računu.
Danes jc prii*omal eden, čez neke j mesecev se jc pritepel drugi iu oba Hla za vedno izginila bil* \ ipiktga sli du. In popolnoma lahko bi ss ne-o< motilo, da bi m: aluč&juo srečkla zca»"Jjna pul s potjo tega mugoi'nega kolosu, iu tcd ij mora priti.uu<i zamljanc konec sveta!	•
Napredujoča astronomija je tudi te vagabun-de po vzemiru -— tako popolnoma upravičeno imenujemo komete pokorila stj'ogcinu računu. Mnogim je preračunila pota iu pravilno določila čas njih {»ovruiku; večina izmed njih pa potuje tako do leč po vesoljstvu, da se vračajo šele vsakih sto in «iotisoč let. Iz ucpokoruih prit e pence v je itd varila astrouoi^ ja zveste iu točne služabnike našega soluca in narsčunala mu jih ni nič manj nego približno sto milijonov.
Daleč, daleč roma ta čreda |h> vsemiru. le sem-intja p rili i t^ eden ali drugi v svojo domačijo, tla jo zopet zapusti za neučakan čaš; marsikateri izmed njih pa .%e za vedno izgubi v neskončnosti; tuje sobice ga jc priklenno \ :ivojc k'aljfMtvo!
Kakor plese v je. ruskem veiVi u ro j mušie v blrdnem Zraku, tako bega teh Š00 milijonov našemu sol licu pripadajočih kometov po vsemiru. Sredi meti njimi pa kraljuje soinec, jn zemlja tesnjene sestre premičniee drsa i>kr>y: tijc«.';i kt.L drobni praški. In nekoč se bo srečala zemljo z ene izuH'd neštetih rep«tir, trčila bo ob njeno ie!o — rn kaj potem t
Strah ti preletava mozeg iti kasti; domislil si se one strašne repatice iz leta 1K4-J; 250 milijonov kilometrov ji je meril gigantski rep, od adnč: nega središča bi ga lahko razprcgel daleč čez ze-meljno pot tja ven do daljnega planeta Marta; iu samo glava repatice iz leta 18:?."». j*» merila v premeru dva milijona kilometrov, tako da bi v lijej lahko nastanil sto in stotisoč zemelj.
Toda ozrimo se še enkrat na prettM^c vtrašilo! AH nc v "d if. kako prijazno migljajo večerne zvezde skozi veličastni rep? Ves ta mogočni blesteči trak je sestavljen le iz mikih plinov, in sicer tako redkih, da jih brez Ovire prodira trepetajoči svit zvezd. Iu tudi gigantska g lay a ic le nrpregbs-lcii oblah svetlih redkih plinov, samo v njenem središču žari neprozorno jedro kot svetla zvez<lh. Mogočno strašilo se je hipom« prelevilo v preccj nedolžno nebesno prikazen, le njeno jedro nam vzbuja še nekoliko striihu. saj zadostuje morda tudi ta, sicer majhen košček trde snovi, da zodn smrtni udarec našemu planetu.
llilo jc 27. novembra 1872. leta, ko je popolnoma nenadoma zažarelo nočno nebo v prekrasni ilumiuaciji. Kot goreč sneg so »je usij>?li. nebesni utrinki na zemljo, rdoči. /.»-it ui. rummii pr.inw i so sc spuščali z nočnega «voda. tla je bleskdo nebo kot božično drevo, od i Če no z zlatimi in srcb.nimi nitmi. Kmalu je prešla nepričakovana prikazen in učenjaki so iztikali za njenimi vzroki. In v prvi jasni noči. dne 2. decembra, je odkril astronom Pogscn v ozvezdju Kentavra bled oblaček, 2r zdavnaj izgrešetii komet Biela. ki jc je omen.jei.i dan dotaknil nt še zemlje in sedaj zopet hit^l od nje nazaj v hladni prostor.
Iz iiuijhnili drobcev kozmičjie .snovi, iz tuk<s-zvatiih meteorov, je torej sestavljeno neprozorno komctoCo jedro. In kadas se bo. ta zopet križala pota zemlje in repaticcu	sc IkmIo z ihIh-.mio
iiitrostjo usuli nanjo ineteori. da se v hitrem teku razbelijo ob njenem ozračju in svetlo vzžare. Kot
liiastečii kupijs jntrauje nosi* U> áapareia lééina
wjiii \ si« I na-1 ule ^iikanskr	vi'č|i kosi
p« si» bodo hi«ecno pivlóií ,i»ki>4i alauatleiro Ul Jmui-baidu-ali zcau-ljaku >Wrj«i. iu to bu komet p j -
mfeno mogoecn. bodo padale kilometer.visoke ak»-le na zemljo, da bu jmkaJa ujc ^korju, «bi m* J a» v gisizni vToejui talilo kamelje ii| iapujevaio^da bo šuiiudo uMuji i¿t vr.aemirieM" butalo preko -
— (¡rozna kaiastro£u priti* nad ¿¿A»v*šUp, toda zmagoslavno »:diio momlja U stimnega bojo - in «I ' \ daleč je šc ^one<- metu '
' Naj begajo jh* vosoljstvu ÍM'ez%tuvib»i kuue'* d rty#» p<» njem met«ori .4 hitrofiaja biiska. varno b» plula zemlja skozi vato v je vsemira, in ni vcf-ji'no, «la bi se razbila ob poguboiumni čeri. Sireno je preživela sestanek s kometom, zmagono. no odbila miare«- milijaid in milijard meteorov.
Se b«> H mogla tako uspešno boril! tudi p™«i nevarnostim, «i spe v njeni notranjosti samit N.td ognjenim pix»padom visi naš*» d v m«) v je, tenka kakor kožica na jabolku je skorja naše zemlje, njeno jedro p» je razbeljeno in ognjeno. Kaj ko bi se nenadoma predramile vse njene vulkanske sile, «la hi vzkipela njena skorja kot vrelo morje, da bi strahovite eksplozije in titaiiski izbruhi rasbHi njeno telo? Njene električne iu magnetične sile bi se razvnele v pogubaf strasti, veličastni bliski bi švigali skozi ozračje in na.tečajih bi kot mrtvaška krona za blestela 4V veličastnem žaru zelenkasto te-, čajna luč, znanec vesoljstvu. da »e tu podira svet!
Zuodovina nase zemlje gov«»rinlovolj juMio in odločno proti tej uuižuosti. Ognjena moč nsfte. zemlje že pojeina, le semiutja šc vzpla|M>la v vulkanskih izbruhih, kot sveča, ki ji pojema reja.
Pač nam priča geologija iz dobe, ko je bila zemlja še mlada, vročekrvuu pitni.ičnic.a in ko jo je edevala še tanjša, ravnokar strjena .skorja, o u rožnih ognjenišJkjh erupcijah, Ju tvo pogreiyiile v morje cele kontinente 111 dvignile nove iz njegovega naročja. Toda obstoj naše zemlje ni trpeJ vsled njih iu vso življenje se je brez ovir razv ijalo pO njej do današnjega <bie.
Tiho in počasi se vrši v prindi ra^vaj in nevidno. trnla gotovo zori zriulja in vesoJj>tvo smrti.
Stari kavo že postaja njeno telo., le ^>gnj« no žareč«* jedro jo š<* spotuinia onih mladih dni. ko je kot,drobno solin* žarela v lastili svetlobi iu g«>r-koi it visokih guiuvüfi s«» sc ji nagubručilr in i/.jMHluebna moča j.ib rg/.jid i neyunnuo J>olj in Imlj.. Kos /,a koščkom odnaša vo«l« v nižave, peti za p«djo tVga morje, obalam; in pride dan. I o sc IrkIo nepregledne ravnine brez prijaznih h.ilmcev iu gričev širile |x> izlizanih, okroglih otokih «d tecnia do tečaja. V prah zmleta gorovja bodo napolnila globine v morju in na kopnem in juorski valovi bodo ra z jedi i kontinente v oJ\ixigle otoke.
1 Zemlja je dospela na razvojno stopnjo planeta Marta!
In ker sc je izravnala zemlja v nizke planjave in ker se je dvignilo luorje iz globin, ki *u jih ua-
♦polnile reke strtimi gorovji, ncdlcgujcio večne 1 H) vodil j i človeštvo. Iu tedaj stopi pred človeški irozum težka tehniška naloga, ki so jo Marsijanci s svojimi umetnimi prekopi tako dovršeno reiili!
, V tem čusu pa je vidim usehuila življen.ska moč uaše$9S soluca. temne pege. ki si' že dandanes pojavljajo po njegovi površini, so se razširile; rumena njegova luč jc obledela in sc izurenicnila v krvavordeč sijaj, kakor zardi razi alieno železo. !<«> ^ jante hladiti. Široke p losi* strjene snovi sc
širijo črez solnčno kroglo, segajo si v roke--
mrzel ..veter brije «rez .samotuo zemJjo. Zmenila st> prostrana morja, sneg je |M»kril nepregletlne poljane; zamatel je znake človeške kulture, me-lvlio je otlel trupla zadnjih naših potomcev.
