r v -• . ■ FIZKULTUnm TED MK 1 Leto m. IZDAJA FiZKULTURMA ZVEZA SLOVENIJE Ste«. 31 UBSKORi NAROČNINA 1J OD) MSRAJA TRAK PONIOILJIK NAJKOVEJSi DOGODKI: Hajduk : Enotnost 6:0 (3:0) Slavia : C. zvezda 4:1 (2:1) Hov drž. rekord v deseteroboju J Naj živi ferafstvo tmft E^lgarlfa In Jiigsslavijo! Georgij Dimitrov, predsednik • vlade LB Bolgarije Prihod bolgarske vladne delegacije v Jugoslavijo in Slovenijo, na čelu s predsednikom ministrskega sveta Georgijem Dimitrivom, je velike važnosti /.a šo tesnejše sodelovanje med južnoslovanskimi narodi in narodi balkanskega polotoka sploh. To brastvo in edinstvo med jugoslovanskimi narodi in bolgarskim narodom bo z obiskom bolgarske delegacije še bolj učvrščeno že zaradi tega, ker je tudi Bolgarija postala resnično demokratska država, v kateri vlada ljudstvo. Zveza med obema slo- vanskima državama bo postala > jamstvo in trden branik svetov- ; nega miru s Sovjetsko zvezo na I čelu. Južnoslovanski in sploh slovanski narodi so močna sila j proti reakciji in obnovi fašizma, J ki bi se rad zopet dvignil. Zave- > dajoč se te nevarnosti, slovanski j narodi nočejo biti med seboj raz- J prti in brez moči, ampak žele > vztrajno braniti mir in ljudsko j demokracijo pred hujskači nove J svetovne vojne. Za utrditev bratstva in edinstva | južnoslovanskih narodov je potrebno, da se med seboj še bolj povežejo politično, gospodarsko in kulturno. Tudi fizkultura mora š bitj tisti faktor, ki bo združevala j slovanske narode in ne služila kot / sredstvo za razprtije, za kar so se ? je posluževali predvojni protiljud-ski politiki Jugoslavije in Bolga- ' rije. S spremembo družbenega > reda v Bolgariji in osnovanjem Otečestveno - frontovske Bolgarije, > na čelu z Georgijem Dimitrovom, > se je izpremenila tudi fizkultura, j ki je postala last vsega ljudstva. *,/o norm iz avgustov ega in decembrskega prijavnega roka. Vzrok moramo iskali predvsem v tem, da fizikul-torna drušlva svojih tekmovanj v po-eameaniti disciplinah niso znala pove-aaki e tekmovanjem za fizkuHumi znak, nadalje, da odbori društev skoraj sploh ne razpravljajo o leni lekmo-»juiiu ali pa zelo malo. Izgovori tnno-guls dntšlev, da je vzrok nedeilovaiija pomanjkanje kadrov in orodja, ne drže popolnoma, ker se vaditelijstkj kmier ♦italno usposablja in množi na raznih tečajih hi je dejstvo le to, da ti vadi-loliki v društvih niso dobili potrebne vnunočL Da bodo dosegla zadane naloge, se mora jo društva povezali tesneje z mno-iiičoimi organizacijami, za kar naan lahlao oiuži za zgled FD Sobota in Muske Sobote. Krivdo za neuspeh moramo iskati budi v pomanjkanju čiila od-govoniosii fizkulUimih funkcioniarjev. Dri tem ie zanimivo omeniti, da so se najsfebše iakazala v teni lekmovanju vodja društva. Komaj 70e/o društev ima odgovorne funkcionarje za lekmo-vauije za fizkutturni znak. Velik nedo-statek je v tem pogledu tudi slaba pro-jHigamia, ki bi morala biti bolj živ-IjeiKfska, kajti pon-otila, k,i so bila dosodili poslana fizkuRurnim rubrikam, so bila zelo suhoparna. Jz. vsega tega lahko sklepamo, da je treba Ktnipnej postavili v vseh društvih referente tekmovanja za fizkul-turni znak. Naloga iiakuMurnih odborov v d ruš! vili je, da nudijo insiruk-tarjetm, ki prihajajo na teren, čim vo&io pomoč, da se naslonijo zlasti na mtedinsko in sindikalne organizacije tor da postavijo čim več stalnib, c«J-bori v ceaitrih pa tudi potovalne ko-saasije tekmovanja za fizkuHurni znak, ki naj jin opremijo s potrebnimi re-kvivijti. katera naj dajo po možnosti na raapoJago f.izku-Hurna društva. Z tirediirviijo admiLnistracije in etalistike ter z decentralizacijo tekmovanja bo dlorjftno veldko v lem pogle^iu in le tako lahko upamo, da bomo dosegli v tem tokmovaiiiju usipeh, ki ga moramo doseči. Uledila so poročila nekaterih fizkul-turnih društev in aktivov, ki so v mausičeni pojasnila delovanje v tekmovanj A za tizkulturni znak na terenu, ki pa pb tvpmo zaradi zanimivosti pni-bbčili v celoti v prihodnji številkii > Vodiška«. BNA GLAVNIH NAPAK JE, DA DRUŠTVA NE POŠILJAJO POROČIL Zbranim delegatom je nato govorili predsednik FZS Zoran Polič, ki jih je pozvati, naj opišejo, kakšno je stanje na tmaiu. Dejal je, da je treba posebno paziti na napake v tem tekmovanju, Ce vemo, da je namen fiakutiure slu-EiM delu v vsem našem političnem in gospodarskem življenju, lahko raizume-mo pomen tega tekmovanja, ki pa mora služi; i obenem tudi ket osnova za športno tekmovanje, knjsii tekmovanje je osnova vsega našega življenja ®d ga ne srnemo izključiti ravno v športu. Zavedati pa se moramo, da je treba fe|>ortne rezullate dooezati na osnovi veestranega udejstvovanja in ne se samo Ja izključno specializkati za eno panogo. Opažamo še vedno, da imamo skoraj v vseh panogah med najboljšimi le siare tekmovalce, dočim mladi niso pripravljeni žrtvovati naporov, da bi dosegli velike uspehe. Iz poroči] društev je tudi razvidno, da mnoga fizikultuirna društva razvijajo delo na osnovi etarih klubaških tendenc, pri čemer je še posebno značilno, da velja to posebno za ljubljanska 'm mariborska društva. Dobro bi bilo, da bi vzela la društva za zgled dok) nekaterih fizhuJturndh aktivov na deželi. Ugotoviti je tudi treba, da na terenu ni več toliko ob jek livni h ovir za delo, ampak so predvsem le subjektivne. Za primer naj služi FD Sobota v Murski Soboti, kjer so znali funkcionarji kljub objektivnim težiko-eam močno razživeti fizkulturno delovanje in pokazali premer, kakor ee da tudi iz skrompih sredstev veliko narediti. Veliko oviro za razvoj fizikuklure eo preii-Siavljali ok rožni tizkaHorni. odbori, ker niso bili dovolj povezani s terenom in so le ovirali deb). Zaradi tega morajo ti o It siri, kjer še obstojajo, feimprej prenehati z delom. Paziti pa 1)0 treba, da ne zaidejo v iste napake na novo ustanovljeni okrajni odbori. Velika napaka je nadalje v tem. da društva ne pošiljajo poročil o svojem delovanju, ker le na la način lahko fcizknlturna forumi pomagajo na terenu. Ce ni poročil o potrebah in o sitanju na terenu, kaj nameravajo društva graditi, kakšno orodje jim manjka in kašno prostore imajo, jim tudi ni mogoče pomagal«. Vsekakor je nujno, da pridejo vse naše vasi do fiz-kultiirnih igrišč, telovadnic in oslalih rekvizitov, pri čemer si je treba pomagali v prvi vrstd s tem, da stopijo fi»kulturaa društva v slik z množičnimi organizacijami, ki jim bodo gotovo prav rade pomagale. 0 fizkulturnem delu v luči sklepov skupščine FZS in I. kongresa FISA.I-a je govoril strokovni sekretar FZS Edi Šerpa n, kj je nanizal vrsto poi!a s 50 dobro izveibanimi fizknlturniki in 25 latikoatleti, priredila 8 lahkoatletskih tekmovanj, 3 tekme v odbojki in dve nogometu; tekmi. Čeprav so vsi člani bz-igade iz vari, so v tekmovanju za fizkulturni znak potožili 1527 norm, to je približno po 7,8 norme na poedinca. Najslabši tekmovalec ima tri položene norme, kar dokazuje, da so pri polaganju norm sodelovali vsi tekmovalci. Trinajsto dalmatinsko trikrat udarno brigado s sedme sekcije, nosilko prehodne zastavice glavnega slaba mladinskih delovnih brigad. Vseh 186 članov brigade, od katerih je 86 mladink, jc tekmovalo za fizkolturni znak in položilo 1614 norm, to je po 8,6 norme na poedinca. Čeprav se 94% članov brigade preje ni bavilo s fizknlturo, ker so večinoma iz vasi, so bile formirane moške in ženske ekipe v odbojki in košarki, in je bil predvideni koledar fizkuiturnih prireditev v ceiofci izveden. Brigadne ekipe so organizirale nekaj uspelih tekmovanj z mladino vasi Tetova. Na zletu fjzkulturnikov sedme sekcije je brigada množično nastopila In tudi na vseh ostalih tekmovanjih pokazala visoko disciplino. Prvo kikindsko dvakrat udarno brigado s prve sekcije, ki je uspešno Izvrševala delavne naloge in š tem mnogo doprinesla k izgradnji proge na sektorju šamac—DoboJ. Čeprav je brigada stalno menjala mesto, se je 85% članov brigade udejstvovalo aktivno na fizkuiturnih urah in v predvojaški vzgoji. Brigada je sestavljena iz vaške in delavske mladine in šteje 190 članov7 od katerih je ena petina mladink. Samo štirje mladinci se niso prijavili k tekmovanju za fizkulturni znak, ostalih 186 mladincev in miadšnk pa je položilo 1605 norm, to je približno 8,6 norme za poedi-nega tekmovalca. V streljanju je sodelovalo 157 članov brigade, dočtm se je odbojke jsasičlio 95 članov. CENTRALNI ODBOR FI.SAJ-a študentje ljubljanske univerze na Mladinski progi tekmujejo v lahki atletiki V.nedeljo, dne 27. julija je v okviru proslave »Dneva usianka Bosne in Hercegovine« XVI. Deoniea na štadionu u Doboju izvedla svoje lahkoatletsko prvenstvo. Prvenstva so sc udeležile sledeče brigade: XIII. Beograjska, XVI. Beograjska, V11. Bjelovarska, Bugojanska brigada in kot edin-i zastopnik slovenskih brigad — XIV. Ljubljanska študentska M. D. B. Za iekniovalce «>a Mladinski progi so pogoji povsem drugačni kot na domačih igriščih. To niso spočiti in stre-nironi tekmovalci, to so mladinci, ki grade progo in se pripravljajo na izpite, tako da no resen trening ne mo- ■ rejo niti pomieiiti. To eo mladinci, ki so v soboto popoldne 7 ur vihteli kramp i«i voziti s samokolnicami tudi na 200 m daljave e hriba navzdol in zopet gor na nasip, mladinci, ki so po težkem delu ob 10. uri zvečer legli na trde pograde in vstali zjutraj ob pol 6. Po kosilu, ko je bosanska vročina včasih nesnoena, so ti mladinci krenili peš iz svoje Deonice v uro oddaljeni Doboi, se post rojili na igrišču, ki ie značilno po tem, da na njem ne najdeš sence niti toliko, da bi skril vanjo glavo. Gromko so se pozdravile brigade med sabo — in že so se tekmovalci razšli vsak k svoji disciplini. Prvenstvo je organiziralo lizkultur« no vodstvo deonice, ki ga predstavljajo 3 študentje Fizkultumega instituta, pomagali pa so jim fizkulturni referenti posameznih Irigad. Organizacija in izvedba tekem je bila v danih pogojih dobra, doseženi rezultati pa kljub napornemu tekmovanju, za-krčenim mišicam, vročini in nepopolnemu stadionu zelo dobri. Najlepše so bile borbe v tekih. V teku na 400 m je Žnidaršič z dolgim korakom vodil vse do zadnjega metra, kjer ga je za širino prs prehitel uporni Bogdanovič. V teku na 100 m pa Beograjčan Rem kljub temu, da je stalno stopnjeval brzino, ni mogei ujeti stalno boljšega Podlogarja, štafeto 4x100 m je odnesla Ljubljanska brigada, čemur so v nemajhni meri po-mogle dobre predaje. Stilno najboljši pa ie bil Podlogar, ki je v balkanski štafeti -tekel 200 m in zmanjšal razdaljo med vodečim im seboj gotovo za 15 metrov. V metih pa je bil stilno daleko najboljši Lapajne, ki je odnesel prvo mesto v metu diska in kopja. V štirih disciplinah eo tekmovala tudi dekleta, vendar eo se Ljubljančanke udeležile le štafete 4x60 m, kjer eo v postavi Pečenko, Bahovec, Šmalc, Colja zasedle tretje mesto, ter v suvanju krogle, kjer je Colja Vera z rezultatom 8,60 zasedla prvo mesto, Cilenšek Majda pa z 8,22 drugo mesto. Tehnični rezultati moških so naslednji :: Met bombe: t. Jnmbrcšič (VII. Bjelovarska) 52,5 m, 2. Martelanc Dušan (XIV. Ljublj.) 