Stran 412.
Politični pregled.
Državni zbor. — V četrtek se je sešla poslanska zbornica na novo zasedanje. Prve seje bodo pač posvečene vsakovrstnim nujnim predlogom. Za petek je bilo naznanjeno, da predloži vlada proračun Sedaj stoji v ospredju, vsega zanimanja volitev I. podpredsednika. Prade je novo volitev odločno odklonil. Vsled tega so tudi Poljaki za to, da se II. podpredsednik dr. Žaček voli I podpredsednikom. Kdo pa pa naj stopi na njegovo mesto, je še popolnoma negotovo.
v
Volitve na Češkem niso v narodnostnem oziru prinesle nobene druge premembe, kakor da so Budjejovice prišle v nemške roke. Agrarci so nastopili kot stanovska ne kot politična stranka in torej njih izvolitev ne pomeni obsodbe mladočeške politike, prej odobrenje. Mej Nemci so dosegli največ uspehov Schonererjanci. Večina v dež zboru je seve zopet češka, dasi bo vsled kompromisa v veleposestvu slabša, nego  doslej.
Industrijalci kot spekulantje. — Fabrikantje so se te dni obrnili do vlade, naj jim z naročili pomore. Začelo se je govoriti o nekaki krizi. To je vse sleparija. Fabrikantje odpuščajo delavce, da bi vlado prisilili oddati jim naročila, ob jednem pa sklepajo, da podraže železo, naznanjajo, da se podraži opeka, sklepajo nove kartele in se počutijo tako dobro, da so delnice Alpinske družbe na borzi poskočile. Vse vpitje o industrijami krizi je švindel.
Nov deželni maršal v Galiciji. — Novim deželnim maršalom gališkim je imenovan grof Andrej Potočki, njegovim namestnikom pa grškokatoliški nadškof Szeptvcki.
Ogrska. — Izid volitev v državni zbor je vender pomembnejši, nego se je mislilo. Tiszova frakcija, ki je doslej gospodovala v vladni stranki, je namreč popolnoma uničena. Na njeno mesto stopi prejšnja narodna stranka. To se pokaže tudi v konstrukciji ministrstva Szell hoče vodjo prejšnje narodne stranke Horanszkega napraviti za ministra notranjih del. grof Apponvi pa je določen, da postane prezident poslanske zbornice.
Srbija. — Iz Petrograda poročajo, da car in carica nočeta sprejeti srbske kraljeve dvojice, o katerem sprejemu se je že mnogo pisalo. Natalija je namreč poslala carju originalna pisma, katera je pisala svoj čas kraljica Draga nekemu francoskemu inženerju, s katerim ie imela intimno znanje, ter ga silila k poroki, češ, da je ž njim v blagoslovljenem stanu. — V Kruševcu so se pripravljali na sprejem kraljevske dvojice, kar je eksplodirala velika množina dinamita in smodnika v jedni tamkajšnjih prodajalnic. Porušilo se je 12 hiš, 3 osebe so ubite, 14 je nevarno ranjenih. Kralj je na to odpovedal obisk.
Francija. — Po predlogu prokuratorja republike se je odredila konfiskacija vsega imetja onih katoliških redov, kateri niso prosili avtorizacije. — Vodstvo francoskih rudarjev bo zborovalo 20. t. m. v Sant Efchiennu; posvetovanje pojde za tem, ali je pričeti generalni štrajk ali ne. V nekaterih krogih sodijo, da je generalni štrajk neizvedljiv.
Afganistan. — V poslednjem času se to ime v diplomaciji hkratu jako mnogo imenuje. Afganistan je država v Aziji, katera igra velikansko ulogo o bodočih političnih dogodkih v onih krajih, zlasti v razmerah   mej Anglijo in Rusijo, kajti
Afganistan leži v sredi med Rusijo, Kitajsko, Prednjo (angležko) Indijo in Perzijo. Vladar Afganistana pa je te dni umrl in njegovo nasledstvo provzroča diplomatom Anglije velike skrbi. Kajti v Afganistanu ima Rusija velik upliv in ako hoče ona izkoristiti ta upliv, ima Anglija dovolj vzroka se bati, da ruske Čete preko Afganistana udero v Indijo in se je polaste, Vsled tega si Anglija mnogo prizadeva, da spravi na prestol v Afganistanu moža, ki bi jej bil naklonjen, kar pa se jej težko posreči. — Kakor poroča brzojav, je naslednikom umrlega emirja izvoljen njegov najstarejši sin Kabil Ullah Khan.
Vojna v južni Afriki. — V Angliji vlada velika nevolja zaradi tega, ker ni nobenega upanja, da bi vojna v južni Afriki končala kaj kmalu. Vse, od višjih krogov doli do povprečnega prebivalstva je ogorčeno zaradi neuspešnega vodstva te vojske, katera je zahtevala že nad 20.000 angležkih vojakov, ki so na bojišču umrli, a nad trikrat toliko onih mož, ki so vsled vojnih štrapac postali takorekoč nezmožni za Življenje. Gelo konservativni člani parlamenta se ne morejo vel vzdržati, da se ne bi najnepovoljneje izražali o vojnih dogodkih v južni Afriki in o nasledkih te vojne za vso državo. Tako je član parlamenta Winston Churchill, katerega so Buri vjeli pri Colensu fcot vojnega poročevalca in ki je pozneje ubežal iz Pretorije v Lorenco Marquez, izjavil na nekem shodu v Saddleworthu, da sedanji položaj v južni Afriki ni nič boljši, nego še mnogo slabši, kakor je bil v početku te nepotrebne vojne. Očital je vladi, da je premalo poučena o vseh razmerah in pa da si s krutimi proklamacijami in grožnjami le neizmerno škoduje. Zlasti, pa je dejal, leži vsa silna odgovornost na plečih Ohamberleina in B alf our a in da bode njihova čast, ako ne še kaj druzega, odvisna od načina zaključka te vojne. Ljudstva se je polastila neka čudna apatija, ker smatra ta položaj za stalen in ne vidi rešitve. Najhujše pa uplivajo na angleško prebivalstvo zadnja poročila o velikih izgubah za Angleže. Glasom teh poročil je padlo od početka vojne in do danes nič manj nego 824 častnikov in 16.648 mož. Neugodna poročila pa se množe čedalje bolj. (ribanje vrhovnega poveljnika Bothe proti Natalu daje silno opravila Kitchenerju. To gibanje provzroča Angležem v neprestanih manjših in večjih spopadih toliko izgub, da je angležka cenzura začela dosledno zatirati vsa neugodna poročila. Vrhu tega že ni več nobena tajnost, da je vsled vojne zabredla Anglija v težavni finančni poločaj. Prav radi tega bode treba sklicati parlament, da dovoli nov kredit za vojno 60 milijonov funtov šterlingov, t. j. 600 milijonov goldinarjev. A vedno rastočemu kreditu se upira že tudi ljudstvo in ako pojde to pot dalje, ne ve se, kaj ima slediti še v Angliji sami.