Vedno I »olj redko tnj*t ozračje naše zetnlje, •i#j t4f unde^uJi ^najmanj^M^^'' t uov gibljejo tako kit ru, da jih v vsakeju In*^«! šv ijgne .velikansko Število m veda« > svutsLi ¿r^ :durf lpakslnjič ji je izginil« fwra«"je jmpoliMmû ;;milja je «lofiiela na razvojno stopnjo brez.
zračne svojo lune.
*	1'gasuilo je solile« na nebu in ž njim
v:e«l je ugasnilo tisoč in tisoč zvezd; obledel je svetli pas Rimske ecsie, vedno temnejši iu tem-nejši iwstsja nebebjii obnk^iu milijon iu mili-put Vet 1 upata m št i.i U ugašajoče krva\ordeče soinec. Slednjič pol rije Črna noč lilatlni \ .emir, ugasnila so vsa sojiuia našega svetskegu sistema —
a daleč, daleč jc še konce sv'vla.
tej neizmerni dobi. ko st» in/a'^ovala solnca našega sveta, pa so se razvili na nebu novi svetovi iz opih bJedtli in plinastih uicgel. ki bicšče daleč zuv.aj našega sistema. \ tem nepreglednem čs*u, !.o pr.^uidajo in ugasujejo naša soluea, .sc zgošču-jejo plinaste megle ua nebu v nove, uilado svetove, polne moči in gorkotc; en svet umira, drugi pa se poraja iz nebesnih picgel.
T t« Muli našemu mrtvemu svetskemu sistemu že bije ura novega rojstva.
Harmonija zvezd, ki se je samoniklo razvila iz nerazrešenega kaosa, nivpopoIua in usAarjcna za večnost. Iz eono* v eoiio se kodo kopičile njene« napake in nepravilnosti, da slednjič presežejo dovoljene meje — in tedaj sc mora zrušiti harmonija našega sveta.	- • «i « "éiflrf
imne immJo šinile jiroti zemljam, zemlje se Iiodo spojile s svojimi solnci in solnca bodo zletela proti solncem : vsa, prost rana materija sc bo združila v ^orkem objemu.
In ko freščj skupaj ves širni svet, se bo razvila nova, neizmerna gorkota, da se bô raztalila snov in se razpršila i>o pnistoiu y bledo' nebesno meglo; dospeli smo no ono stopnjo našega sveta nazaj, iz katere sc je bil uarodil.
Harmonija se je razbila v kaos, dr. sc prerodi v novo. popolnejšo harmonijo.
» Kakor modelira pastirček v samotnih planinah iz ila sveto razpelo, iu ko ga je dokončal, ga razruši in prične izuova ter ustvarja vedno popolnejše umotvore, tako bosta tudi snov in sila ustvarjali vedno popolnejši univerziun. Kot uiiictnik-samouk se bo učila priroda in bo napredovala, saj moramo tudi njenim atomom pripisovati gotove duševne sile in zmožnosti, saj "jc nematerialen živ duh ravno lakti nemogoč kakor mrtva brezdušna snov, v vsakem atomu sta oba nerazdružno spojena."
in vendar sc mora enkrat ustvariti svetovna ura! Sile se btdo izenačevale v vesoljstvu. ali «la s«' izrazim znanstveno.'entropija se bo večala od dne <lo dne. In kakor se vname električna iskra samo med telesoma, ki sta z elektriko olxlarjena v različni meri, kakor izžareva gorkota le od gor-kejše v hlatlnejšc snovi, tako delujejo tudi v vesoljstvu sile le tedaj, ako neenakomerno razde-Ijcne po lijem i ti ves svetovni proces ni druzega nego izenačevanje neenakomerno razdeljenih pri-rediiih sil. Iii čez uiilijaide in milijarde let se morajo vse sile izenačiti popolnoma, entropija jc d«>-segJa svoj vrhunec vesoljstvo je obstalo in o«i-mrlo vsakemu nadaljncmit utlejstvOvanju.
Tula kdo naj iz teb malenkostnih razmer naše zemlje sklepa o celokupnem vesoljstvu! Kdo uaiu priča, du deluje priro«la samo p«> načinu, ki ga nam odkrivajo naši eksperimentif Oenijahii fizik tllark Maxwell nam je popisal, kako popolnoma lahko eksistira v prirmli procès, pri katerem prehaja gorkotji-od nižje k višji t ein pero t uri. proces, ki zopet oživi mrtvi kapital, ki ga je nabrala x
eut ropija.
svëtU,
('cz Ženevo poroča earigrajnki brinja v, da je turški vojni minister Kuver.paša v kabinetnem svetu dejal: "Poloni I>olgai>»kc ni važen in nc bo imel nobenega vpliva na vojne zadeve."' — Kn-ver paša gotov« sum ue vciujje. kar govori Izstop Bolgarske iz četverozveze pač ue izgktbi ktkl polom v tem smislu, kakor govori o njem linver; nobcnejiiu znamenju ne bi bilo mogtx"c zaupati, če ue bi bila Turčija veliko bolj polomljena kakor Bolgar.sl>a, iu v Carigradu jim jc treba le pogledati, kako tek« železnice, tla spozna jo največji pomen bolgarskega izstopa : Turčija je odrezana od Nemčije, svoje pokroviteljice, in Knvcr, ki jc Slab politivar. a je bil veasi dober vojak, gotovo razume, tla je s tem prerezana ejia gluvnili žil ceulraljiiJi sil..¿C skuša vu4-aii samega sebe, ne 'io prevaril drugih.
Tuičija j«- iz v«»jne. Sj)iejel;5 je vse zsvc/.niske pogoje zu premirje iu absolutno kapitulirala. Med pogoji ro tlldl sktleči:
I. Zavezniško bojno bris lov je nuna iiiieti o«l-prto pot skozi Dardauclc in tlosjmr. Okupacija iu internacionalizacija ('arigratia.
2*. Turčija mora razorožiti armado, izročili vse to|M»ve in municijo zaveznikom in takoj osvo^ bttliti vse zaVczniškt> v jetnike.
Okupaeijo Carigrada izvrši a«lmirrl («aucl.ct. vrhovni poveljnik zavezniške mornarice na Sredozemskem morju.
1	*
V francoski zbornici je admiral f^cvgpes o turškem premirju paznauil, da Se Jc bila turška vlada obrnila «lo Vjetegs angleškega generala Townslici!ds. katerega st> bili Turki z 10,000 Angleži vre«l zajeli spoinlatli leta 1915 v Kut-el-Anui-ri, s prošnjo, «la naj gre k angleškemu adiniialu. Ui poveljuje brodovju na Kgej^kem morju in se dogovori za premirje. Obenem je Tovvnsls «I do, 1 bil svobodo. K» s je šel in dosepel, «la je !>i!t) p«ul-\ 1 plsltno premirje, kakor so hoteli zavezniki. Turki so se morali zelo ponižati, ker »o bili prisiljeni i
prositi Vvqjega*\je1nika( za premirje. IVeliminar-i»o pogajanje se je vršilo v .M.itirosu in končna pcg«'dba za premirje je bila potlpisana v Solunu, j
.Turčija jc napovedalu vojnu preti šlirmi leti v ilovtrubrii 1914. ko je ua pritisk Nemčije pretr-fraki iiplomatičnc stike z Anglijo. Francijo in H lisi jo, Pet dni pozneje so Angleži okupirali ojok j Ciper. Kdin uspeh, ki so ga imeli Tur.ki. jc bil v Mezopotamiji, ko so vrgli angleškr «"ete pcil vre-uernlom Tovvnshcadom od Hagdada nazaj in jiji vjefi v Kuc-cl-Amari. Zavezniška kampanja na j (»alipoli in v Dardanclali je biiu tudi brez uspeha. -J Toliko več uspeha so pa imeli Kusi v Kavkaziji in ptiznejc Angleži v Mezopotamiji in Palestini.
jav il, da b » kitajska rcpubl|I>n zahtevala ua mirovni koniere.nei. tla «lobi nazaj tJeželt» Tsingtav, katcio si lasti Japonska. Dal.j.c bo Kitajska zahtevala idpravo lakozvuni^^erilorijalnih pravic", vsletl katerih niso na JiTaViktun bivaj«»či iimzeiiKt "podkižni kitajskiur' zalNtríTrni.
Iz Kot ({inja poroča jo:, l{evulucit>iiarui stM*ia-listi v Stutlgartu st» napotili palačo kralja Viljema Virtembcrškega. S klici; "Dol s kajzetjem!" so pobili okna na palači, Ljudska množica je nato napadla vozove poulične, feloznice iu zahl^Vabi, tla mora knjz^r abdicirati. |*nlieija ua konjih se je sjmpadla z izgrtduiki in iil» r.upršilu. Nemiri v Stuttgrtrlu so trajali ves tlan v netleljt».