52,0m; suvanje krogle: 1. Jovič (VIL Bjelovarska) 9,60 m, 2. Erzin Pavle (XIV. Ljublj.) 9,53 m; met kopja: 1. Lapajne Miloš (XIV. Ljublj.) 36,30 m, 2. Jovič (VII. Bje!.t<^ pimo na »Dnevu vodnih športov« toliko ne škodijo, kot nam Evropcem. Ali pa če pogledamo njihove čolne, ki so lahki in okretni kot nikjer drugje. Posebno umetnost v izdelovanju čolnov so pokazal; ravno prej omenjeni prebivalci otokov Tihega oceana. Na svojih »orehovih lupinah« preplovejo velike razdalje med otoki In niti pogosti viharji jih ne zadržujejo. Ali pa Indijanci s svojimi ca-noi, ki jim služijo kot prometno sredstvo. Eskimi lovijo ribe na ta način, da se obrnejo s čolnom, ki j§ nepredušno zaprt okoli pasu lovca, pod vodno gladino in v vodi nabodejo ribo na ost. V srednjem in še v novem veku je veljalo v Evropi in povsod v »civili- ziranem in kulturnem svetni plavanje in kopanje kot nemoralno. To pa le pri gospodi, medtem ko je ljudstvo plavalo in se kopalo kot preje. V 19. in Se v začetku 20. stoletja je moral biti kopalec posebno pa ženska, oblečen med kopanjem od vratu do gležnjev, ženske kopalne obleke so bile pravo skladišče čipk, trakov in drugih priveskov. Danes se nam zdi nemogoče v taki obleki plavati ali veslati ali kakor kol; že. Ce bi pa takrat kdo pokazal koleno — zaprli bi ga in sodili kot izvor nemorale. Vendar pa se je sčasoma ta miselnost odpravila. Danes lahko telesa prosto uživajo sonce In zrak, zarjavela koža ni več kot nekdaj nekaj nelepega, nekaj kar Imajo samo »nižji ljudje«. Vsak se sonči, pusti soncu prosto pot k telesu, ki sonce in zrak nujno potrebuje. In poglejmo uspehe tega. Bolezni, posebno jetika, ki med narodi ne kosi več talco neusmiljeno kot nekdaj, so zelo nazadovale. Saj sta sonce in zrak najboljši zdravili in najbolj neusmiljena sovražnika mnogim bolezenskim klicam. Plava- nje in gojenje drugih vodnih športov štejemo danes med najbolj priljubljene panoge fizkulture. Naša kopališča so premajhna in prenapolnjena. Plava že skoraj vsak dojenček, v vodi pa vidiš tudi ljudi z belimi in sivim lasmi, ki si na hrbtu leže privoščijo vse ugodnosti, ki jih omogočajo vodni valovi. Ljudje so spoznali prednosti, Iti jih prinašajo vodni športi in tak0 so ti postali najbolj omiljena zabava delovnim množic. Starši jemljejo že dve do triletne otroke s seboj, ko se gredo kopat. VISOK NIVO NAŠEGA PLAVALNEGA SPOBTA Ce pogledamo danes uspehe, ki so jih dosegli naši plavalci, zrastli iz zdravega naroda, vidimo, da tekmujejo s Francozi, čehoslovaki, Švedi, Madžari jn plavalci Sovjetske zveze za naslov najboljših v Evropi. In ne samo to, naši plavalci so dosegli rezultate svetovnega slovesa. Omenim naj Miloslaviča, ki je bil leta 1946 deseti na svetu na 100 m prosto, z rezultatom 59.2. Z njim stopajo v lati vrsti Vidovič, Pelhan in Cerer. Vsi pa morajo svoja mesta trdo braniti pred navalom naših mlajših tekmovalcev. Zanimivo bo vsekakor srečanje naših z najboljšimi plavalci Evrope na prvenstvu Evrope v Monacu. V naše zastopnike stavimo velike nade, saj so tudi na turneji po CSR odlično zastopali naš plavalni šport in porazili plavalce evropskega kova kot so Marik, Vlastov in Zirka, Linhart In drugi. Kot naši plavalci tako tud veslači častno zastopajo našo državo na mednarodnih tekmah. ZAKAJ DAN VODNIH ŠPORTOV? Sedaj se pa poraja vprašanje, za-kaj je potreben dan vodnih športov? Zakaj še to organizira po vsej državi, saj so vendar plavalni in drugi vodni športi prj nas že pi'ecej razviti. Dejansko imamo dosti novega kadra, ki bo sčasoma zamenjal naše starejše rutinirane plavalce, vendar nam manjka jnegled nad njimi. Plavalni dan nam bo pa dal ta pregled, pokazal nam bo koliko je ta fizkul- tuma panoga pri nas razvita. Iz teh kadrov bomo črpali naše najboljše. Gotovo so med nami še razni »neodkriti talenti«. Mi hočemo vede«, kdo so ti. Dati jim hočemo možnosti aa nadaljni razvoj, pomagati jim hočemo, da bodo dosegli največ kar morejo. In še en važen moment vsebuje dan vodnih športov. Naše ljudstvo naj vidi, kakšne koristi mu prinašajo vodni športi in kakšne koristi Imajo ljudje, kj se ha vi jo z njimi. Ta dan naj pride do izraza predvsem množičnost in popularnost vodnih športov. Vsak kdor zna plavati, vsak kdor ima čoln, vsak kopalec naj' se udeleži tega dneva. Plavalci in' veslači naj tekmujejo med sabo kjer* ni bazenov v rekah in potokih. Pri nas v Sloveniji je močno razvita lesna industrija, s tem v zvezi imamo pri nas mnogo žag pa tudi mlinov, zajezena voda pred temi pa tvori, idealne bazene, ki so kot nalašč pripravni za plavanje. Tako vidimo, da je tudi na deželi možna izvedba plavalnega dne. Fizkulturne organizacije bodo dobile točen pregled o stanju te fizkulturne panoge in o kadrih, s katerimi razpolagamo. V pripravah za ta dan naj naša fizkulturna društva In aktivi nauče plavati čim več fizkulturnikov, ki plavati še ne znajo, osnova vsega sporeda pa naj bo izpolnjevanje norm v plavanju za fizkulturni znak. V spored naj se vključi razne zanimive točke, plavanje s pomožnimi predmeti, prehod preko reke s pomočjo snopov zavitih v šatorsko krilo, napetih vrvi, pokaže naj se reševanje utapljajočih, s potapljanjem iskanje predmetov na dnu vode, pokaže naj se skoke v vodo in še mnogo dm-gega. Naj bo to dan zdravega vesolja-in zabave in koristnega oddiha naših delovnih množic! V ta dan pa gremo s parolo: Vodni športi nam prinašajo mnogo dobrega i« koristnega, zato sodelujmo v dnevu vodnih športov, prazniku oddiha ln okrepčila! * 4 * * 7 10. AVGUSTA BO FIZKULTURNI BAN V KOZJEM Podjetni Kozjani se zopet z vso vnemo pripravljajo na izvedbo fizkultur-nega dne v Kozjem, ki bo v nedeljo, dne 10. avgusta 1947. Spominjajoč so lanskega fizknlturaega dne v Kozjem, ki je nadvse dobro uspel, smo prepričani, da bodo Kozjani fudi leioSnji fizkulturni dan izvedli brezhibno in po pripravah sedeč bo še boljši kakor je bil lanski. Predpoldan bedo meddruštvene tekme v odbojki in skupne vaje za vse popoldan nastopajoče oddelke. Popoldan ob 14. uri se prične parada na igrišču, kjer bo javni nastop. Spored bo obsegal poleg splosnc vadbe tudi lahko atletiko, odbojko, igre in nogomet. Sodeluje rudniška godba na pihala iz Senovega. FD Kozje vabi na ta dan v Kozje vse prijatelje in gotovo se bodo društva v veliki meri ternu vabilu odzvala in tako pripomogla k lepi izvedbi fizkulturnega na-stopa- UAZ1MS PRVENSTVA SLOVENIJE V TENISU ZA LETO 1917. Fizkulturna zveza Slovenije, strokovni odbor za tenis, razpisuje v dneh od 8. do 1U. avgusta prvenstvo Slovenije v tenisu za leto 1947 v izvedbi Fizkulturnega društva »Polet« v Mariboru. Prvenstvo bo v sledečih skupinah: l. moški posamezno A razred. 2. moški posamezno It razred, 3. ženske posamezno, 4. mladinci posamezno, 5. moški v dvojo, li. mešane dvojice. Prijave se bodo sprejemale do četrtka 7. avgusta do 20. ure, ko Im žrebanje v domu FD Poleta. Maribor, Partizanska 4. Pravisodelovanja imajo vsi člani fizkulturnik društev in aktivov Slovenijo. Turnir se bo pričel v petek 8. avgusta in bo traja! do 10. avgusta do 13. uro. Prijavnina znaša za osebo in skupino, 10 din. Udeleženci nosijo potne stroške sami odnoisno njih društva, do.'im preskrbi prireditelj stanovanja in hrano iu nosi sirotke za zunanje udedoženee ml 7. avgusta do 10. avgusta opoldne. Prvenstvo bo ;m pravilih Mednarodne teniško zveize. (>1 aIo podrobnosti bodo objavljene po /srebanju. FZS Jadranje na vodi je eden najlepših športov Vpisujte se v srednjo in visoke (izkulturne šole! Državnoprvt»stvo¥lahki V 29 številki Poleta smo objavili natečaje za vpi* v Državni institut za tizkulturo v Beogradu in v ftzkulturno srednjo šolo v Beogradu, v prejšnjih številkah pa tudi natečaje za vpis v Zavod za fizkulturo v Ivjubljani in Višjo šolo za iiz-kulturo v Zagrebu. 