Iz l.ontloua poročajo: HuskoJirezžično poročili) opisuje položaj v ruskih deželah, ki st» jih okupirali Nemci, kot slc«li: Nemške čete sc.pripravljajo na odlio«! iz vseli okupiranih ruskih pokrajin; todnj s seboj bi rt de odnesle- čisto vse kar se da od nest L Za ujitni «»staja prava puščava. V I Veli Uusiji so Nemci poigrali kmetom vst» živim» do zadnjega konja. z«tlnjcga#vt»la in zadnje krave. Polja leže neobdelana, kajti Nemci st» na sp«»-mlnd pobrali.v,se žito iti kmct^ui ga niso pustili uiti za seme. Mleka oi dobili ne kaplje in umirajo o«l lakote. 1/. vseli ruskih piost st» Ncuici |»obrali in naložili na vlake VSe pohištvo iz.stanovanj, telegrafsko in telefonski» opremo ter železniške tračnice, ki so jih potrgali sc tirov. Pustili st» le razbite vagone."
Iz Toki.ia f ročaj«: Hivši japonski ministrski
predsednik Okuma je objavil a* tokijskem časopisju sk tleče mirovne pogoje Jspouske:
t. Japonska mor« dobiti iilacšalsko. karolinško in Ladrousko otočje, ki jr hib» prej lastnina Nemčije. •
2. 4«:ponska mora imeti«boliirolo nad Tsiug-t s votli, telegrafsko črio na Južnem Morju in žc-Icznico v Thinninu.
.'». "(hlorta" \~rcU\ Kitajske* ostanejo, kot
doslej.
Viskont Kntt» bf» jaju nski (mslence tu« mirovni konferenci.
Mirovni pt»ogji Kitajske se križajo z zahtevami .Japonske. Dr. Tstir. novi kitajski konzul za Ncv Vork. ki je ptsvkar prišel v Amerik«». Je iz-
-•-iu
RAZPIS SLUŽBE.
Kksekutiva Slovenskega republicanskega združenja išče
KORESPONDENTA,
ki je zmožen pravilne slovensko in angleške ko-respondoncc na pisalnem stroju. Stenograf ima prednost. Plače po dogovoru.
lfn»š;ije je poslati Jia naslov:
Box 1,
Anton J. Terbovec,
f
CICKHO, ILL.
/
Uf FOJAftmO
Johnitown, fa.
h m sen» odgovoriti na napa«!«1 sedanjega glasi-. na glav. odbornike SDPZ tU, se spuičam v jav-veui, da v^aka me«lse-notranja polemika v javne pn»»H*a ne koriti orga-par pa Akotinje na ugle-napredku.
pije čast' jt' prišlo nekoliko Kje iued .sedanjim • ; ■ ■ glasilom (iN iII glav. od JPP). il N. je aiičel u^i-ti glav. odbornike v javno-nam predbaeivati, da smo diktatorji organizacije, tm je v nosi a v no /.a ukazal, l*v	i ki SDIV. s,- ni
«p pravico \ tikati v sedanjem mJIJ, ,-a.su, da bi sodelovali po
,asih močeh tlo /aželjene in opra-svobode našemu narodu, ^Htero nas prosi pomoči in i tako kot jo vživamo tukaj, r svobodni ameriški državi. Na ^Vgg-blati v javnosti z raz-zaničljivimi imeni; član-aah predstavlja kot slo ven boljsevike in jim namiguje, _ naj nam na prste gledajo. Z. O, N so takoj tudi vda ril i na njegovo Struno nekateri čjji n in haje mi. katerim je glasilo z HKem daio prostor v listu peni xvezi u .1 oglasom za neopravičena pa de na glav.- odbornike
glavni odbor im|>aden od stran glasita In njegovih agciltov. f Ali je imel glavni odbor pravi
vati nova društva iju'lai
čeli uiiilit^, d|.bi Jjjlo >'fcUdar do-j bro, setlaj ko zveza napreduj«*, da eo protestirati" proti ^pnarbW ^ Wl (J N . njeno glasilo Ker je Vili politiki glasil,, ' lh» I, ,.vn istočasni gl. tajnik njih lokal
I)*. fhavn
odi mm- ni iuiel samo pravico, tu di dolžnost, katera nas veže pravilih 8DPZ., da opozorilno
članstvo o krivični politiki gl^op la
(«lej pravila«'stran Namen po d toč k o p. se glasi Širili ¡¿O-brazbo v duhu /\eziuega temelj, to je, po načelih strokovno in politično organiziranega delavstva — Ali morejo glasilo in njcusovi agent je trditi, «la sap» storili kaj več koi pravila «»«l nas zahtevajo ali predpisujejo? Ne. Nič drugega nismo storili kot svojo dolž nost napram organizaciji in naftnimi naro«lu. Ako pa vidi čla^i stvo, da ni glav. odbor pravilno ravnal in po pravilih, naj stavi inicijativo, da se odstrani sedanji
nI agent jim Je bilo kaj lahko do-seči njih cilj. Pismeni dogovor s' tajnikom je i>i| takoj dovršen. Po dogouoru jih'glavni tajnik obišče na tajnem sestanku \ Ne\v Vorku; na dnevnem redu jei)#i kako pomnožijo njih skun ii busiiiesster da se bolj p»> množi, naj se gleda na to. «'a se; ¿im prej pridobi KDPZ., £a postane U. N., njeno glasilo U lavni tajnik je imel to nalogo izvršiti po sklepu,lajne drplomucije.
Glavni tajnik je bil od povrat-kg iz New Volku \es iz seils* od \yseJja, Jko^ je	pp $a$rtani
¿poti v bližnji bodočnosti ijiteccsf * ft -V na r.ačujw Alan stva »DPZ. Takoj je začel izvrševati dano mu nalogo i t?.Y.; da ^čiiM i/.\|>i nalogo, je ae*l pripu
glavni odbor m se nadomesti
drugim, kateri b odeja deloval1:l valovati glav. o<*boro««oin in
ako ^U'wtvu, da je poUetmo, «la se skliče prva konvencija; povedal
po pravilih. Tverjeni bodite, pride do tega, da giav. odbor lie bode napadal nedolžne ljudi, kot
j|p da njegova želja, da se . iz-
sedaj to vrši glasil«, vsakdo bo popolnijo pravila in drage notra-glas nasledniku hm I »J« ^eve v organizaciji. \ s»
i smo bili takoj za to, «la se skliče nismo vedeli za imela f tajna Na prihodnji
oddal svoj odloga.
Nikakor ne dopuščamo, .... 1,11 jinJctke katere je iu nam glasilo, katero je od nas «l-j^' . ^ N
da
visno'ter bi osobje, ki ni niti no- J
I j' konvencija, ker
I
diplomacij;
antike. gipinttt, ki >
bil prhrbčen v glasilu o aferi gl. tajnika, je bil pisan tako, «la ga ni nihče razumel: č^ke su jiile narobe stavljene ter tudi drugi od» stavki tako popačeni, da članstvo sploh razumelo ni, je-li gl. tsjn!>k dobil zaupnico ali kjofuto. Istočasni gl. tajnik ua isti konvenciji izvoljen bodlemu gl. blagajniku, je bil kmalu po sprejemu *hlagajtii&tva prpKratek t zvezi nim denarjem. |\o je gl. odbor pron^šel prbuafljkl^aj v gl. blagajni, je zalite vat, da gl. Tajnik •poravna do prihodnja revizije. Pr^la je druga jn tretja revizija, »priprafljkljsja pa vet) o o vrč v glavni blagajni. Končno je gl. nadzorni odbor zahteval «»«I «I blagajnika, s pokrije primanjkljaj fmkpj. Glavni 'blagajnik ni hotel .izvršiti «voje dolžnosti napram organizaciji. Zvijal se je na vse strani. Glavni nadzorni odbor izdela letni ra-čiin za leto' 1M2. v račun tudi vključijo primanjkljaj gl. lUagajnlka ter ga podpišejo z gl. tajnikom vr;»d ter ga pošljejo na gladilo G. N., v pri-' občitev. O.' N., ni hoitel priobčiti poslanega letnega računa iz. gl. uratia zveze.	J
Namesto tla bi bil letni račun prit^bčen v glasilu zveze kot * je bil poslan, da |ii članstvo izvede
ADVE&TI8EMZNT
MWJA
Uttasovljens dne
loot.
.6. avgusta

Inkprporirsna 22. «p> v drla vi Pen n
1001
Sedež: Johnctown, Pa.
OULVKI URADNIKI prrd»tdnlk. IVAN PROSTOR. J098 Norwood E'd.. Cleveland. Ohio.
t Pom. uj.: ANDREJ VIDRIOH, 170 Mala 8t^ Itsaklla, Oonomzuza. rs
JOSIP Mb*. WA St.	Av«., Cirvelauu Obt'> ^
7üP«ajBlk: ANT0N HOCBVAJt, V F. p. 2, iez27 Bridgeport. O
NADZORNI ODBOR:
Prodnedaik nadior. odUors: JOSIP PETBRNEL, Box 06 Wlllock pa
, U^°rgIhkp»NIK0LAJ F0V*B 1 ^¿h 99m If' »•' ^
J. u^zortilk: IVAN GROSEU. R8S t. 137th St., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
PradRcdnik porot, odbori: MARTIN OBER2AN, Bos 72, Baat Mineral,
Kana.	' •	ft
t. porotnik: PRANC TEROPCIC, R. P. D. 3. Box 146, TWt 8mlth, Ark. .porotnik JOSIP OOLO®, 1016 S. »t, Sprl^fle^ üT
, . VRHOVNI ZDRAVNIK: i)r JOSIP V. GRAHEK. »4» E. Ohio »t, Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 631 Main St, Vohnatown, Pa.
OAS NARODA.'
URADNO OLABILO:
82 Cortlaadt Street. Now York City.

bellman naše nanredue «gani- & bil sta vi jeu predlog, da se I0, kaj se dela z «vecino Maga j-
■ m M	^W1 I skliče konvencija SDPZ., dne 10.
i« i ____ ___ .. - . ... <'
mo
ne.Otlločno protestiram p roj i gla-
Idebelimi črkami. Glasilo priob-■ ,,, njegovim agentom, h ndie napade na glav. odborni-. olisipljejo /. boljieviki, diktator-kf 7. di-belimi črkami. Olasilo jj ¿(l iZ(|Hja|<-i naroda, kar vse .«» priol>ča ti«!«4 napade kot da je nesramna M brea vsake pod pčbiiistvo velikega pomena. Ne- ■ t;1 Diktatorji v%i izdajalci na-g^rri napadi sC tudi priobčajo	so onj kateri. «lelajo proti
volji naroda za kako kraljevino. Iz NVashingtona, D. C.t imamo
/mdie «liktiralo kai da ima-'	......... -------- ™ " no» > PrPJei	0,1 il N" '
, 'j ' .i • • • 'n 1 i «Mja. 190f». Predlog jf bU »ogla- pbono, v katerem ao poročali, da glav. odborniki storiti m kaj, " , . „ .	. ' , *., .	»
^'auo sprejet. Kakor hitro >e je ne prK)b*'ijo letnega rwčunat po-
sklenilo, da se vrši konvencija, je slanega iz gl. uratia, ker ni potlpi-začel gl. tjijjjik kritizirati uradna snu od gl. blagajnika. <il. urad glasilo G. M) i«» 4a ne «to- se je potem obrnil na delavske li- i juje ža našo organizacij«. Kazati «te in sicer na Glas Svobode in nam je začel, tla ne priobčuje do-1 Proletarca, potom kat^rjh ^e popisov poslanih iz gl. urada «d» ča-jjasnil krivično početje glasila G. su. ZačeJ j? (datiti lastnika lista,;X., nad članstvom in HDPZ. Gl. ^ako, da je kmalu dobil vse gl.jurad je uvidH potrebno, «la se odbornike in članstvo na svojo skliče izredna konvencija na - kost ran, tla je bilo proti glasilu U.Jrist zveze, katera je članstvo sta-S. Jfrva konvfneija S1>PZ.. «c je la par tistM^akov pa krivici urad-vršila o doli>čeiieni času. <M'nega glasila G. N. Delegati na iz-SSPZ^ smo prejeli uradno pismo, j vaiiredni konvenciji so pjšteno v katerem jc gl. odbor apeliral! obračunali z gl. blagajnikom in
• P, tJ■ . -	...... na delegacijo, «la bi deloval, da glasilom G. N.. ko so jima dali za-
pa blatijo po javnosti % boljsevj- , .T. J. ,	.	1 .	.	'
■^številki, nujna	V okrožju glav. urada državni
'in mestni uradniki se zaupno na'
preiti da podlagi pogodb so obriiejo /a pomoč pri regi-	4lebati razprava s x	«rinilo zveze l-„,
pa marsirala v koš Ud«» ^ ti>ti racijah, ob casn vojnega poso-	^ k<r <• N uradno glasilo z.,e/.e. kale-
lani, ki hočejo z gladom vred|jila uua razne^ druge informac-, ^ M|. y ^ y ra<,un} u iz<lela,,i
( csJosa dmttva, oriroma njih nradaiki, no nlju«hlo profteni poAlljati «lorMhr sprav no* t nn jilnvnega tujnik» in nikogar drugega. D«*i.nr - 1 — ! , ,,tn,o potom Pofltaih, Eapreaaih. ali Il«»<-i,ih denarnih ntnh. n.knknr pa ne potom privatnih čekov. Vakarnite naj «o nn-' !" ■ Mlai Novsk, Tnt«. Trunt and Guaranteo no.	na^ovljeno
jMiAiljajo z mcMi iiim poro#ilofl| na na»Iov gl. tajnika. ^^^UTajtt^aopaiijo dr uit veni tajniki pfi poročilih glavnega taj
vne
Sf J link:
"ika k !:e pomanjkljivonti. naj to nemudmns.naznanijo uradu gtnveer» tajnika, da v priho<lnje popravi.
HK vsakega podpisa.
EjJradna poročila^- katera so se Hjftia- iz glav. urada zadne ča-se v priolsW|itev, niso bila ol> času ■tibčena, čeprav-so bila nujna: nekatera sploh niso -bila nikdar »gledala belega dne v glasilu.
več uradnih zahvalnih pisem za naše patriotično delo napram vladi, ter nam izrekajo najvišji» priznanje,'Vrlada Zedinjenih držav
| nas priznava za najboljše patrlo-neopravičeni napadi nai!f»	m	agentje nas
pav. odbor so bili priobčeni. v
ni številki, nujna ura< |t>čila, katere bi glasilo moralo dlag y koš.
se združita ti dv* zvezi v eno cve- službeno «bret».
pod p .'organizacijo, klavni ^	Z(|n^M1J;1 s|)r/ is;
tajnik je bil takoj proti, ter se|ss,> |)r HV n wpet postfl,
■paja . . ■ , „ PHHB
i, ki hočejo /. g I ¡ls i I o n i vrfd jMa in za razne druge mforsiacHfg i stenje pravično delov»-'je. za kar smo jim .vedno na raz-glav. odbora? Večina t. h čla- polago. Ako bi bili taki. kot nas
glasil«» kaže članstvu, bi bili že
Jajiaje članov, so v te^ui zve-z (I. N., njegovi zastopniki ali utje, katerim je deveta briga Krasil o iu vred napredek naše Wavslce orgajijzmijc ali svo$o-p- delavca-trpina A jim s»* gre V prvi vrsti za njih zasebni 'biz-in to je vse, po čemer oni litepenijo. Ti denuneijanti so s |apočjo par društev za mogli o-Jjpšati njih zasebični protest pro-
c
«lavnej v roki pravice. -Na<*4>rotiu»
smem tnliti, da imam veliko priz-
nanje za naše delo v tej okolic?.
Zgornje vrstice vam naj služijo v odgovor vaAega denuncianstva.
V]>rašam članstvo, ali dela glasilo za napredek SDPZ, ko napa-
r«» je članstvo oiieh .organizacij HlPPlPBPWi	IV 'a malo	i/x«ililo Setlaj j«*
alnižem II pride 'P»	inkiativa d,-, si, 4|
ni rtni b ts I oče glasilu gv«e, se i	uiÄMOva»iju
tajnik takoj oglasi m pojasnjiu? . ^ obrani delegatom in razklada, kot ^ ^oftrielnn glasilo SpPZ., in natlo
mesti z delavskim listom, kateri
t. «L
I\ia|več|a slovenska zlalarska trgovlaa
Frank Černe ■
6033 St. Clair Ave., : Clevelutid, Ohio Q
t re, verižice, prsUne, broike, zapretnlce, medaljonške, Itd. Popravljamo ure po niaki ceni.	«r V r
Podružnica Columbia G^.mofonoT In gramofonakih plošč »Icnremkih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila
PiiiU po c«aik, kaUri m Vam poilja
Najbolj«« blago.	NaiaMi«
<MMi članov. Organizi-policisti in ognjegasei.
1-«* j V u"*.' " * t -
Na Kubi potrebujejo več premoga. V prejšnjih letih so nekaj
7	- na j Zdaj organizirajo krojače in šivi-i premoga uvozili iz Anglije, toda
ju. katera aejlji \ strokovni organizaciji; je - sedaj jo ta uvoz nrcnrbal. Po p<>-Jii (i. N.^ kot 7U<) policistom.	ročjlu konzularnega iist*tctifa. G.
prej gl. tKibomiktMii, «la (i. S. ne vrši zadostno dolžnosti kot glasilo, ter predlaga, tla se nadomesti za bodoče glasilo G. N., ker on je že informiran tki gotove strani, «la G. N. sprejme za uradno gla-
delujc za delavske interese.