2e samo ti razpisi so najzgovornejši dokaz, da je naša iizkultura nt najboljši poti, da v najkrajšem času dohiti, kar je zamudila med vojno in kar ni mogla doseči v letih predaprilske Jugoslavije. Ni še dolgo tega, ko je prevladovalo pri nas celo med aktivnimi športniki prepričanje, da se da doseči dobre rezultate v športu samo z vztrajnim treningom in morda še s kako »tajno« metodo, ki so jo opisovale knjižice dvomljivega izvora, katerih avtorja je pri pisanju vodila samo misel, kako bi s senzacionalnim tonom zainte-reeiral čim več kupcev in tako veliko zaslužil. Zelo redki so bili, ki so se poglobili res znanstveno v fizično kulturo in jo obravnavali na način, ki je bil daječ od golega tekanja za vsakovrstnimi rekordi ali stremljenja po zmagi za vsako ceno na nogometni tekmi. Tem večja pa je bila zalo že pred vojno želja vseh, ki so poznali vred- . nosi pravilno gojene fizkulture, da bi kljub temu še ve£ časa posvečenega bili tudi naši tekmovalci deležni pra- študiju, kajti kdor hoče biti res sirove strokovne vzgoje, brez kolere po- kovnjak. se mora dobro spoznati na se'ono v sedanji dobi ni več mogoče fiziologijo, tehniko raznih iger, tak-pričakovaii uspehov na mednarodnem tiko. poznati športno zgodovino in polili. Te želje so se jim izpolnile po §e mnoge druge stvari, osvoboditvi, ko so že po enem letu obstojale v Jugoslaviji tri šole za fiz-kulturb, od katerih je imela breograj-ska značaj visoke šole. ostali dve pa srednje, letos pa še z ustanovitvijo fizkullurne šole v Beogradu, ki ima značaj srednje šole, dočim sta ljubljanska in zagrebška lelos višji šoli. Koder, ki 1k> izšel iz vseh teh šol bo ponesel fizkulturo v zadnjo našo tovarno in vas in kar je najvažnejše je to, da bo z.nal fizkulturo podajali na znanstveni podlagi, po nekem sistemu in ne divje, kot je bila pri nas fizkultura razvita po vaseh pred voj- GOJENCI no. Mnogim absolventom teh šol pa bo po končanem šolanju omogočena specializacija v raznih fizkulturnih panogah, tako da v doglednem času lahko računamo z domačimi trenerji-strokovn jaki, ki ne bodo stali toliko denarja kot nekoč inozemski, trenerji, ki niso vršili svoje službe z veseljem, ampak samo za denar, trenerjev strokovnjakov bo najboljša njihovo učenje in bivanje kar najbolj udobno in jim omogočajo vesten študij, so bili letos med počitnicami vsi prostori temeljito preurejeni. Za obilno hrano, brez katere ne bi izdržali naporov študija, pa je bilo preskrbljeno že v preteklem šolskem letu. Med gojenci je bilo lani razvito prisrčno družabno življenje, ki je napravi ialo življenje v zavodu še prijetnejše. Na sporedu so skupni obiski gledaliških in kino predstav, kakor tudi — kar pa se raeume že samo po sebi — šuortnih tekem. V zimskem času gredo gojenci na večtedenski smučarski tečaj, poleti pa na večtedensko letovanje. MOŽEN JE ŠE NADAUNI ŠTUDIJ Ko gojenej končajo enoletni študij, lahko nastopijo takoj službena mesta. Nastavljeni so ali na gimnazijah kot fizkulturni učitelji, ali v tovarnah kot organizatorji fizkulture ali kot tre- Med predavanjem V zavodu za fizkulturo * v Ljubljani SE UČE 27 PREDMETOV nerji in organizatorji v fizkulturnih »»».a* česar so bile nekoč omalovaževane ir ?l1. se la]*ko kljub temu, da »v jih ne znajo še danes ceniti tisti, ki fto službo, vpišejo v drug letnik ne vedo. kaj se vse na lakih šolah beograjskega Državnega instituta za uče,‘ naj odprav,- navedba, da so se ^kulturo, od katerega dobe za stud.., učili na Zavodu za fizkulturo v Ljub- ^ta polagajo med počitnicami liani v preteklem šolskem letu 27 izpite. Absolventi Državnega inshtu-Vebko steulo ...„,1... , . . ta v Beogradu pa imajo isl, položaj m-, naituviiS« p ... kot absolventi katere koli druge vi- h n a tonu .jo in riiz-iologi.io, ni^iono, šote nezgodah, metodiko SIROMAŠNI ŠTUDENTI UŽIVAJO in DRŽAVNO PODPORO fiziološkega značaja, orodjih, državljansko vzgojo in orga- Pogoj za vpis v Zavod zn fizkultu- osnova za kakovostni dvig naših najboljših tekmovalcev, ki bodo lahko t>rv<> Pomoč pr, športnih vadili po njihovih navodilih na pod- biomehaniko, psihologijo, lagi n«jnovejših dognanj, bodisi teh- zgodovino fizkulture, o vadisfeih rolčnejra, bodisi *" --- v ‘ — KAKŠEN JE POUK NA FIZKULTUR-NIH ŠOLAH nižacijo fizkulture, propagando fiz- ro v Ljubljani, kakor tudi v Višjo iiz-kulture, ruščino, poleg tega pa še kulturno šolo v Zagrebu in Državni splošno vadbo, lahko atletiko, vadbo institut za fizkulturo v Beogradu, je Tako kot šj>ort se je tudi športne r,a orodju, borilne vaje, igre, odboj- dokončana srednja šola z veliko ma-šole nekoč gledalo omalovažujoče, ko, košarko, ljudske plese, nogomet, turo in položitev praktičnega izpit«, misleč, da y teh šolah sploh ni um- telovadne kompozicije, plavanje, pred- Da pa bi bil omogočen študij tudi skega dela in študija, ker obstoja vse vojaške vaje. streljanje, čitanje kart manj imovitim učencem, dobe ti znanje samo v praksi, dočim je teo- jn masažo. lahko državno štipendijo, če se dobro rija zelo pičla. Nasprotno temu pa da- Predmetov je torej dosti, toda nji- uče in lejx> obnašajo. Letos bo spre-nes dobro-vemo. da je teorija v da- bova pestrost je najboljše jamstvo, ' r' ’ ' '' *' »ašnji fizkulturi lako obilna, da ni da je pouk zanimiv, vendar ne lahek, mogoče v nekaj letih zajeti ne samo celotne fizkullurne znanosti, ampak GOJENCI ŽIVE V INTERNATU tudi »e posameznih fizkulturnih jra- Gojenci Zavoda za fizkulturo v nog, če se hoče postati res strokov- Ljubljani so nastanjeni v poslopju njak. Čeprav zavzema na fizkulturnih telovadnega doma na Taboru, kjer šolah praktični pouk precejšen del. je imajo tudi učilnice in menzo. Da 'bo jelih v Zavod 80 gojencev in gojenk, med katerimi bodo verjetno tudi fiz-kullurniki iz drugih federalnih enot. Zadnji dan za prijave je 20. avgust in sicer je treba poslati prijave direktno na sekretariat Zavoda za fizkulturo, L*ubljana, Tabor, kjer se dobe tudi vsa podrobna pojasnila. RAZPIS II. DELA PRVENSTVA POSAMEZNIKOV FLRJ V LAHKI ATLETIKI ZA LETO 1S47 II. d«*«l prvenstva FLRJ so izvede 15., 18. in 17. av^ueta v Celju z miHlediijrim sporedom: Petek, 15. Vlil.: ob 15.3t HO m vez ovii-i*e — predtekmovanje, ob 15»W suva«jo krojd« (ženske), 15.41 skok v daljino (moški), 15.5* 200 m (ž) — predtekmovanje. 16.21 4X400 m — predtekmo vau .je, 16.4* 110 m čez ovire — finale, 16-50 200 m (ž.) — IKdfinale, 17.W skok v višino (/•), 17-1® 4X 100 m (m ) — predtekmovanje, 17-2t 10.0 m (ž.), 16.50. 200 m (m.) — polfiintie, 17-00 met tlisStk-a (m.), 17.00 100 m (ž.) — polfinale, 17-15 400 m če« ovire — finale. 17 4» 200 m (m.) — finale, 17.50 5000 m, 18.!• 100 m (ž.) — finale, 18.20 4X100 m (jn.) — fiinaile. Tek me vabi smeje vpisani člani drufttev in aktivov, ki lioslo pravilno in prave* časno prijavljeni in ki &o: 1. osvojili v tem letu prvo m e« to n® ref>nbli&kem prvenstvu v posamezni ikts-eitpbin-i; 2. do«se4irli v tem letu pri javnih tek-, movanjih naslednje minimalne in boljše rezultate: moški: 100 m — 11.7, 200 m - 24.«, 400 m — 54.5, 800 m — 2.08.0, 1500 m — 4.28.0. 5000 m — 17.20-0, 10.000 m — 36.00. 0, 110 m čez ovire — 18.0. 400 m če* ovire — 64-0, krogle — 12 m, disk — 35 ni, kopje — 48 m, kladivo — 34 m. bomba — 58 m, skok v vičino — 188 cm. skofle v daljino — 630 eni. troskok — 12.30 m, skok ob palici — 3 m. ženske: 1% m — 14.2, 200 m — 30.5, 800 m — 2.50.0, 80 m čez ovire — 15.0, rUkok v viisw.no — 130 em, ufikok v daljiiiio — 450 em, krojfla — 9 m, dic*k — *26 m, kopje 25'm, bomba (500 gr) —. 35 m. Vsako društvo sme postavritfci po eno štafetno ek.ipo. Prijave je treba inislati preko republiških zvez na naslov: Okrajni fizkulturni odbor, Celje — poštni predal št. 52. V. prijavi naj se .navede im® in pri.trnek tekmovalca, za katero dioci-pliino se prijavlja, kakor tudi, na katerem tekmovanju je dosegel predpisa«! min.iimum. Republiške zveze morajo pm* ir led a ti in potrditi podatke o doseženih" mi ni m umi h. Prijave morajo biti v Celju do 11. avgusta ob 12. uri. Kasnejše prijave bodo upoštevane samo tedaj, če bo na poštnem pečatu naznačen 9. avgust ko-t zadnji datum odprave. Telefonske i« brzojavne prijave ne veljajo. Tekmovailoi potujejo na at roške društev. Oskirbne stroške za prijavljene tekmovalce. kakor tudi za enega vodjo vsake ekipe z najmanj 6 tekmovalci, prevzame Centralni odbor FTSAJ-a, počenši ml četrtka »večer,* pa zaključno do nedelje zvečer. V prijavo je treba vpisati tuda ime ekipnega voilnjka. Razen za e«ieo odveč, če omenimo še ponašanje publike med borbo. Zasmehovanje, navijanje, kričanje in žvižgi' so neprestano napolnjevali prostor in so narasli zlasti proti koncu borbe poslednjih parov. Vsak udarec ali samo glas, ki je označeval udarec, je izzval burjo krikov. Kričalo je vse. Na pol gluhi in potlačeni smo šli iz Boxing Halla. Osuplo smo spraševali drug drugega: »Kaj je to sodobni šport ali boj gladiatorjev v starem Bimu, kjer je drhal* pijana krvi. zahtevala smrt poraženih?« O. Riževski 31, r o l m w Ir (sX3@©KI3 te v Mubliani od 5. do 7. septembra. Naši tekmovalci se pripravljalo v Kraniu ' Vodja skupnega treninga je Ban Rafaei, ki uri tovariše, tovarišice pa vodi Pustišek Marta. Oba vaditelja sta bila svoje dni mednarodna tekmovalca in je njuna izikušenost !V veliki meri jamstvo za uspešen trening. Poleg njiju je bila poz varna tudi madžarska prvakinja Ke-leti Agneza, ki s svojim velikim Klanjem nudi tekmovalkam najlepšo priliko, da se seznanijo z mnogimi najtežjimi prvinami, ki jih zahteva sodobna orodna telovadba. Včasih se odtegne od svojega dela in od priprav za tekme tudi Boris Gregorka, ki tekmovalcem vedno znova pokaže kaj novega. Poleg teh sodelujeta tudi 'Ančka Kržanova in Krže Bojan, ki posvečata posebno pozornost tržaškim tekmovalcem in tekmovalkam, ki so tudi prišli v Kranj, da izpolnijo svoje znanje, kajti tudi oni bodo kot zastopniki Trsta sodelovali na tekmovanju. VSAKA MINUTA JE SMOTRNO IZRABLJENA Vsi udeleženci živijo v najstrožjem redu in disciplini. Dnevni red je urejen tako, da je vsaka minuta smotrno izrabljena in da še ostane dovolj časa za odmor in počitek, ki ga vsi po resnem delu na igrišču ali v telovadnici, nujno potrebujejo. Tekmovalci so nastanjeni, v prostorih kranjske gimnazije, kjer jim dobra ležišča omogočajo dober počitek. Dnevno urjenje je v telovadnici in na igrišču osnovne šole. Vsak dan ob pol sedmih dežurni pozvoni in še osebno prebudi naj-večje zaspance, skliče ob sedmi uri zbor, preda raport vodji treninga, % nakar sledi skupni odhod na igrišče. Dnevno delo se začne z jutranjo gimnastiko. Pol ure gimnastičnih vaj, teka in korakanja razgiba in ugreje vsem tekmovalcem premrle ude in jih tako usposobi za novo delo. Istočasno pa je ta del treninga izvrstno sredstvo za pridobitev največje kondicije. Ko se telovadci vsi oznojeni v kopalnicah poleg telovadnice dobro umijejo, je že čas za zajtrk, ki ga seveda večina težko pričakuje. Ob devetih se začne resno delo. Po naprej določenem načrtu se vsi udeleženci razdelijo v vrste pri svojih orodjih, deloma v telovadnici, ki je lepo opremljena, deloma pa na igrišču. Ob pol enajstih je kratek odmor, Iri je izrabljen za južino. Sledi ponovno najostrejše urjenje do pol ene, nakar krenejo vsi h kosilu. Seveda se vsem kosilo prileže in je kot. bi trenil vse pospravljeno. Dobre volje nikoli ne manjka in tako imajo šaljivci zlasti pri kosilu posebno pripraven kraj za svoje včasih zares duhovite šale. Po kosilu čuješ tudi lepo pesem in se čudiš svežim obrazom, ki ne kažejo prav nobene utrujenosti. Mimo grede naj omenim, da je vodstvo razumelo potrebo dobre in tečne hrane in je v tem smislu storilo vse, da je za zadostno hrano preskrbljeno. v Kakor hitro so želodci potolaženi, sledi obvezen počitek za vse. Na stanovanju mora vladati do Pred kratkim so bili pozvani od FISAJ-a najboljši jugoslovanski telovadci in telovadke na skupni trening, da se pod strokovnim vodstvom temeljito pripravijo za prvenstvo Balkana, ki bo v Ljubljani. Že teden dni živijo dekleta in fantje v Kranju, kjer se na čistem go- renjskem zraku pod najboljšimi pogoji urijo, da bodo tako čim uspešneje zastopali jugoslovanske barve. Med njimi se stari preizkušeni tekmovalci, kakor tudi mlajši talentirani telovadci, ki bodo nekoč izpolnili vrste naših najboljših tekmovalcev. štirih popoldne popolna tišina. Ob pol petih je malica in nato do sedmih zopet trening. Po večerji, ki je ob osmih, je odmor, ki ga vsak na svoj način izkoristi.