Frank Pavlovčič, pomolili tajnik S. I). P. Z.
BREZPOGOJNA tTDAJA.
konzularnega astenia
A. Makrnsona konsumira < industrija v rardenasij, 1,'uba, na leto 25,000 fon ameriškega premoga, čin j Premog, ki ga pilijo na ladjah, prodajajo v okolici
po 25 iona.
silo Sl)PZ. Na nadaljna pojasni-
N
«la glavni obor? Ne in tudi še ni kdar ni, oa kar obstoja naša or- ja tajnika je bil G ganizacija. Ker se pa	ve«"- kot zv^zino «rlasil«».
Takoj po izvolitvi
Strupi <e vedno nahajajo v a
veškem telesu, ndstrftiijuje soIo.4 . r4	..... .
v,o ..... i i	Iri tem ni vštetih $50, ki jih pla-
veinoma potom tlrobovnega «sito-! ^ .
ka. .Mnogo resnih bolezni se ne .mora t d stran iti tem jnitom ako ni j delovanje redno. Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki pomaga
niog
od tone. tla pripeljejo pre-
k ladji.
MILWAUKEE, WIS.
Vpračam G. N., in njegove špe- SDPZ., članstvu pa prepuščam v i	fVWe ter
kiilante, kje so bili protesti, ko je prevdarek in razsodijo.	vprašalo za cei
LISTU V PODPORO.
izvoljen jor i^viftik, tN<iveland, O. $1. J uc, South Chicago, l!'.
f glavnim odbornikom, ter dok?- krat potrka po prsih, «la kolijui je i Takoj po izvolitvi s(t je povrr'r>0(, __ Frauk Ku»»stelj, Cam
KG. N., da so mu zvesti, kndar1>(. VM> storil za Slov. organiza«-i- rilo tajniku, da obvesti (i. N„ bridge o.. :,0c - .|o>ip Topol;,';. - t« ni delu Pomeni brezpogojno,	sloveaskfg« soe, kluba se
"j|b skl,P|n proflt	pojasnim nokolikp agodovmo | iavno t|ft Je kvolien kot U1.;ui,1() \>ou.0\u Mbh., $1 <hi John IV- odstranitei strupenih t varil). 0*o vrifcvaak drugi in renti petek v
obenem se jibltrich, Youngstown, t). sj«1.00. - .1 izčisti drob popolnoma, ker je na- Muesecu v Uirija dvorani", 30—
■	............. ceno. (J. N., takoj Tebular, Vamlling, Pa.	■«•jei. - i/ z«lra\ilnih zelišč in ua iat ±ve- Ker s«# .vedno važne Mva-
država napovedala vojno o-| s f> p y s(l je organizirala ; po »prejemu obvestila tnigovoril Skupaj . . . .............. *o.001 ravnega rtlečega vina ter je vspe -j" na tlnevUem redu, zato \ as ve-
v brzojavu, da sprejme ponudbo 1 Za«lnji izkaz . , .......... 85.12i»no in okimo. V lekarnah	dolžnost, da pridete vaj pa se-
za uradno glasilo zve? tep da pi-j	. •	, ----— Stari sovražniki revmatizem in Prjpoljite s sabo .tovariše, ki
sniena jiogodba sledi.	\ Vsega skupaj ........p nevralgija so nam zopet pred dar- S(; *aiVmfti° Zil razredni boj in še
Pismena pogodba je dospela	-----. ¡mi. Ihnlite pripravljeni in preskr- V organizaciji.
drugi dan, ki se je glasila: G. N. j V .\l«Milrenlu se aadnje štiri hite *e z Trinerjevim Linimen-
mesece dt^mi razvijajo ..strokov-!101"-	35 in t>5 centov v le
karnah., po pošti 45 in T5e. Ako
■■■■ mm&, jm ;fieielni Avstriji? Zakaj niso tifcti • ^ |H av?Uflta 1908. Istočrfsni zakričali: diktatorji,1» no nas ^^ Ciihop sp0razumoma s član-fc vlada poživljala, da pošljemo stv0|u -c 0(iKias<)va| z večino v
juwtopnina z drugimi slrtv. pod-Kaimi in političnimi organize
ljubili, da IkkIo delali za to med Mam narodom, da ji bode loja-p«, nakar nas niso potem priz-Kaii kot sovražne inozemce, ako-lavno je pretesna večina Slovencev in naših »članov avstrijskih ^Hftukov. Zakaj glasilo ne ua-f>n<le vlade, koja je vedli o z nami tesiii zvezi in želi razne podatke m-I nas tikajoče se organizacije ^Hfc6ga na roti a ' Zakaj ne.za-kraijo njegovi a-gentje, da lo delo ne spada v de lok ropala v. odbora ter, da vse to *pa<Ta v poli-Hfikp, ^katero nima gl. ocfcbor pra-Hie vmešavati. Zalo nismo napadeni sploh, ker se ui.sO
ne organizacije» ZipVtek je bil storjeni z Airgafiizirunjem e^st^io
priti G. N. za oficielno glasilo , zveze. Olavnemu tajniku se je po-eijii.ni v \YashingtonJ).(\, ka en|.v^rtJo> ^ .I)or(,r-i rezultat (.. N..|Sprejme ponudbo uiadno g)a-m potem prosili vlado m ji iH>:ijll o|M.110jn naj vpraša za reno, Hil«, zveze pod pogoje^, da z\m
koliko do bode stalo glasilo na le- plačuje letno $300,000 za oglas; to. Na to vprašanje je. dobil gl. omenili so, da tako svoto plaču-
tajnik sledeči odgovor; (J. N. ne j0 JSK.J. — Pojasniti moram, da žclczu&kc ii.sluz4ls>nce -sprejme vaše zveze pod irooenim ZVeza ni imela istočasno več kot prej večkrat -organizir pogojeni za uradno glasilo. VaSa 300 Članov, nasprotno je pa ime-zveza se je organizirala brc? po- |a .jsK.I. več tisoč članov. Dele-trebOi priporočamo vam, d;t na- ^n^ija je videla, da so stavljene men delavske zveze opustite in se	pretirane ter je sklenila, da
oprimete kake druge že o bil o je t> jih ne sprejme. Sklenilo se je po-organizaeije nc primer dSKJ.ali tem, tla se «por^i (i. N., da jc de-KSK.T. Glavni tajnik predloži ne- Jegncijn voljna plačati za oglas .pgča^ovano vsebino pisma' Glas .^OO.OO. G. N., je p«ttem sprejel Naroda, na takoj sklicani izvan- sklep konvencije s pripombo, da redni seji. V odgovoru G. N., smo sf naročajo vse -tiskovine, • tičoče takoj izprovideli, <la on not"e biti ZVeze, v njih tiskarni. G. N. je glasilo delavske zveze, lo pa za- potem postal uradno glasilo JP	to, ker je pričakoval <><1 nasprot s|)PZ., ter so bili popolno,ua za-
^trzhili. Napadli so nas prvič: za-,„fh stratrk kako nesoglasje, kate- dowljni,fko se je vse tako gladko to, ker je glav. odlmr na šestme-1,.,, f}\ m0goče škodovalo njegove- jzvršilo po dogovoru z glavnim •ečai soji v juliju protestiral pro-\m} "businesu". Sklene se, da so tajnikom. ^Hbsilu
John Lenko, tajnik. Previdne
nima \*aš
lekarnar Triiierjev.ili
železniških, ijslu^ejiceV- t >st no-; ^Ira vil v zalogi jih lahko dobi.
so skj^šaji i "C jemljite družili preparatov' v
SOBJO «Mua Dr.
prej večkrat organizirati, lodi«
\sak poizkus .i«- bjl zastonj. /. Q uanixiranjí-ni erst nož.rbvzniških u službencev se ponmo/il.a armada. strokovno organiziranih tle-
na«lomest ilo,	•
o • o
♦Jos. Triner ( '«>., izdelovalci, 1M3 —1343 S.o A diland Avci, Chicago, 111.,
1	J
Jeaino prat! 1 i arOreno znamko sldrs
I 3.«. lo toe. v Ukarnah la n ar»? no«t o-1 F. AD. RICMTKR A CO. 74-ao Waalilncton StrMt^ N«w York, N. Y
. TTiii »Brvvsl» x .
.. ,.■ I. i» in in t ii m i	i . n * «...
kar je spremenil J vpraša lastnika Glas Svobode. ^^Bhr noč svojo politiko glede Jlko OM sprejme za oficielno gla-
G. N. je (bil v trdnem dogovoru S gl. tajnikom ter je imel siro-vprašanja proti ¡^ SDPZ., otj (J. S. smo takoj ,.enzuro na(, članstvom zveze _r	^	prejall «.d»«»vor. da r. veseljem t;lU da Ur jih u ni tajnik aH-
H članstva ju slovenskega na šprejme ponudbo za uradno gla
pgoslovaiwkega

pda. Kot je bilo glasilu G. eokazano. da deluje za rnornai-da hoče jmtegniti naše ■ttvo in narod /a m*s / «Irugi-Bfeljevci vred
silQ	G- S., je potem postaj j	1)n naj4si)?q prnvi(tn<
prvo uradno glasilo^ SDPZ po- krivir.llo 7a (-la,ist v«>: na to
tem ko nas je in želel pogin zvezi, ker je
poročil za priobčite v, tisto so pri-
no ali se ni
| gledalo. Glavni tajnik je kmalu začel kazati svoje diktatorske rogove; kdor ni trrfbil v njegov
Ikdczcn na oliistili sc pojavi kakor • jllitro so ohisti ocainoznc zu čiaccujc vodo i n če vodne cgvke prcnclin io otlvnjnli vddo. Cc odhaja podcg' ^kl^im nayadoe neanuge in drugih snovi ai ltVfttr,in m morale ostali v živčnem sistemu. ¿ii>o-znate, da so vašc.obi^U iz reda, ker morate prcvc^rat puscxnti vodo, ker odhaja premalo vode od vas, čc ni čista, ako vas rcic ali pa če odhaja suma odscbc.
I
(i. N. že znvrgel takoj ob rojstva
__preveč dišala, vaa|
l>ugič, ker je tir. št. 3. SDPZ.	po imenu kot delavska orgauiza-	j0 hstnil iz zve^e. On" j«
llo predlog oziroma n solu-	« ijn. <i ^ .)«' vedn.i vršil ^ o.jo (|ohro v,Mj,,, ()h ako 1>()rj(l ,.n> .
katera, je sed^j na ^pl«rši;en.	dolžnost kot glasilo ini agitiral r.a teri hotr, predrzniti pojasniti ;
vauju podprta od 14ti'h brat-	zvezo akoravtip je lnl iste asnyj^ynstvu njemu stolnim krivico,
društev, da se odstrani G.	uradno glasilo mlade orgamznei-, gi^ji,; j)(Hje prMičibt, ker
kot uratlno glasilo zveze in	je SHgZ.	; Vsw to je druga • konvencija
M z listom, kateri je nn hoiao pa videli pri G. V, da se SDPZ., v juliju leta 1911», ne ka-
I delavstva |er deluje za	SIJPZ., ni taktg pri ustanovitvi teri so delegati pretresavali ne-j
odo naHega nar«sla izi>otl a v-	po njih želji dala sluti, ter «la sc koliko samoglavne delovanje gl,
iaije za federativno lvpubll-	je začela razvijati po raznih na-! tajnika ; Kprejeli so nazaj v zvezo
To sta edina vzroka, da je bil	preduih u/»elbiuali, ter pri«Jobi- vse po gl.-tajniku črtane člane
va
firutt» za jetra in obiski
/C
(Severa s Kidney and Liver Remedy) vacbuje gotove arhivi zu |Kimoč h katerimi se odžepejo vse zbrane nesnage in ^ruge bolečine. To zdravilo sc priporoča za vtioljc črev, ohisti; vranice, zaprtje vode, bolno odhajanje vod«;, zuicklosti in plinov v želodcu, zlatenicc in hrbtnih bolečin. £cna jc 75 ccntov in $1.25.
o.

Za
uat
m - nt* ÍÍWfnje ran, ao-
izpiranje
^•vjasia gfgrai^je iu^iroti slahtm «tuhom, aicer kjer koli je t>(»tret>a, bodifti pri i zatikanja nji i/ptranja fcev^Ta'» Afttispp»0t ffleVcfov Antični f a*"ltf pri|«»roč)jlv.'Cena je if c<»ntor.
Zdravilno milo ? '^ hj
^ imeti vsaki J>tW. Nevera.* M#di«»afr«l skln Hoap (Hevrrovo rdrnvilho mito) t i>11, olepša jo in 7.(1 rax i koin, po
maga mladim in "t®1"'1* kqp«
fltthrn pfi
hrit.in in pri vacb toaletah. Cesa
itn
«Js. To milo zelo
hritj
jc centov.
Krasno obliije
vaako irn»ko rn mol*. V s»kakor p« j«» rrlo triko ol»«lr*nfl l««po Itoio hrf* kak*ne rnnanjt» hSSml. Za v««» tako «lučaje je Hevers*a
Vart? CrtMiit» (8cvtr0v €renie) ae lo prlpro«*ltjiv «a niflslranie kole, tn odnrnvl makitljo irt Upahte. Ccna Je 33 etnthv. f
il. -l
te p«»rero*A airavila
x>4ilii
avotS la mi bodemo ukrbi-li, da prejmete pravilno kar »te zahteval
Sov «rov a domala zdravila ae prodajajo v vach lekarnah povaoiL Vedno rabtev	^
nikdar ye ne andovtililf « nadorocatllom. Ako vam vai lokarnar nc inore postreči, tedaj pošljite vai« naroiUo »mra, pnlAiU e pht rcbVih
Ijit ill.

W. F. SEVERA CO., Ce^ar Rapid«, Joyra-
»v . ' i ♦ ' ♦ ■ J -' • ' : 1.'.
.....»»«gfrw »»v—
Turško premirje.
éé
99
Pogoji, ki jil» j«- [»«»«Ipisala Turčija, so 1 " drastični. Pogodba olmega 25 točk. ki so:
1.	Otvoritev Dardanel in Bosporja in pi* "I uhul na Črno mor j o. Zavezniki okupirajo dardu-nelske in boaporske trdnjave.
2.	Turčija mora povedati, kje ho mine, to.-p< dne. cevi in druge ovire v tuiških vodah in pomagati mora, da se odstranijo čimprej.	*
3.	Turčija mora dati vse informacije g ede na mine v Črnem morju.
4.	Vsi zavezuiiki bojni vjetniki in interni' ani Armenci se imajo takoj osvoboditi in zbrati v Carigradu, kjer se vkrcajo na zavezniške Ird ie.
5.	Takojšnja demobilizaeija turške armade i vzemši nekaj čet za vzdrževanje notranjega m'm in obmejne straže in količino teh čet določijo zavetniki.
6.	Turčija mora izročiti zaveznikom vse bejne ladje v svojih vodah. I^aelje se internirajo v turških vedah, ki jih določijo zavezniki. Izvzeto je le nekaj manjših ladij za policijsko služb ) v tuiških vodah.
7.	Zavezniki imajo pravico.okupirati vsaUo strategično mesto v Turčiji, če bo treba.
8.	Zavezniške ladje imajo prost vstop v vse turške luke, medtem ko morajo biti izključene, sovražne ladje.
i). Zavezniki okupirajo Tavriški tunelski si-št cm.
10. Turčija mora umakniti svoje čete iz IVrzi-je v svoje stare meje.
1. Turčija je že izpraznila del Transkavkazi-je in izprazniti mora še ostale dele. če se bo zdelo zaveznikom potrebno.
12. Zavezniki vzamejo pod svojo kontrolo po. staje navadnega in brezžičnega telegrafa na Turškem. toda turške vladne brzojavke so izvzete.
1.1, Turki ne smejo uničiti militarist".čnega in trgovskega materijala.
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodiiaike nasvete, znanstvene za-1
14.
Turčija mora odstopiti zaveznikom proti ("imivosti, podučne in narodu po-
»	' t	a	m . mm M M M M M	MMAMA	»wt i A i li
določenim eenam preostanek premoga, olja in drugega materijala. ne sme pa izvažati tega bto/a v centralne države.
15.	Vse turške železnice pridejo ped kout o'o zaveznikov, ki jih smejo porabiti za svoie potrebe kadarkoli in kjerkoli hočejo. Batun» in B iku okupirajo zavezniki.
16.	Vse turške čete v Hedžasu .(Arabija), Siriji in Mezopotamiji se imajo podati najbližnjim zavezniškim poveljnikom. Turške čete morajo izprazniti Cilieijo izvzeinši policijskih straž.
17.	Vsi turški oblastniki v Tripolitaniji se mo-rajo podati najbližnjim italijanskim garnizijam.
10. Vsi nemški in avstro-oprrski vojaki, pomorščaki in civilisti morajo zapustiti turško ozemlje v enem mesecu.
20.	Turška vlada se mora pokoriti zavezniškim naredbam glede na razpolaganje z on i jem. strelivom, vojaško opremo in transporti demobilizirane turške armade. ' 1
21.	Zastopnik zavezn ških držav bo nastavljen pri turškem ministrstvu za potrebščine v svrho. da pazi na zavezniške interese.