- Nekateri igrajo šah, drugj prepevajo ali pišejo pisma, ljubitelji narave pa ta v program predavanje, da se tako vsi udeleženci seznanijo tudi s teoretičnimi problemi. Sedaj ko poteka drugi teden treninga, se že pozna tekmovalcem zadovoljiv napredek. Skoraj vsi so že preboleli začetno krizo, ki nujno sledi pri dajo, da bodo v kratkem času postavljeni pred veliko preizkušnjo, kajti v dnevih 8. in 9. avgusta bodo prve izbirne tekme. Prvih deset od moške in ženske vrste bo ostalo še nadalje na treningu, ki bo seveda še bolj temeljit in še ostrejši, ostali pa se bodo vrnili domov, kjer bodo nadalje vadili na podlagi izkušenj in navodil, ki jih bodo vsekakor mnogo dobili. Tako bo prvi del skupnega treninga zaključen dne 10. avgusla. Že danes lahko ocenimo, kako veliko bo pomenilo teh prvih dva-set dni urjenja za našo reprezentanco in tudi za ostale telovadce. Vsi se tega zavedajo in se vesele Tri naše telovadke, ki se pripravljajo za balkansko prvenstvo med treningom: Glivar Glgn, Gerbec V tila in Zupan Kka čas izkoristijo za izprehod v bližnjo okolico Kranja. Ob desetih mora vladati popolna tišina, dnevno delo je končano, treba se je odpočiti za napore naslednjega dne. TELOVADCI OBDELUJEJO SNOV TUDI TEORETIČNO Tako poteka življenje našim telovadcem. Včasih, kadar izgleda, da je napor prevelik, je vključeno Nočne plavalne tekaste v Kraasju SFD Udarnik v Kranju je v nedeljo zvečer priredil nočne meddruštvene plavalne tekme, katerih ao se udeležili: Enotnost iz Ljubljane, Polet iz Maribora, FD Bled, FD Radovljica, FD Tržič in domači Udarnik. Prireditve se je udeležilo preko 2000 gledalcev, kar je dokaz znatnega interesa za to koristno športno panogo, čeprav se je program radi tehničnih potežkoč odvijal počasi, je vztrajalo občinstvo do kraja, prireditve. Enotnost je nastopila z drugo garnituro. Tekmovanje je potekalo v znamenju dvoboja med Enotnostjo in Poletom. vsakodnevnem temeljitem urjenju. Sedaj bo od dneva do dneva viden vedno večji napredek, kajti vsi so se z največjo vnemo zagrizli v trening in imajo za to že dovolj kondicije. Pri vsem sistematičnem delu vodja in ostali vaditelji pozorno spremljajo prizadevanja vsakega posameznika. Vodi se tudi točna statistika o napredovanju vsakega posameznika. Tekmovalci se zave- 3' /v Pri tem je kot na prvenstvu Slovenije tudi tokrat uspelo Enotnosti premagati Polet. Pri ženskah je iznenadila štafeta Udarnika z zmago nad Ljub- ljančankami in Mariborčankami v štafeti 3X50 m prosto. V propagandnih skokih so nastopili: Pribošek (E), ki je pokazal ves svoj obširni repertoar, Šink in Šturm Boža (U)), Vovk (B), Grilc (R) in Hercegov (Signal Beograd). Rezultati posameznih nastopov: ČLANI: 100 m prosto: 1. Mikeš (E) 1:11.3, 2. Zorjan (P) 1:12; 100 m prsno: 1. Bra.ndner (P) 1:20.9, 2. Kancler (P) 1:21.4; 100 m hrbtno: 1. Pe|.an (E) 1:23, 2. Jereb (E) 1:29; štafeta 3X100 m mešano: 1. Enotnost (Pelan, Kočevar, Mikeš) 3:58.8, 2. Polet (Brandner, Kancler, Tušek) 4:05.4; štafeta 5X50 m: 1. Enotnost (Ahčin, Pelan, Jereb, Kobal, Mikeš) 2:41.2, 2. Polet (Zorjan, Ramor, Mikec, Kancler, Tušek) 2:44.4. ČLANICE: 50 m prosto: 1. Jarc (B) 40.3, 2. Šturm (U) 41.5, 3. Aljančič (U) 41.5; 100 m prsno: 1. Kuhar (E) 1:41.2, 2. Kelc (P) 1:48.8, 3. Jenko (U) 1:48.8; 50 m hrbtno: 1. Jarc (B) 49,2, 2. Šturm (U) 49.6; štafeta 3X50 m mešano: 1. Enotnost velikega napredka naše orodne, telovadbe. Prav gotovo bo naša reprezentanca dovolj usposobljena, da bo častno zastopala svojo državo na bližnjem balkanskem prvenstvu. O najboljših telovadcih, o njihovih posebnih sposobnostih in o načinu njihove telovadbe pa batno še poročali po končanih prvih izbirnih tekmah. J. ML (Vodišek, Kuhar, Bar) 2:20.4, 2. Po-let (Radšel, Kelc, Sajko) 2:21.8; štafeta 3X50 ni prosto: T. Udjruik (Aljančič, Meuvcu, Šturmi 2:11.2, 2. Enotnost (Roš, Kuhar, Bar) 2:14.4; 50 m prsno, mladinke: 11. Božič (U) 51.6, 2. Jerina (U) 51.T; 50 m hrbtno, pionirji: 1. Šink (U) 50.2, 2. Rebolj (U) 54.9; 50 m prsno pionirji: 1. Koš-nik (U) 44.4, 2. Sever (P) 44.4; 50 m prosto pionirji: 1. Šink (U) 39.2, 2. Krušič (U) 41.1. Tekmujoča društva so po točkah dosegla naslednji vrstni red: 1. Enotnost 217 točk, 2. Polet 193, 3. Udarnik 132, 4. Bled 71, 5. Radovljica 54, Tržič 4 točke. Visoka Hajdukova zmaga v prvi tekmi na gostovanju v Sloveniji Hajduk : Enotnost 6:0 (3:0) Ljubljana, 3. avgusta. Pred začetkom novega državnega nogometnega prvenstva v prvi zvezni ligi je splitski Hajduk prišel na gostovanje v Slovenijo, do odigra več prijateljskih tekem s slovenskimi nogometnimi društvi in se tako čim bolje pripravi za start v jesenskem delu nogometnega prvenstva Jugoslavije za leto 1347/48 Splitski igralci, ki jih vodi Ljubo Benčič, so si za središče bivanja v Sloveniji izbrali Kranj, od koder odhajajo na gostovanje po slovenskih nogomelnb središčih. Tako so danes prispeli v Ljubljano, kjer so imeli svojega prvega nasprotnika domačo Enotnost, s katero so odigrali tekmo na stadionu ob Tyrševi cesti, kjer se je zbralo okoli 6000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem pričakovali prvi povojni nastop »Majstora s mora«. Točno ob 18. so pritekli na igrišče gostje, ki jih je občinstvo navdušeno pozdravilo, za njimi pa takoj domače moštvo, ki je bilo ravno tako deležno pozornosti gledalcev. Obe moštvi sta nastopili kompletni, in sicer: Hajduk: Stinčič, Kokeza, Broketa, LuStira, Kat nič, Radovnikovič Ivo, Mr-iič, Matošič, Vidjak, Lokošck, Radov-nikovič lonči. Enotnost: Že! ra n, Dekleva, Zavrl, Žigon, Pupo, Pelicon, Potočnik, Krou-pa. Hacler, Kržan, Hudarin. V drugem polčasu je vrata Hajduka branil mladinec Borčič, 15 minut pred koncem tekme pa ie Batinič zamenjal Luštico. Pri Eiiolnoeti je četrt ure pred koncem prvega polčasa Žumer zameji ial Kroupo in Bajc Deklevo, v drugem polčasu pa Levstik Haclerja, kar se je izkazalo koristnejše za domačine, posebno v prvih 30 minutah drugega polčasa, ko ie Enotnost večkrat izvedla lepe in nevarne napade pred vrata gostov, bi pa jih ni znala izkoristiti posebno zaradi tega, ker v napadu ni bilo nobenega dobrega strelca. Moštvo Hajduka je predvedlo lepo tehnično in koristno igro ter je bilo ves čas v premoči. Odlično podajanje in medsebojno razumevanje ter dobro kritje nasprotnih igralcev, odločen start in borbenost poleg velikega tehničnega znanja, so glavne odlike igralcev >Ma jstora s mora«. Nasprotno pa se igralci domačega moštva- niso dobro sporazumevali, netočno eo podajali žogo, glavna napaka igralcev Enotnosti pa je, da se ne znajdejo pred vrati, posebno napad, in streljajo kamor koli. Potek igre je bil približno naslednji: Niti eno niti drugo moštvo se nista v začetku znašli in je bila igra prve četrt ure precej mrtva. Toda Haj-dukovci so prvi uredili svoje vrste in so po 15. minuti začeli nevarno ogražati vrata domačinov, M so jih polnih 5 minut kar bombardirali e streli, a so vedno zadeli v nasprotne igralce in se odbijali nazaj. Sele v 20. minuti je strel Vidjaka našel pot do Malešiča, ki je z glavo spremenil smer žoge v desni spodnji kot. 1:0 za Hajdiuk. Eno minuto nato Enotnost Izvaja prosti strel s 16 metrov, ki ga pa Stimčič odlično prestreže. V 34. »Minuti Radovmikovič Tonči izvrstno poda Matošiču, ki iz daljave 20 metrov ostro strelja po zemlji v sam desni spodnji kot in je že 2:0 za Hajduk. Pet minut nato Matošič vodi žogo in skozi domačo obrambo poda prostemu Mrčiču, ki v zaletu iz daljave 5 m ostro strelja po zemlji, tako da Že-Iran ni niti mogel pravočasno-intervenirati ter je žoga pod njim ušla v mrežo. 3:0 za Hajduk. Kot smo že omenili, je Enotnost v spremenjeni postavi v začetku drugega polčasa začela z naglimi in nevarnimi napadi pred Hajdukova vtala, ki pa jih na žalost ni znala izkoristiti in so skoraj vsi streli šli precej mimo vratnic ali pa naravnost v robe mladega Borčiča. V tem delu igre je imela Hajdukova obramba precej opravka in ie morala z velikim, trudom reševati nevarne situacije. V 13. minuti pa Radovnikovič Tonči poda žogo Ma- Desno krilo Mrčič (v sredi) je neubranljivo streljal iz bližine v žefranova vrata tošiču, ki zopet po zemlji strelja ločno v spodnji desmi kot in zviša na 4:0 za svoje moštvo. V 31. minuti sodnik Doberlet nepravilno prisodi enajstmetrovko proti Hajduku, čeprav je bil prekršek nekoliko izven kazenskega prostora. Kaze« je izvedel Levstik z ostrim strelom pod zgornjo prečko, loda Borčič je odlično odbil žogo čez vrata. Pet minut pred koncem Tonči Radovnikovič sam preigra vso obrambo Enotnosti in ostro strelja po zemlji v desno vratnico, od katere se žoga odbije v mrežo. 