2. Turški vjetniki ostanejo v rokah zaveznikov. Zavezniki se bodo še premislili glede na esve. boditev interniranih turških civilistov in moških preko vojaške starosti.
„' 23. Turčija se mora zavezati, da pretrga vsej stike s centralnimi državami.
24.	V slučaju nereda v šesterih armen kih vi* lajetih imajo zavezniki pravico okupirati te vl-lajete.
25.	Sovražnosti med zavezniki in Turčijo prenehajo opoldne dne 31. oktobra 1918.
Boljševizem in socializem.
(Konec s ."». strani.)
kratično in socialistično more iniciativa za vsa dela izhajati le iz skupnosti in pri izvrševanju del mora vlada biti pod kontrolo skupnosti.
V boljševiški Rusiji je ravno narol>e. Namesto da bi bilo vse čim najbolj zbrano, je vse d > skrajnosti razdrobljeno. Posledica tega sistema ne more biti socializem, ampak anarhija. In sedanje stanje v Rusiji je res anarhistično.
Usmrtitev bivšega carja je ilustracija tega sistema. Nikolaj Romanov je bil jetnik na rt da. Ampak jekaterigradskemu lokalnemu sovjdtt je predolgočasno paziti nanj. Brez obzira na mišljenje prebivalstva ali sovjetov drugih krajev sestavijo jekalerinogradski boljševiki takozvano revolucionarno sodišče, pa ga ust rele, v Moskvi jim i>a ne ostane nič druzega, kakor reči: "No. je |»a prav."
Na ta način ni bil le Nikolaj Romanov spravljen s sveta, ampak življenje sploh je v tem sistemu postalo brez cene. Ljudje, ki so simpatizireii z boljševiki in jih podpirali, dokler so jih smatrali za socialiste, kakor na primer Tokoi, predsednik prve socialistične vlade na Finskem, pravijo, da je rop, uboj, umor na Ruskem tako vsakdanja stvar, da se komaj še kdo zmeni za take dogodke. Pri tem se delavcu prav tako lahko kakor kapi-lalistu zgodi, da gre živ iz hiše, pa obleži mrtev za kakšnim vogalom. Nikdar niso bile razmere pod carjem tako grozne, kakor so sedaj.
Temu reči sex»ializem .je pač več kakor predrznost.
Ali vzroki te žalostne situacije so razumljivi.
Lenin in Trockij sta imela v elobi boljševiške revolte toliko pristašev med veijaki, da se je upor y oboroženo silo posrečil. Odtod* do večine ljudstva je pa elolga pot.. V boljševiškem slučaju je zmagala revolta manjšine. In to se ne vjema s socializmom, temveč le z Leninovo teorijo, ki misli, ela zadostuje za socialno revolucijo majhna zavedna stranka, kateri se bo tudi masa nezaveelnega ljudstva pri-. družila, kaeiar bo poklicana. Ta nazor se zelo približuje anarhističnemu. Boljševiški eksperiment je pa pokazal, da ni vreden piškavega oreha.
Nezaveelna masa se včasi lahko pridobi zA revolucijo. V drugih se pray tako lahko pridobi za reakcijo, kar dokazuje zge>dovina na neštetih straneh. Tmla kaj pomaga socializmu momentana pridobitev take mase, ki nima sama nobenega pojma
o socializmu? V taki masi govore instinkti in vodijo najprimitivnejši egoizem.
Revolucija nezavedne mas»' "ahko por&zi. ka je. Ampak to je najmanjši tlel socialistične na -loge I stanovitev socialistične elružbe je glavni del, a če niso razmere dozorele za uresničenje tega cilja, tedaj vsaj izvršitev čim temeljitcjših socialnih reform. Za to nalogo je pa absolutno potrebno sodelovanje ljudstva, ki mora poznati smoter in sredstva, k i"'mora torej hiti socialistično zavedno.
Pričakovati kai takega oel mase ruskih mu-žikov je pač skrajna naivnost. Lenin pač ni pričakoval social isti ene ga znanja o«i kmetice v. Auir pak po njegovi teoriji ni bilo treba tega. Zanj je bilo dovolj, da po/na on in še nekoliko tovanev svoj*cilj; ta skupina bo vae ureeiila po boljševiško, delavci in kmetje licelo pa razumeli njegove na -red be*, kaeiar bodo i/elane. 4
Knako argumentira tudi avtokracija. Ampak socializem ne more sprejeti tega nauka od niko gar. in ruski zgle»d kaže, »bi res ni zanič.
Industrija se ne more ustanoviti, organizirati in voeliti z naredbami. Razdejane železnice se ne morejo obnoviti in promet urediti s sklepi kakšnega sovjetskega etelhora. Aprdvizacija ljudstva z živili in ostalimi potrebščinami se ne oskrbi s peščico zavednih sodrugov. Pravičnost se ne more zavarovati, če si jo razlaga sovjet v vsaki vasi na svoj način.
S svojo manjšinsko teorijo je boljševizem napravil iz Rusije kaos, v katerem se je vebunačil pekel. A ker ne more "zavedna manjšina" meni nič tebi nič napraviti socialistov iz nekoliko miljo-nov sebičnežev in ker si razlaga vsakdo boljševizem tako, kakor se mu zdi najbolje zanj, ker vleče vsled teira vsakdo na drugo stran, se mora vsa mašinerija vsaj za silo le s silo skupaj držati. Ti-ranstvo boljševiške vlade, večno eksekutiranje. kateremu je v enem letu padlo več revolucionarjev za* žrtev, kakor«v dobi carizma v petih letih, je
i nujna posledica tega sfantaziranega sistema. Sila, s katero vlada peščica boljševikov. doma, je pa prazna pena na zunaj. Napram socialnim revolucionarjem in menjševikom kaže Lenin lahko pest, pred Nemčijo mora neprenehoma plaziti na kolenih in ponižno izpolnjevati njene ukaze.
Boljševizem je okrutna fantazmagorija, noČ-i na mora, izrodek fanatizma, s socializmom pa ni-
i ma opraviti nič druzega, kakor da ga je oblatil.
Prizadevanja kanadske vlade, da naselijo vojake, ki se vrnejo iz vojne, na zemljiščih, niso imela de>slej velikega uspeha, kajti vlada ne razpolaga s svetom, ki vzbuja želje za naseljevanje. Pred ncelnvnirn časom je bil iz-
priporočajo tudi nekatere organizacije v Zedin jenih državah.
Angleške delavske strokovne organizacije štejejo približno štiri mil jone čl s nerv. Np konvenciji v Blackpoolu leta 1017 je bilo za
bor za izravnavo uveljavi 1akoj priporočila za ladjegradniškc delavce, kurivna uprava pa še ni izrekla svojega mnenja. Za izuče-ne ladjegradniške delavce je do ločenih 80 centov na uro. Mezda za delo mi keisa se ne spremeni de
trebne razprave, mnogo mičnihj slovenskih pesmic in poleg tega I pa prinaša lepe in umetniške sli-j ke.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Olevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
pazite in hranite
Narodni izrek psavi: **Pazite na vai beli denar ca črne dneve." To poMenia toliko kakor prvo pazite in hranite dukler »te fce zdravi in mladi, da boate imeli nekaj ca atara in onemogla leta.
Vaak ¿lovek moru paaati in hraniti, ke le to je edioa pot, ki vhr vodi v neodvianost. Prvi dolar, ki ga date nuxtren, *e lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja ca katerim vaak i ntrorni. lK.br.» je vedno imeti na pametu narodni icrek ki pravi: "Zrno do Krn» poguba: kamen na kamen palača". Najtežje ie početek uli tare* poeetka ni uikdar ničenar. Zatorej pričuite vlugati vol denar dane», ampak pačite, da ga nalagate v gotovo in varuo banko. / vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi aprejemamo depar na hranilno vlogo in plavamo po Vi ohrenti od njega.	• .
Pošiljamo denar v Italijo, Ruaijo in Frnacosko.
Prodajomo prve poaojilne mortgage (markečo) in daje>mo v najem varne lirunilne predale.
Hprejemo upi*e ca parobrodno potovanje v ataro domovino po vojni.
kaspar state bank
1000 Bine Island Avenue, Ohlcago, IU.
Kapital, vloge in prebitek anaša nad $6,000,000.
cverov.i /dr>tvil.« vfdr/tijejo /dr.ivje v (liu/in.ih.
Izborno mazilo.
Ako vat tare revmatizem. protin in nevralgija. potrebujete kako ciobro oljt, t katerim ae maiete zunanja. To zdravilo rabite morda Že takoj; poakusite ga in ae boate prepričali o njegovi izbornoati. Ni vam treba odlašati. Vzemite
Se vera's
Gothard Oil
(Severovo Oothardako olje). katero ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Te zdravilo ae samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izborno zdravilo, ako imate okorele mišice in akiepe. kaka poškodbe, in vsakovratne druge bolečina na telesu. Vzemite ga. kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepčila. Prodaja ae v vaeh fekarnah. Cena 10 in 60c.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
CARL STROVER
Attorney al Law •
Zaatopa na vi«h sodiščih.
Specialist za tožbe V odškodnina- ¡naročila tudi izven mesU
Okusno, hitro in trpežno dela ks privatnike in društva. Sprejemamo
J
kih zadevah. ,Št. sobe 1009.
133 Ws Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
i
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat He^eda. To je "VIL-
LAOE INN*' s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z stndenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okoliei.
Ogden Ave., blizo cesine železniške postaje, Lyons, lil. Telefonska številka 224 M.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, lasa Blue Island Ave.. (Adv.)	Ckicaga, 111.
' SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
Pijp-
louis
SHAJALIŠČE
Or. W. C.
Ohlendorf, M. ». »â 460 6Rá«o HE.,
Telefon 1199.
Zdravnik ca notranje bolecnl in ranocelnik.
Z^mvnisaa preiskava brezplačna — plačati je le zdravila. 1924 Blue Ialand Aye., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po-|xtl.; nd 7 .do 9 zve<'er. Izven (?hicagu hvfii bolniki naj pišejo slovensko.
zanimiv Članek o nadzorova-I
nju banke zvane "clearing house". Kaj to pomeni ca ljudstvo, če je banka ped nadzorstvom "Clearing Houaa".
Vse bnnke, ki imajo cveco a Chicago! (.Tettring House, so podvržene strogemu I nadzorovanju od uradnikov tega ca voda. Pregledovanje računov in imetja j se mora vriiti najmanj enkrat na leto. Icvedenci natančno preiičejo atanje vsake banke. Vso gotovino pre* te je jo, pregledajo vse note, tttrtičine, vknjižbe in druge vrednostne listine, »e prepričajo o fondih, ki ao naloženi v drugih j bunkah in pregledajo knjige in račune. | •Če najdejo icvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, ae te ne štejejo več kot imovina banke. Ako jo skrčila vrednost bančnega premože njn, mora banka kacati pravilno vred | nost v svojik knjigah. C> banka drcno špekulira in se ji pride na sled, mora to tnkoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skiruno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti c boljšim. Ce vsega tega banka hitro fte popravi in atori, iegubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so cdruiene v Clonring House.
hedar se odvcamejo kaki banki to
ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing llouse ima slednja za to dober verok. Xn drugi strani pa je o banki, ki je članica te cvece, že to dovolj jasen do-kuc. <!a ima dobro imovino, da j« njen kredit dober tn da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt ca nadcorovnnje bank potom Clearing Housa je bil iedelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v cveci s tem Clearing Houeom. Ako je ftlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojake, so ji takoj pri-skočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile copet normalne racmere. Ta Clearing House nadcorovalni načrt se je pokazal tnko vapeScn, da so povaoel, kjer koli se nahaja knk Clenrtng House, j sprejeli tn načrt.
American State Banka je v cveci s tem Clearing Housom, je pod njegovim
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.0$ pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova druStva. Deset članov (ie) je treba za novo drufitvo. Naslov za list in za taj-KfNOSNA, WIS.|nifttvo je: 2657 So. Lawndale Avt. Chicago, 111.
---41
SLOVENCEV.
Naiveči^ ^invanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=

214e.se Bluc blsai Avenue, Cklcage, II«.
• , • %
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za eiruštvo in trgovce.
''PROLETAREC" se tiaka v naši tiskarni

>MMMMMIMM»IMMM<MMIMMMM#MMMMMm
l^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate ia vse drago obrnite se na svojega rojaka
f. kerze co., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- ' Vse delo garuntirano. »»»M»MMM»MMMIM»tMMMMtMM>IHMIIM1M> *
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Til. 1475 JOHNSTOWN, PA.
dan uprepj, da imajo vojaki prvi stopanih .'1,082,000 strokovno or. konference meel zastopniki ladje- nadzorstvom in ima v»e privilegije tc pravico do državnega sveta in da jpiniziranib delavcev. Od tc kon- delnic in delavcev, ki delajo od He jim pe».odi *2,.r>00, da lahko u- veneije sta se pridružili central-j kosa. Za neizueenc'delavce je me
Železniške I ni organizaciji dve veliki organi-zaeiji: organizacija atrojevodij z 280,000 člani in organizacija te
spevajo na farmi, elružbe in zemljinene elružme ima jo ho dosti neobdelanega sveta Vojaki iz Anglije in Kanaele bi se /akov z 260.000 člani. Centrali se
radi naselili na farmah, in ee pridejo ta re>dovitna zemljiška pe>d plug, tedaj se bo izelatno pomnožil poljski pridelek. • Kazna sred-
jc pridružilo tudi vee' manjših or ganizacij, elrnge organizacije so pomnožile svoje članstvo, tako da je sedaj na Angleškem približno
stva priporočajo, da postane ta 14,000,000 strokovno organizira svet zopet državna posest. Meda-inib delavcev, nji pewestniki bi radi vieleli, da prexiajn svet po sedanjih visokih cenah. Nekateri pripnre>eajo kot ir.»dstvo, da mora priti ves svet | stabiliziranju delavske mezde /.a v gotovem času poel plug To izučene in ncizneVnc dela\ve pri sredstvo bi' prisililo Špekulante, vladnih delih, je objavil svoja pr
je me
zela povišana, poleg tega ho jim pa še poviša vsakih šest me.-ecev -f v bodoče. Odbor priporoča za de r* Isvce, ki delajo zunaj in okoli an tracitnili premogovnikov - od 42 centov na uro naprej. Za rudarje, ki kopljejo atitrncitni premog in so plačani eni tone, je prcra'"unjc na mezda na jW».I>0 na dan.
Narenlni delavski rwlbor za ravnavanjc sporov, ki dela
iz-n a
da obdelajo svet ali da ga pro-jva priporočila, ki se tičejo ladje-dajo vladi po prilični ecni in ne gradniškrh dclavcev in rudarjev po seelanji, ki je bila umetno na- na antracitnem premogovem povita navzgor. Peideifoiie reforme llju. Ladjegradniški delavski od-
banko, kateri poda vsako leto pot popolnih računov.
American State Banka pa je tudi j*>d driavnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detnjliranih miunov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko ca VAŠO banko in Vaš^denar bo varen in g;i lahko dvignete, kednr ga želite.
J( .	I
Vprašajte aa ser.nnra uaiih First Oold hipotek. Kakor tudi scenam $100.00 in 1500.00 clntih hlpotečnih bondov.
\aroflni vojni delavski odbot je priznal povišanje mezde cest noželezniškim uslužbencem e Kansa« ('ityju, Memphisu, Phila ddphiji, Da.vfonu, (">., Portlandn, Ore., New Orleansu in pri Knnsa City anel Western Intcrurban Co Minimalna mc»la znnša 42*^r» ns uro, najvišja pn 53c.
predsednik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Iain od Avr, vo^sl Loomis in IS. eeete
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro ie 30 let ae Trinerjeva zdravila nspešno rabijo C največjim caupa-njem. A to tudi radi pravega veroka, ker caupnost iedelovatelja casluži popolno caupanje in ¿ialanje od atrani številnih odjemalcev« Malo povijanje cen je sedanja potreba, da ae ohrani canesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo coper draginjo na vseh številnih potrebščinah naSik, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vaak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brec ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati ca potrebščine, in tudi lekarja stane at>ar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. #ato pa bo vrednost' Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vae kar več. plačajo za nje.	'
TRINERJEVO AMERIŠKO ¿DRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako caupanje in vspeh med svetom, ker nčini, da bol cgubi avoje stališče. Icmed vseh bolecnl jih je devetdeset odstotkov, poveročenih in «početih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino.očisti šclodec in odstrani ic notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki ao nekakšen brlog clotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno šareče rudeče vino. V zadevi znhananosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoinosH, navadne slabofe, kakor tudi v šelodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo šennke ob premembi šitja ali radarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, Če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljiv^ vrednoat. Dobite je v vseh lekarnah.	*
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, cato pa je zlasti v slnčajn protina, M» revmatiema, nevrnlgije, lumbago, otrpelosti glešnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomol. Jako je dobro tudi v rad, vah odrgnin in oteklin itd., tudi ca drgucnje iiveev in ca mazanje po kopanju nog. Dobite je v v»'h lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo ca navadno rabo cnotraj. Posebno tm izpiranje grla in ust; istotako ca čiščenje ran, iepuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva sdravlla na mednarodni racata-vafc! Oold Med al San rranctsco l®lft, Orand Prte—ranam« 101«.
JOSEPH TRINER .
manufacturing chemist 1333-1343 South Aahland Ave.	Chicago, III.