5:0 za Hajduk. V zadnji minuti pa Lokošek ponovi podvig Radovnihoviča Tončija in poelavi končni rezultat današnje tekme. Zadnjih 15 minut je igra popolnoma pripadla Hajduku, ki je igral na polovici, večji del pa tudi v kazenskem prostoru Enotnosti. Med gosti sla bila najboljša Matošič Frane in Radovnikovič Tonči, ki je mlado, toda odlično in nevarno levo krilo. Tudi ostali igralci Hajduka so dobro izvršili svoje naloge in tako pripomogli svojemu mošlvu do zaslužene zmage. Med domačimi igralci so brli najboljši Pupo, Levstik in Pelicon. Vratar Zefran ne nosi nobene krivde za sprejele gole. Sodnik Doberlet je bil slab in je nepotrebno prekinjal igro v škodo obeh moštev, kar je večkrat povzročilo nezadovoljstvo občinstva. Prvi povojni nastop Hajduka v Ljubljani je občinstvo do^ konca spremljalo z zasiimanjem im 'po tekmi s ploskanjem oddalo priznanje njegovemu uspehu. Hajduk bo v četrtek nastopil proti celjskemu Kladi-varju, konec tedna pa proti mariborskemu Železničarju. Sloga : Vardar 1:1 (0:1) Nov! Sad, 3. avsr. Danes je hita ▼ Novem Sadu |>red SOM gledale) nogometna tekma zveznega kvaliVikacljNkejra tekmovanja med Slogo (Novi Sad) Tn Vardarjem (Skoplje). Tekma se je končala z rezultatom 1:1 (0:1). Pefet : Sleboda (Varaždin) 3:1 (0:1) Maribor, 3. avg. Danes je odigral Polet prijateljsko nogometno tekmo z varaždinsko Siobodo. Gostje so se predstaviti v dobri luči, kar so pokazali že v 2. minuti, ko je daia leva zveza prvi gol. Zatem se je razvila lepa igra- Obe obrambi sta imeli precej dela, ker sta bila oba napada dokaj aktivna. V drugem polčasu je Polet pogosto napadal vrata gostov. Vitek je v 5. minuti izenačil. Igra se je razvijala večinoma na polju Slohode, loda obramba je dobro čistila svoj pro-slor. Igra je bila zelo napeta. V 20. minuti je dal Petek iz gneče drugi gol za Polet. V 30. minuli je poslal Gandi e z glavo žogo v mrežo in dosegel trelji gol za Polet. Tehnično tekma ni bila baš na višku. Sodil je dobro Ambrož. Tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. V predtekmi je Pobrežje premagalo Polet II z rezultatom 2:1 (1:0,)« Mladinski nogometni pokal mariborskega okrožja Maribor, 3. avg. Pretekli teden j« bila odigrana v Guštanju finalna tekma za mladinski pokal, ki ga je darovalo fizik ul turno okrožje najboljšemu mladinskemu nogometne^ mu moštvu. V finalu sla se srečali mladinski moštvi Železničarja tn Guštanjn. Mladina Guštanja se je sicer dobro pripravila za to srečanje, toda gosije iz Maribora so pokazal; boljšo tehnično igro in večjo žilavost. Igra se je razvijala ve- činoma na polju Guštanja. Prvi pob čas je dosegel Železničar po Boeeiju. V drugem polčasu je Tekmovanje za mladinsko prvenstvo FLRJ v nogometu V nadaljevanju tekmovanja ia mlMtimsto nogometno prvenstvo FUU so se v sredo sestala moštva iz prve elupine In sicer v prvi igri Železničar (Sarajevo) in Lovčen (Cetinje) Za tekmo Je vladalo veliko zanimanje, ker Je Imel zmagovalec največ izg ledov za prvo mesto Po živahni to razburljivi Igri, v kateri Je imel železničar v drugem polčasu lahko premoč se je tekma končala neodločeno 1:1 (0:0). V drugi igri, ki je bila tehnično mnogo boljša, Je uspelo Vardarju (Skoplje) premagati Enotnost (Ljubljana) z 2:1 41:1). V petek sla bili dve tekmi iz druge skupine. V pr-.! sta se srečali Mladost (Zagreb) in Radničkl (Beograd). Igra se je končala neodločeno 1:1 (1:0). V drugi tekmi sta se srečali Signal in Primorje. Tudi ta tekma se je končala neodločeno 1:1. bil danes zaključen nogometni turnir za mladinsko prvenstvo FLRJ v nogometu. V finalni tekmi jo Lovčen (Cetinje) premagal Vardarja (Skoplje) z rezultatom 3:1. V drugi tekmi jc Železničar (Sarajevo) premagal Enotnost (Ljubljana) z 2:1. Po teh tekmah je zmagovalce turnirja za mladinsko prvenstvo FLRJ v nogometu FD Lovčen (Cetinje) z istim Številom točk kot Železničar (Sarajevo). Nh tretje nimestu je Vardar (Skoplje), na četrtem pa Enotnost (Ljubljana). V drngl skupini Je vrstni red naslednji: 1. Signal (Beograd), 2. Primorje (Su-■Sak), 3. RadničkK Hbragujevac). 4. Mladost (Zagreb). »VAL1FIKACUSKE TEKME ZA PRVO ZVEZNO LIGO Lokomotiva : Kvarner 3:2 (2:0) Zagreb, 3. avgusta. Danes je bila odigrana v Zagrebu prva kvalifikacijska tekma za vstop v zvezno ligo. Pomerila sta se zagrebška Crvena lokomotiva in reškij Kvar-ner. Po zelo živi in zanimivi igri je dosegla Lokomotiva tesno zmago z rezultatom 3:2 (2:0). Lokomotiva je bila boljša v prvem polčasu, Kvarner pa je prevladoval v drugem polčasu. V moštvu Lokomotive sta se odlikovala krilca Ožegovič in Ko-fakovič II, zveva Andročec. v napadu pa je bil najboljši Krnič. V mo- šfvu Kvarnera so pokazali dobro igro Piaibanj in Delcastro v napadu in Matošič v obrambi. Gole so dalj za Lokomotivo. Blažetič- Žig-man in Možak, za Kvarner pa Lu-chesi in Delcastro. Tekmi, ki jo je sodil Mika Stefanovič iz Beograda, je prisostvovalo okrog tisoč gledalcev. Sarajevski Torpedo v prvi zvezni ligi V sredo se Je po vratna finalna tekma kvalifikacijskega oupa ia vstop v zvezno ligo mod sarajevskim Torpedom In domačo Slogo v Novem Sadu zaključil« neodločeno 3:3 (2:1), Tekmi Je prisostvovalo okoli 6000 gledalcev. Gole so dali za Torpedo Svraka 1 In Rajlič 2, za Slogo Pa Aea in Gjurica Avramovič. Tako se j« Tonpiedo kvalificiral za prvo zvezno Ugo. KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA DRUGO ZVEZNO LIGO TekstSlac (Varaždin) v drugem kolu Kvalifikacijska tekma za vstop v zvezno ligo med Tekstilcem iz Varaždina in Radničkim iz Kragujevca, ki je bila odigrana v Varaždinu v sredo, se je končala z rezultatom 2:0 v korist domačih igralcev. Ker se je prva tekma v Kragujevcu končala neodločeno 1:1, se ie Tekstilac s to zmago plasiral v drugo kolo. Rafcotničk! : Sutjeska 3:0 (1:0) Skoplje, 2. avg. Tu je bila odigrana tekma za kvalifikacijski kuf za vstop v zvezno ligo, ki ji je prisostvovalo nad 6000 gledalcev, med Rabotničkim in Sutjesko. Zmagal je popolnoma zasušeno Rabotnifiki. Igralci Sutjeske so igrati sicer požrtvovalno, toda precej grobo. Tekstilac : Podrinje 3:1 8 a b a e, S. avg. Danes je bila tn prva tekma drugega kvalifikacijskega kola ra vstop v drugo ivezno ligo, In sicer med domačim Podrinjem in varaždinskim Tekstilcem. Zmagali so zasluženo gostje • 3)1- dal Novak še drugi gol za Železni« carja in s tem postavil končni rezu! tal. s. katerim je Železničar osvestil pokal. Železničar je odigral in dobil v tem pokalnem turnirju naslednje tekme: Železničar : Polet 3:0 (1:0). Železničar : Pobrežje 7:1 (3:1), Železničar : Gušlanj 3:0 (1:0). Prvenstvo Jugoslavije v jadranju Split, 3. avg. V nadaljevanju tek-omvanja za prvenstvo Jugoslavije v jadranju so bili doseženi naslednji rezultati: v tekmovanju z »dingi« je zavzel prvo mesto Igor Krstulovid (Labud), kt mu sledijo Tito Barač (Labud), Ivo Madovic (Opatija), Ljubo Nar-delj (Labud), Josip Belič (Opatija), Ante Matijanik (Labud) in Josip Letiš. V olimpijskih jolah so bila izvedena predfinalna tekmovanja. V prvi skupini je prispel prvi Tonči Buj (La^ bud), drugi Karlo Bauman (Opatija), tretji Vice Kolimbatovič (Labud), v drugi skupini pa Peter Deškovič, drugi Davor Radmilovid in tretji Ante Mitrovid (Labud). Tekmovanja se nadaljujejo. FD Škofja Loka : FD Razlag 2:1 (1:1). V nedeljo 27. julija Je nastopil y Škofji Loki v povratni kvalifikacijski nogometni tekmi za vstop v slovensko ligo proti domačemu FD Škofja Loka Razlag iz Brežic. Kljub temu, da so domači, predvsem napad, zaigrali precej slabše kot v pivi tekmi in da so gostje postavili močnejše moštvo, niso biu kos vigrani enajstorici Ločanov. Igra ni bila na posebni višini, vendar vsesJtozi fair. V prvem polčasu so prišli Brežičant po levi zveza v vodstvo, nakar je Marguč iz enajstmetrovke izenačil, v dru-gem polčasu pa je Lešnik zvišal in postavil končni rezultat 2:1 za FD Škofja Loka. S to zmago so se Ločani kvalificirali za nadaljnje tekmovanje. Tekmo je dobro sodil Potočnik Iz Ljubljano. Marčelfa je postavil nov državni rekord v deseteroboja Slava Deržkova (Kladivar, Celje) je nadmočno zmagala vpeteroboju in troboju Varaždin, 3. avgusta. Včeraj in danes je bil na igrišču Stabode v Varaždinu prvi del lahkoatletskega tekmovanja v državnem prvenstvu. Člani' so nastopili v partizanskem maršu, teku na 3000 m s teeple-chase lin desetero'hK>ju, ženske pa v troboju in peterobojm. Najipomembnejši uspeh lega tekovanja je novi državni rekord Davorina Marčelje (Mladost Zagreb), ki je v deseteroboju dosegel 0201 točk, t0 je za 102 točk več, kakor je bil dosedanji državni rekord Bura tov k” a, ki je bil postavljen še pred vojno. V partizanskem maršu je zmagal Kata pati (Partizan) s časom 3:55:50, 2- Vasovič (Partizan) 3:57:30, 3. Štajner (Kladivar, Celje') 3:58:02^ 4. Krajcar (Zagreb), 5. Pošlek (Zagreb), 6. Vidovič (Zagreb). V teku 3000 m steeple-ehasc: 1. Segedin (Partizan) 10:07.4, 2. Bašič (Partizan) 10:08.0, 3. Pavlovič (Par-lizan) 10:17.0, 4. Doršič (Dinamo), 6- Mikuška (Spar tak), 6. Štritof (Partizan), 7. Blažičevič (Mladost). MARCEL JA JE DOSEGEL 6291 TOČK Deseteroboj: 1. Marčelja (Mla-nata n plavalke Modic, Korpes, Pa-dost) 6291 točk, 2. Rebula (Parti- zan) 5673, 3. Petrina (Varaždin) 4731, 4. Sram (Mladost) 4654, 5. Toth (JA) 4618, 6. prof. Bakov (Ruski Krsfur) 3868 točk. Po prvem dnevu je odstopil zaradi poškodbe Srp (Mladost), ki je imel največ izgledov, da bo zasedel drugo mesto. Novi državni prvak Davorin Marčelja je dosegel v posameznih disciplinah naslednje rezultate: 100 m 11.5, 400 m 55.6, 110 m z ovirami 15.4, 1500 m 4:48.4, skok v daljino 6.30 m, krogla 11.68 m, kopje 54.30 m, disk 41.16 m. V deseteroboju je v skoku ob palici zmagal stari reprezenlativec prof. Jaša Bakov, ki je skočil 3.55 m. Najboljši v skoku v višino je bil Sram, ki je skočil 1.78 m. Članice peteroboj: 1. Slava Der-žek (Kladivar, Celje) 2723 točk, 2-Radosavljevič (Radnički, Valjevo) 2631, 3. Rehar (Kladivar, Celje) 2601. V posameznih disciplinah so se odlikovale Tučanova in Suma-kova v skoku v višino 1.35 m, Ra-dosavljevičeva kopje 31.85 m in krogla 11.17 m. V troboju za ženske je zmagala Deržek (Kladivar, Celje) s 1725 točkami, 2. Majcen (Kladivar, Celje) 1657 točk, 3. Rehar (Kladivar, Celje) 1595 točk. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Prisostvovalo je tekmam okrog 500 gledalcev. Državno prvenstvo v skokih v Ljubljani Ljubljana, 3. avgusta. Istočasno z državnim prvenstvom v plavanju in vvaterpolu v Zagrebu je bilo predvčerajšnjim in včeraj v centralnem ljudskem kopališču v Ljubljan iob Celovški cesti državno prvenstvo v skokih v vodo. v katerih je na žalost tekmo-vnto vspoa =>kiinai le net tekmovalcev. Državno prvenstvo v skokih v vodo je bilo zaključeno s poljubnimi skoki s trimeterske deske in z desetmetrskega stolpa. Prireditvi drugega dne je prisostvovalo približno isto število gledalcev, kakor prvi dan, med njimi tudi predsednik FZS minister Zoran Polič. Najprej so trije skakalci izvajali poljubne skoke z deske, Pribošek Franc je dosegel 67.82 točke, Kustudič Dušan 37.07 točke. Hercogov Jovan pa 35.57 točke. Prvak države v skokih s trimetrske deske je postal Pribošek Franc (Enotnost) s skupno oceno 117.36 točke v obveznih in poljubnih skokih, drugi je Hcrccgov Jovan (Signal) s skupno oce- no 62.40, tretji pa Kustudič Dušan (Crvena zvezda) s skupno oceno 62.09 točke. Nato je nastopila edina skakalka v poljubnih skokih g trimetrske deske Albina Hcričeva (Železničar, Mark bor), ki je dosegla skupno oceno 36.10 točke in je postala državna prvakinja s skupno oceno 63.60 točke v obveznih in poljubnih skokih g trimetrske deske. Kot zadnji je izvajal poljubne skoke z desetmetrskega stolpa Grilc Bogomil (Udarnik. Karlovac), ki je dosegel skupno oceno 42.91 točke, ter je postal državni prvak s skupno oceno 76.85 točke v obveznih in poljubnih skokih z desetmetrskega stolpa. Tudi organizacija drugega dne prireditve je bila zelo dobra in se je ves spored zaključil v eni uri Propagandne veslaške in plavalne tekme na Ljubljanici Pribošek Fran (Enotnost. Ljubljana) odlično izvaja obvezni skok na glavo naprej z zaletom V skokih e stolpa je nastopil le en tekmovalec, v skokih z deske pa ena tekmovalka in trije tekmovalci, med katerimi Pribošek Franc ni imel resnih konkurentov. Tekmovanje je v imenu FISAJ-a otvoril njegov delegat Savo Sancin, vodil pa ga je tov. Ivan Kavšek s petimi sodniki. Prvenstvo je pokazalo, da je zanimanje za to športno panogo med obtvnsVvom večje, kakor med plavalci, ker si drugače ne moremo razlagati, •Ja v celi državi nimamo več kakor pet skakalcev. Pivi dan so bili najprej izvedeni obvezni skoki g 3 meterske deske za člane, v katerih so tekmovali Pribošek Franc (Enotnost, Ljubljana), Kustudič Dušan (Crvena zvezda) in Hercegov Jovan (Signal, oba Beograd). Pribošek Franc jo zasedel prvo mesto s skupno oceno 49.54 točk, Hercegov Jovan drugo s 26.83 in Kustudič Dušan tretje s 25.02 točke. Nato so sledili obvezni skoki s 3 metrske deske za članice, v katerih je nastopila le Herifeva Albina (Železničar, Maribor), ki je dosegla skupno oceno 27.5 točko. Kot zadnja točka prvega dne so bili obvezni skoki z 10 metrskega stolpa za člane, v katerih je nastopil Grilc Bogomil (Udarnik, Karlovac), ki Je dosegel skupno oceno 33.94 točke. Organizacija tekmovanja je bi-ln odlična, tako fo bil ves spored zaključen v 45 min. Ljubljana, 3. jul. Včeraj in danes so bile na Ljubljanici plavalne in veslaške tekme, ki so bile čisto propagandnega značaja. Tekme je organiziral rajon Rakovnik-Vič, obenem s prireditvijo pod naslovom »Beneška noč«. Tekmovanja so se udeležili člani Enotnosti, Krima, Športno brodarskega društva iz Ljubljane jn pionirji. Tekme so bile dobro izvedene razen nekaterih terenskih neprilik, ki so vplivale tudi na pravo dolžino tekmovalnega prostora. Zato moramo računati na majhne napake pri rezultatih tekmovalcev. Tekmovalcev je bilo prijavljenih 120, udeležilo se jih je pa 110. številni gledalci so oba dneva budno spremjali potek tekmovanja. Odkriti so bili novi talenti, posebno pri pionirjih. Rezultati sobotnega tekmovanja so naslednji: Pionirji, 50 m prsno: 1. Zajc Janez (FD Krim) 51.4, 2. Sedej Milan (FX> Krim) 53.3. člani, 400 m prsno: 1. Hafner Boštjan (Enotnost) 6:10.2, 2. Mikeš Jože (E) 6:38.2. Mladinci, 60 m prosto: 1. Kink Boris (K) 32.9, 2. Keber Milan (K) 33.4; mladinke, 50 m prosto: 1. Vodišek Vera (E) 39.9, 2. Benkovič Lidija (K) 40,0, člani, 100 m hrbtno: 1. Ciglič Dušan (Sp. br.) 1:20.9, 2. Kobal Janez (E) 1:41.1. Poleg plavalnih tekem so bile v soboto tudi veslaške tekme. Rezultati so bili naslednji: športni čolni enojke na 1000 m: 1 Marolt Marjan (šp. br.) 5:20, 2, Lu pinc 5:50, kajak dvojke — mošk. 1000 m: Bitenc Božo—lija Jože 4:50, 2. Leitgeb-Lenarčič 5:40, kajak dvojke, ženske, 1000 m: 1. Osterman Boža—Nered Marija 6:30, kajak enoj- ke moški: 1. Krušič Franc 8:20, 2. Ham Miro 8:50. NEDELJSKI REZULTATI Pionirji, 50 m prsno: 1. Puc Jože (K) 47, 2. Šavs Boris (K) 51, člani 100 m prosto: 1. Mikeš Jože (E) 1:07.2, 2. Kobal Janez (E) 1:09, mla-dlnke 100 m prsno: 1. Avsec Marjanca (E) 1:39, 2. Kariš Ali (E) 1:47, člani 100 m prsno: 1. Hočevar Rado (E) 1:21, 2. Žvokelj Marko (E) 1.23.4, mladinci 50 m prsno: 1. Sežun Marjan (E) 37, 2. Adlešič Niko (E) 42.3, mladinke 50 m prsno: 1. Rigler Marija (K) 52, 2. Predalič Jožefa (K) 54.9, veterani 100 m prsno: 1. Miklavčič Maks (Sindikat električne cestne žel.) 2:02, 2. Ljubič Milan (SAB) 2:04.1. Po končanih plavalnih tekmah so bile izvedene še tekme v skokih. Mladinci: 1. Keber Milan (K) 30.5, 2. Kink Boris 32.5 točke, pionirji: 1. Šavs Boris (K) 17 točk. Nlasicifia|t© se na Dva naskoka na svetovne rekorde Maloolm Campbell je po enoletnih preureditvah svojega motornega čolna »Bluebirt», ki je sedaj kot nov in je dobil motor na šobe s 5000 HP, pričel s poizkusi, da bi izboljša) svetovni rekord 226.7 km na uro, ki ga je pred leti sam dosegel. — Na Slano jezero v Ameriki pa se je odpeljal John Cobb, ki hoče prekositi svoj 1. avgusta 1939. leta doseženi svetovni rekord z avtom, ki je znašal 593.8 km na uro. Njegov z ledom hlajem dirkalni avto Napier-Railton ima 1250 HP. Cobb hoče doseči 630 km na uro, to bi bilo 10.5 km v minuti ali 175 m v sekundi! Brzina, ki jo je pred nekaj leti doseglo samo letalo! Zanimivo je, da je glavni problem pri svetovnih rekordih pnevmatika in da mora Cobb vsake 4 minute menjati gume! Pri tem so gume maksimalno obremenjene samo 1 minuto. Guma na tej pnevmatiki je samo 0.6 mm debela, ker bi sicer ne zdržala ogromne vročine, ki se pr* teh poizkusih razvija. Pri 80 km znaša sredobežna sila 1.5 tone in plašč zdrži dolgo časa; pri hitrosti 600 km na uro se pa sila poveča na 150 ton in normalni plašč bi raztrgalo v desetinki sekunde. Tovarna Dunlop ima poseben oddelek, ki se že 25 let bavi izključno s konstrikcijo dirkalnih gum. Danes proizvaja Dunlop gume Cobba, ki zdržijo 270 ton sredobežne sile. In 100 takih gum je vzel Cobb s seboj na pot za postavitev novega svetovnega rekorda! J. G, Kaj pravi češM fenisaasen Zatopek o sebi? Zštopek je dal po svoji zmagi nad Viljom Heinom v Helsinkih v teku na 5000 m o sebi sledečo izjavo: »Prav za prav ne tečem rad na igrišču, moj ideal je gozdni tek. Ne priznavam nobene taktike, tečem kakor mi prija in prav vseeno mi je, kakšen čas dosežem. Dnevno tečem 500 m, od teh 50 m včasih hitreje, včasih počasneje. Telovadbe ne gojim, do svetovnih rekordov mi ni.« In vendar ga smatrajo severnjaki za resnega .tekmeca za zlato olimpijsko kolajna na 5000 m. Nekoliko matstmatlke s „Tmir de France" 100 udeležencev 21 etap in 4640 km da je podlago za najrazličnejše kombinacije. Največ etapnih zmag je Robič, in sicer 3, Vietto, Teisseire ia Camellini po dve, Rončoni, Fachleit-ner, Massal, Bourlon, Tacca, Tassin, Impariso, Diot, Schotte pa po eno. Najdaljšo in najtežjo etapo 314 km je dobil Ronconi, najkrajšo in najlažjo 139 km pa Impariso. Samo pet dirkačev sl je pridobilo pravico obleči >rumeno majico«, to so bili: Kiibler, ':etto, Ronconi, Brambilla in Robič, rkšno senzacijo je vzbudila Robiva zmaga sledi iz tega, da so še v edzadnji etapi končno zmago pri-sovali Viettu in da je Robič šele zadnji etapi dobil »rumeno majico«, ietto je zmagal v 15 etapah na iupno 3500 km. V gorskih predelih Alpah in Pirenejih so bili na prvih oestih Brambilla, Lazarides in Robič. / Alpah je dosegel Lazarides 65 točk, Irambilla 60, Vietto 29, v Pirenejih pa Robič 43, Brambilla 38 In Lazarides 24 točk. V vseh gorskih etapah pripada največ točk BrambiUi, in sicer 98 drugi pa. je Lazarides z 89 točkami. %£sbi§uehss Usiea ~ Lahkoatletska prveastva la teknts* vaala v evropskih državah Svetovno prvenstvo v streljani« Prvenstvo ČSR praga, 3 avgusta. Na Massarykovera sfa-dionu je bilo danes koneano državno pr« vensivo C‘SR v lahki atletiki, čeprav je tekmovalo veliko lahkoailetov in iahkoattetinj, razen v tekili na 119 in 490 m cev. ovire, kjrr : ta bila dosežena nova češkoslovaška rekorda, niso bili doseženi posebno dobri rezultati. Državni prvaki za leto 1947 so naslednji: 190 m: 1 David 10.7. Z. Paraček 19.8; 2#0m: 1. David 21.3 2. Rek 22.4; 481 m: 1. Precek 50.2, 2. Rek 59-4; 800 »n 1 Virupcr 1:54.6, 2. Vomačka 1:54.8; 1589 m: 1 Vo_ mačka 4:03.4; 5000 m Zatoj^k 14:26.0; 110 m ovire: 1. Tošoar 15.1 (nov rekord) 2. Krul 15.3; 400 m čex ovire: 1. Holeček 55.1 (nov rekord); 4X100 ml. S pa rta 42.2. skok v višino: H»usenb!ass 185. skok v daljino; 1. Hišen 7.2 m2. Ribošok 7.12, 3 Fikeb 7.11; troskok: 1. Jon 14.06; krogla: Knoetk 14.40; 1. Knotnk 54.34; met kopja: Kiescwettcr 50.58. Prvakinje med ženskami so naslednje: 198 m šilnerova 12.6; 280 m Slklova 2C.6; vi-Simt: Houbova 147. krogla: 1 Komarkova 11^58, 2. Mahačkova 11.48 Prvenstvo Francije Pariz. 3 avgusta. Na stadionu Celombes je bilo danes končano lahkoatletsko prvenstvo Francije, na katerem so bili dese. ženi naslednji rezultati: 100 m Bal!y 10.9, 200 m: Bali? 21.8. 400 m Saniona 4S.S, 2. I.unis 48.9; 801 m: Ilan-senne 1:50.6. 2 CbeCdhotel 1:51.0 1500 m: lean Vernier 3:53.0 2. Vartele 3:53.5: 5000 tu: Mitnottn 15:04: 110 m čez ovire: Marie 15.0. 400 m čer ovire Brough 53.8. 4X10« m CAP (Club Atletu- Parisien! 42.9: 4X40(1 m PUC (Pariz Universiteur Ciuh) 3:19.2; 3609 m steepie.eha.se: Callrt 9:33.8; višina: Damjtlp .190 cm: daliina: Dami fin 7.35, Ob palic*: Sliot 3.80: Kopje Tissot 63.SI (nOv rekord) Prvenstva Švice Bern. 3 avgusta; Tu je bilo danes koli. fano tekih o vanje /a' lahkoatletsko prvenstvo ftvtre. Pr\'aki v posameznih disciplinah so naslednji: 100 m: 1. Edtvard (ZDA. študent ▼ Švici) izvw©n konkurence J0.7, 2. Deubellals 10.0, 200 m 1. Edward (izven konkurence) 22.0, 2 Bernard 22.4; 400 m; Hardmayer 49.4; 1500 m Waldvogcl 4:05.8, 5000 m Trauffer 15:44.4. 118 m če® ovire: Bernard 14.88; 498 m čez ovire: Riiggel 55,5; krogla: Sobel 14.G8; kopje: Jennyc 59 96; kladivo; Steffen 48.64. višina: Val!y 185; daljina: Studer 7.02, palica: Steuer 3.90 švedska : Finska 106:78 Cdtteborg, 3. avgusta: V tradicionalnemu lahkoatletskemu dvoboju so Švedi prarnagak reprerentanco Finske z visokm rezultatom 106:78 točkam. Razen v teku na 10.080 m niso bili doseženi kaki izredni rezultati, li naslednji: Zmagovalci y posamezni disciplinah bili naslednji: 100 m: Nilsson (Švedska) 18.9: 480 m: Ahtnevik (S) 49.1. 880 m: Storskruhb (Fin. ska) 1:53.5; 1500 mStraml (S) 3:46 8; 5900 m- Durkfeld (S) 14:39.0; 18.098 m; Ny. a trd m (S) 30:14.4; 110 m čez ovire: (Lid-man (S) 14.7: 408 m čez ovire: Storskrubb (F) 52.2; 3098 m ste^ple — chase: Elmsiit. ter (S) 9:88.6, švedska štafeta (400K 300X290X100 m) Svedsfca 1:56.7, 2 Finska: 1:59.1. daliina: Simola (F) 7.08, višina: Bji>k (S) 196; troskok: Johnsson (š) 14.83; o»» palici: Olsson Cš) 4.10; krogla: LeltiJA (F) 15 69; disk: Nvkv st (F) 43 58. kopje: Hy-tiainen (F) 68.48; klad:vo: Eriksšon (S) 53.80 filednarodn?* tekme v Glasqowu G?a«gow. 3. avgusta. Na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju v Ol?sgowu. na katerem s<» sodelovati tudi amer Škl lahko-atleti, so bili doseženi nekateri zelo dobr? rez ul ta It: Skok v višino: Vesele (ZDA) 202 cm 2 Patersson (Anglija5) 202 cm, kar je za 1 cm boljše od britanskega rekorda. 108 ni Me. Dona*d Ba‘ley (AngVia doma iz Trinidada) 10.4; 110 m čez ovire: 1. Dillard (ZDA) 14.0. 2. Finley (Anglija. Star 41 let!) 116; 800 m: Perkins (ZDA) 1:52.3, skok ob pa« Hci: Richard (ZDA) 4.12 m. Na Strelišču Štora Skogan v Stockholmu se je zai -ilo v peteik na svečan način tekmovanje za svetovno prvenstvo v streljanju. Svečanosti so prlsoistvovali razen velikega števila gledalcev diplomatski predstavniki držav, katerih reprezentance tekmujejo. Med igranjem godbe švedske vojne mornarice so bile dvignjene zastave 21. držav udeleženk, nato pa je predstavnik švedske vojske general Douglas govoril o zgodovini strelnega športa in poudaril pomen mednarodnega strelnega tekmovanja v Stockholmu. V znak, da se je tekmovanje pričelo. so vodje državnih strelnih re- prozentane izstrelili po 1 naboj T postavljeni cilj. Z vzkliki »Partizan!« so gledalci navdušeno pozdravili uspeh vodje jugoslovanske re-prezentan .e kap. Nemanje Markoviča, lei je dosegel isto filevMo točk kakor vodja poljske reprezentance- Tako sta si vodje reprezentanc dveh bratskih slovanskih držav razdelila prvo mesto. Na tekmovanju v Stockholmu sla najbolj številčno zastopani reprezentanci Švedske, ki je poslala G5 strelcev, in Finske z 52 strelci. Norveško zastopa 48 strelcev, Anglijo 39. Argentino 22 in Holandijo 17. Svetovja prvenstvo v kolesarjenju F a r S z, 3. avj?. Včeraj h« bile na dlr-ki^Tšču Pare de* Princes v Parizu zadnje fiitaJiie kulesaiške dirke za svetovno prvenstvo. ' V dohiteval ni vožnji na a km x a p r o f e s i o n a l c e so se plasirali v polfinale Italijana Coppi in Bcvilaqua ter Nizozemec Sekulič in Švicar Koble-t. V prvi dirki je Coppi premagat Schulteja za 185 m v času 6:1* S. v drugi pa Bevi-Iaqua Kobleta za 55 iu v času 6:24.2. V finalni dirki za prvo mesto jo Fauslo Coppi premagal svojega rojaka Bevi-1 ;*qti« za 588 m v času 6:16.2, kar je nov svetovni rekord. V borbi za 3. oziroma 4-iiiiAsto je Kohle! premagal Sehnlteja s 6:26 6 minute. Amatersko prvenstvo v d o h i leva 1 n i vožnji na 4 km je osvojil ♦odi Italijan Benzenotti. k! je v finalni dirki premagal AUigHa (Urugvaj) za S8 melrov v času 5:26.4 Tretje mesto je zasede! Andersen (Danska). Četrto pa Gil-leinain (Franciju). V dirki z motornim vodstvom na 106 k in za profesionalce je zmagal Francoz Leffuer v času 1:23:38 8 ure In je prehitel svojega rojaka Lam holeta za 38 m. Nizozemca Proncka za poldrugi krog (689 m). Italijana Frosia pa aa 755 m Mednarodno teniško prvenstvo ČSR Praga, 3. avg. Slaba mednarodna zasedba je bila glavna karakteristika letošnjega mednarodnega teniškega prven stva češkoslovaške. Na tekmovanju je sodelovalo le 15 tujcev iu so bile zaradi tega najbolj zanimive selo finalne borbe, v katerih so se zgodila tudi velika presenečenja. med njimi vsekakor največje lahka zmaga češkoslovaškega prvaka Jarde Drobnega, ki je v finalu posameznikov premagal letošnjega finalista na vrimhledonskem turnirju Tom Brovvua, kateremu je dovolil doseči le tri ganiese v celi igri. Po drugi strani pa je poraz Drobnega in Cernika proti ameriško-av-stralski komblnacifi Tom Brona—Harper največje presenečenje letošnjega turnirja v Pragi. Tehnični rezultati so bili naslednji: posamezniki — četrt finale: Drobny (CSR):Harper (Avstralija) 6:1. 6:3. Bergelln (Švedska):Skoneoky (Poljska) 4.C, 8:6. 6:4. Johansson (»vedska): Šiba (CSR) 4:6, 6:1, 6:8, Toni Brown (ZDALCernik (CSR) 6:3. «:8. 6:4; polfinale-: Drobny :Bergelin 8:6, 6:2, 7:5, Toni Rrown:Johansson 4:6. 4:6, 6:3. 6:2, 6:3: finale: Drobny:Toin Browu 6:0, 6:2 6:1: moški pari — četrtfina-1 e : Tom Brovrn—Harper:dr. Hykš—Ma-touš (CSR) r:l. 4:6. 11:9. Drobny—Cernik: Hebda—Skonecky (Poljska) 7:5. 6:2, Ber-gelin—Johansson : Slmp«son—Vrha (CSR) «:2. 6:2, Zabrodskv—Dostal (CSR):Rentor-krona (Švedska)—Zahar (CSR) 6:3. 5:7, 6:2; polfinale: Drohny—Cernik :Zabrod- sky—Dostal 6:1. 6:2, 6:3, Tom Brown— Prvenstvo švedske v plavanju Janj IHtes, "fcj .■ . (Francija) in Olsson (švclska) najhitrejša plavalca v Evropi Danes ob $. ari je v bližini Reimsa atartalo 34 dirkačev na 151 k dolg;! progi ga amatersko cestno svetovno prvenstvo v kolesarjenju. V tej dirki je imacal Ferrari v dasu 4:18:48 ure (ali 38.164 km na uro) pred Pcdronijeiu (oba Italija) 4:)9:.17. van Reckom (Niroaicm-sku). Schaeroin (Švica) iti SneDom (Švedska). vsi v 4:19:38 ter Ualdasarljem (Fran eija 4:20:38 ure. Takoj po tej dirki se je ob 11.95 aaOela ccsl n a dirka profesionalcev, ki so v 35 krogih morali prevesiti 274 km 35 m. V dirki je sodelovalo 31 kolesarjev iv. 10 držav, na cilj pa jih ie priklo samo 7, kar je doka*, da sla bili težki proga in borba. Na prosi so odstopili mnogi znani dirkači kot Italijani Coppi,^ Leoni in Ricei, Francozi Tcissler, Idee in Go-osmat, Nizozemca Schulte in van Stcen-bergen, Belgijce Masson in Švicarji Kneeht. Koblet in Kubler. V dirki je nepričakovano zmagal Nizozemec Midle^ kamp v času 7:28:17 ure po dramatični borbi s preostalimi dirkači. Drugi je bil Sercy (Belgija). 3. Jansen (Nizozemska). 4. Magni (Italija), 5. Fachleitner (Franclja). 6. Diderich (Luksemburg). 7. Ma-gnan* (ZDA), vsi v istem času 7:28:27 ure. S t o e k h o 1 m. 3. avg. V’ Vaarbergu Je bilo danes kmičano prvenstvo Švedske v plavanju. Skoraj v vseh disciplinah so bili doseženi zelo dobri rezultati: moški — 208 m prosto: 1. Johansson, 2. Lunden oba 2:18.4; 486 m prosto; Johansson 4:58.5; 260 ni prsno: Roth man 2:49.6: 4C6 in prsno: Rothinaii 8:83; 100 m hrbtno: 1. Persson 1:11.9, 2. Olsson 1:12.1; ženske — 180 m prosto: L F red i n 1:68.3 (novi Švedski rekord), 2. Tidliolm 1:89.7; 400 m prosto: Tidholm 5.14,4 (nov šVedski rekord); 200 m prsno: Sorunlund 3:19.4. Plavalne tekme v Pragi F* r a g e. 3 avg. Danes so bile končane trodnevne plavalne tekme, ki so bile na plavalnem stadionu v Baramiovem pri Pragi ob sodelovanju najboljših češkoslovaških plavalcev in plavalk. Najboljši rezultati v posameznih disciplinah so bili: moški — 168 m prosto: Marik 1:82.2; 489 m prosto: 1. Bartušek 5:89.7, 2. Land-kamer 5:15.5; 1599 m prosto: Bartušek 28:47.8, 2. Landkamer 21:53.6; 198 m hrbtno: Kovač 1:12.5; 289 m prsno: 1. Komadel 2:53.2. 2. Skovajsa 2:53 6; 4X199 m prsno: SK Bratislava 5:17.3; 4X299 m prosto: CFK Praha 18:84 4; ženske:— 199 m prosto: K o liso v a 1:19 3: 409 m prosto: Bečvarska 6:8.42.5; 299 m prsno: Prašilova 3:11-2. Nogometno prvenstvo HarpcrrBcrgelin—Johansson 7:5, 8:6. 6:9; finale: Tom Browm—H*rper:Drobny— Cenilk 6:8, 7:5, 1:6. 6:3, 7:5; posameznice — polfinale: Jedrzejowska (Polj*ka):Štraubcjeva (CSR) • :3, 6:4. Kbrmhcy (iVlad/arsk a): Mik tikova (CSR) 6.*9. 6:2; finale: K5nu5ey:Jedr-zejovvska 3:6. 6:4, 6:1; mešani pari : Stolpa—Ki»rnib«y (Madžarska):Matouš—Štraubejeva 6:2, 6:8. Mednarodno teniško prvenstvo Švice T. a u s a n n e. 3. avg. V finalnih srečanjih za mednarodno teniško prvenstvo Švice so bili doseženi naslednji nepričakovani rezultati: P o s a m e z n i k I : Cucelli (Italija): Sturgess (J- Afrika) 6:4. 4:6, 7:5, 6:4; posameznice: Suminers (J. Afrika): Hart (ZDA) 6:3, 2:6, 6:2; moški pari: Fannin—Sturgess (J. Afrika) : Cucelli— Sada (Italija) 6:1, 3:6. 6:3, 5:7, 6:3. Prvi zmagi Mitiča in Paiade v Ostendi O s t e n d e, S. avgusta. Včeraj se je v Ostendi ▼ Belgiji začel mednarodni teniški turnir, na katerem nastopata tndl Jugoslovanska teniška Igralca Dragotin Mitič in Josip Palada. Prvi dan je Pa-lada premagal Prugnona s 6:8, 6:0, Mitič pa Van den Brucka s 6:3, 6:2. 19 6 7 5 5 4 6 4 3 2 2 2 2 33:6 25:12 27:12 4 24:19 12:15 17:16 21:27 13:7 16:23 19:15 8:24 7:29 8:19 Moskva, 3. avg. V nogometnem prvenstvu Sovjetske zveze je bila 29. julija Kijevu tekma med domačim in minskim Din a mo m. kt sc je končala s tesno zmago domačinov 1:9 (9:9). V torek 29. julija pa se je tekma Spartak:Dinamo (Leningrad) v Moskvi končala neodločeno 2:2. Prvenstvena lestvica izgleda »editj takole: Dinamo (Moskva) 12 CDKA (Moskva) 12 Dinamo (Tbilisi) 11 SpnrUtk (Moskva) 12 Dinamo (Kijev) 11 Traktor (Stalgd) 11 Zenit (Leningrad) 12 Torpedo (Moskva) 18 Dinamo (Leningd) 12 Kri!ja S. (M) 11 Krilja S. (Kuj.) 19 Dinamo (Minsk) 12 VVS (Moskva) 18 LAHKOATLET KOMAROV je postavil nov sovjetski rekord v leku na 499 m če« ovire s časom 55 sekund. NOGOMETNI TURNIR V BANSKI BISTRICI Crvena zvezda: SK Vrutski 4:3 (3:0) Praga, 3. avgusta. V kvirlu svetovnega mladinskega festivala ie bil prirejen v Banjški Bistrioi nogometni turnir, na katerem sodelujejo Crvena zvezda (Beograd), Slavija (Praga), SK Vrutski (član prve slovaške lige) in SK Banjška Bistrica. Crvena zvezda je v prvi tekmi premagala SK Vrutski z visokim rezultatom 4:3, (3:0). Beograjčani so .igrali brez Tomaševiča in Jezerkiča. Zmaga je popolnoma zaslužena. Nadarii na vani, 16. do 17. Vil£. drugi del državnega prvenstva za imjoh-rmv/.fuike v CeJju, 23. in 24. Vlil. drugo kolo moštvenega prvenstva FLU.J »a člane iu članice, 31. VIH. do 7. IX. obvezna propagandna tekmovanja za lah-koatlotiske tvresl iu pri^»ravlja.k> članstvo r.a prodvidoiMi tekmovanja. Moštveno prvenstvo FLRJ za člane, član-iee in mladtbnoe roj. 1929. in 1930. I. tor propagandni 1 ah koali e4i*ki n«Abopi na va«i naj bodo iurve naloge vseh lalikoa>UeU>.k,i.h odsekov v Slovemijit #t*v. 31. F O I. ■ T mn« a Leto zmag sovjetskih Sizkultumikov Občutno je o-živo Športno življenje v fizkulturnih društvih na vasi. Mi- Minulo leto od 19. julija 1946 do gije in drugih držav. Športniki ZSSR Gregorij Novak (Kritja Sovjetov, nulo /amo je v smučarskih krosih so- 20. julija 1947 je bilo v sovjetski fiz- so osvojili tudi moštveno prvenstvo. Moskva) je šestkrat postavil nove sve- delovalo okoli milijon in poi mladin- kulturi polno mednairodnih srečanj, V aprilu so sovjetski rokoborci na- tovne rekorde. Jakov Kucenko (Loko- in mladink iz 54.000 kolhozov, ki so potrdila visoki razred sovjetske- stopili v Pragi na prvenstvu Evrope v motiv, Kijev) petkrat, - M. Rapport «a športa. grško-rimski rokoborbi, na katerem (Dinamo, Leningrad) pa štirikrat. V juliju in avgustu leta 1946 so-se so sodelovali predstavniki petnajstih Odli&ne rezultate v streljanju iz vo- v Franciji uspešno zaključili nastopi .. . ------------- ' Parafla mladink Gruzije mimo tribu ne stadiona moskovskega Dinama na letošnjem ffekulturnem prazniku v Moskvi najboljših košarkarjev Moskve — moške ekipe Strojtelja in ženske ekipe letalskega instiluta. Tekme, ki so jih igrali v Parizu, Maresilleu in drugih mesth Francije, so se končale z zrna go sovjetskih športnikov s skupnim rezultatom 834:265 v njihovo korist. V avgustu so nogometaši moskovskega Torpeda igrali neodločeno z nogometno reprezentanco Poljske v .Varšavi in zmagali v Lodzu s 3:1. Sovjetski plavalci, skakalci v vodo in vaterpolisti so uspešno nastopali > Češkoslovaški. Sovjetski lahkoatleti so prvič sodelovali na prvenstvu Evrope v Oslu, kjer so osvojili 22 odlikovanj. Prvaki Evrope so poslali Nikolaj Karakulov, Evgenija Sečenova, Klavdija Majučaja, Tatjana Severjukova in Nina Dum-badze. Po prvenstvu Evrope je Dum- držav. Naslove prvakov Evrope so jaške puške stoje na 300 m sta dose-badzejeva v Sarpsboru postavila nov osvojili sovjetski športniki I. Kotkas. gla zaslužni športni mojster D. Iva-svetovni rekord v metu diska z re- K. Koberidze in N. Betov. nov (Sovjetska armada), in sicer 336 zultatom 50.50 m. V ma ju je bilo v Pragi prvenstvo od 400 možnih točk ter A. Kolinski V septembru se je v Groningenu Evrope v košarki. V borbi z repre- (Dinamo), ki je dosegel 173 od 200 (Nizozemska) končal šahovski turnir zentancami 13 držav je reprezentan- možnih točk. na katerem je sodelovalo 20 najbolj- ca Sovjetske zveze osvojila naslov Najboljše uspehe v športnih nasto-sih svetovnih šahistov. Prvo mesto je prvaka Evrope. pih so dosegli Dinamovci, ki so na osvojil velemojster Miša Botvinnik, v juliju so sovjetski dvigalci uteži sovjetekih prvenstvih v letu 1947 osvo-tretje pa V. Smislov. Šahovski dvoboj tekmovali na prvenstlvu Evrope, ki jih 42 prvih mest med 73, 21 drugih ZSSR : ZDA se je končal z zmago je bilo v Helsinkih na Finskem. Pet jn 28 tretjih. sovjetskih šahistov ,s skupnim rezul- sovjetskih .športnikov: Azdarov, Me- Druao mesto v državnih prvenstvih tatom 12 in pol:7 in pol točke. lianik. Šatov, Novak in Kucenko so zavzemajo letos športniki sindikatov. V Češkoslovaški, je zmagovito na- dobili zlate medalje in osvojili naslov ki so osvojili 48 nagrajenih mest. stopala boksarska reprezentanca Sov- prvakov Evrope. V moštvenem tek- športniki Sovjelsek armade so v tem jetske zveze, ki je premagala boksar- moranju so sovjetski dvigalci uteži času osvojili 37 nagrajenih mest. je češkoslovaške, Poljske in Jugo- nabrali 26 od 36 možnih točk. športniki Špartaka pa 32. elavije. Mnogo tekmovanj je bilo v -Sovjet- y Sovjetski zvezi rastejo nasledni- V oktobru je na svetovnem prven- skj zvezi od lanskega do letošnjega ki prvakov ju rekorderjev.’ V 24 glav- Rhu v dviganju uteži v Parizu Gre- dneva sovjetskih tizkulturnikov. nih športnih panogah je bilo 1. janu-trorij Novak osvojil naslov svetovnega Samo na vsezveznih prvenstvih je arja 1947 v Sovjetski zvezi 194.411 prvaka. V tekmovanjih za zrušen je sodelovalo več kot 10.000 tekmovalcev, razrednikov, med njimi: športnih 1361 MTS (mašino-traktorskih stanci j = postaj traktorjev in gospodarskih strojev) jn 490 sovhozov. V vsezveznih smučarskih tekmovanjih kmečke mladine je sodelovalo 66 moštev, ki so jih sestavljali' najboljši športniki zveznih in avtonomnih republik, krajev in oblasti na vasi. Najboljše uspehe v teh tekmovanjih so dosegla moštva Gorkovske in Moskovske oblasti, Estonske SSR in Ču vaške A SSR. Enajst strokovnih institutov (v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Tbilisiju, Erivanu, Rigi in drugih mestih), 31) šrednjetehnivnih šol in 3 šole za trenerje, v katerih je 12.560 gojencev, pripravlja kodre za fizkulturno vzgojo. Znanstveno raziskovalno delo v fiz-kultuii in športu se vršj v posebnih znanstveno raziskovalnih inštitutih v Moskvi, Leningradu in Tbilisiju ter na katedrah posameznih športnih panog pri fizkulturnih institutih. rekordov so postavili nove svetovne Največ jih je nastopilo v nasled-rekorde Gregorij Novak, S. Ambar- njih panogah: v nogometu 204, v la-cumjan in Jakov Kucenko. hki atletiki 1388, v plavanju 1079, v V marcu leta 1947 je bil v Parizu smučanju 950, v streljanju 624 in v 'deseti kros glasila Komunistične par- jadranju na vodi 504. lije Francije Humaniteja. Prva mesta čez 60 vsezveznih rekordov je bilo v tekmovanju najboljših sta zasedla postavljenih od začetka leta 1947. Po-sovjetska šporlnika Aleksander Pu- sebno so se odlikovali dvigalci uteži gačevski in Ana Zajčeva, kj sta pre- jn strelci. Uspehi sovjetskih športni-magala tekmovalce oziroma tekmoval- kov so 23 krat prekosil svetovne reke Francije. Švice, Nizozemske. Bel- korde. mojstrov 1901, fizkulturiiikov prvega razreda 1507. drugega razreda 31.63 in tret jega razreda 149.371. Zmagovalec V. Gordienko prihaja po- V 1946. letu je izpolnilo norme polnoma svež na cilj v maratonskem G TO (»Pripravljen za delo in obrani- teku na stadionu moskovskega Dlna-bo«) v vseh disciplinah 934.819 fiz- »>a na leto&njem fizkulturnein prven-kulturnikov. atvu ZSSR Deset najboljših lahkoatletov ZSSR ŽENSKE: Jevški Funjko (oba Moskva) IM ni: Duhovit (Rostov na Donu) 12.2, Novokllov (LouInKrad) 4:»5.». Dihi rš k o SeJenova 12.3. Letov« (obe Moskva) 12-4, (K1 ■]cv) 4:#^.2, Zajcev (Leningiail) Kraslkova (Leningrad), Bllnova (Mo- Tjulenev (Moskva) 4:M.d, Mironov (Leskovška oblast) in Turova 12.«, Barilova n in g r a d 4: »LC.M os ka ce okov 4.0.,.. K v s ie v (obe Moskva) in Okulaeva (Leningrad) (0,,» Moskva) t:»8.2, M",/ , 12.7, Noskova (Riga) in Karllajd (Tallin) 4:11«; >»M m: I unjko (Moskva) to. 12.8; 200 m: Seeenova (Moskva) 25 8, Dli- L"ri''oko (tonlngradl buM.t. b arai.crv nova (Moskovska oblast) 261. Borisova Tjiilenev (oba Mmikia) F’;'?'*’ (Moskva) 26.2, Adatnenke (Kijev) 26.4, Svinuhov (Lvov) L>.13.»t ^'er.n. 1.15-8, Karglna (Moskva) 26.5. Krasikova (Le- \akoroy 1j:2L2. Moakacenkov ningrad) 26.7, I.etova 26», Pižurina (obe ‘j!'.'"J Miromiv ll.enniiiail) Li-H*. Moskva) 27.1, Sevrjnkova (Tažkei.t) 27.2, Kmjakm (l3.6: (;a m ovire: Petrenko (Moskva) 27.4; 40« m: Bistrova Stenancenok (Moskva) in Ankamii je mlada sovjetska prvakinja K a,pi tol Lna Vasi 1 jeva zmaffala caidii 17:25. Med moškii.mi je v Tin zmagal sovjetski maratonski prvak v plavanju Viktor Gladili in z rezultatom 28:41. Moštveno prvenstvo so dobili Moskovčana. 20 Športnikov Severne Osetije se je po-vzjpelo na drtitri na j višji vrli Kavkaza Ka.zl>i:ik-Stal 'mo v vrh kljub neujeodmim vremenskim razmeraan in ledu. Ta vzj je bil po-svečen 30. obletmim sovjeti oblasti. ^ ^ i skva) 1:01.5, Orlova (LcninKrad) 1:01.6, € Fjuppen (Minsk) in Pariokajtc (Kaunas) 1:02.0. Oni šen k (Moskva) 1:02.3; 80 m ovire: Barilova (Moskva) 11.7, Gokieli (Tbilisi) 11.9, Turova (Moskva) In Ga.ile (Hi-«a) 12.4, Kerini Zade (Leningrad) In Ada-menko (Kijev) 12.5, Sevrjukova (Taškent). (Rostov na Donu) in Jarko (Darkov) 11.0, Lnnev (Novosibirsk), Anlsimov (Kijev), Derevščikov, A^aekov, Komarov (vsi Moskva) in Trej (Tallin) 11.2; 200 m: Karakalov in Tarelkin 22.6, Komarov 22,8, Dvorjančikov 230, DerevŠelkov (vsi Moskva) In Griporjev Leningrad) 23 4, Pojarkov (Tallin) in Filippovlč (Leningrad 23.5, Maurah in Lahov (oba Moskva) 23-6; 400 : Komarov 49.4, Zlmin 50.9, Fujračevski (vsi Moskva) 51.2. fikili Tallin) 51.6, Bulanžik (Kijev) 51.7. Maksimov (Moskva) 51.8, Sanadze (Tbilisi) In Valliktvi (Tallin) 519. Volkov (Moskva) in Albul (Leningrad) 521; 1500 m: Fuga- l‘i rialu vtm sovjetske IT M* SENSOUSK® H€ JUKIOKSKO PKVEfVSTVO AMEEmE V lUAHIO ATLETIKI V tekih na kratke proge je niaajkal Nei Paltoin. Na 100 m je junior Lavv-ler tekel 10.3 sekunde, torej za 2 desetinki sekunde bolje kot zmagovalec med seniorji Matliis. Znani čruopolii sprinter Ewell, ki je lani uspešno nastopaj v Evropi, je zmagal na 200 m. docim je bil na 100 m drugi. V loku na 400 m črnopoltemu Mc Kenleyu ni Uspelo teči pod 47 sekundami. Zelo slabi so rezultati Američanov v tekih na dolge proge. Posebno slab je re-zjuHat zmagovalca na 10 km Vanzan-ta, ki ni uspel teči niti pod 36 minu-fcami. Izvrsten pa je bij zopet črno-polti Diilard, ki je zmagal v tekih na 110 in 200 m čez ovire. Tudi v skoku y daljino je zmagal črnec in sicer Steele, ki mu sicer ni uspel kot nekoč Ovvensu skok preko 8 m. Tudi v »koku v višino ni bila preskočena tradicionalna višina 2 m, ker je zmagovalec Albnitton, ki nam je je poznan še iz olimpijskih iger leta 1936, na katerih je dosegel drugo mesto, preskočil »samo« 198 cm. V tej disciplini io oiiorie gladko premagal juiuor Letošnje lahkoatletsko prreo jtvo Amerike je bilo v Lincolnu (Hebrasea) in je dalo nekaj zelo dobrih rezultatov. Zanimivo je. da so v nekaterih disci plinah dosegli juniorji dosti boljše rezultate od seniorjev. Soofield, ki je preskočil 211 cm, s čimer je izenačil Steersov svetovni rekord! Tudi v metu krogle je bil junior Shipke za 1 cm boljši od najboljšega seniorja Deianaya, vendar se daljini 17 m nj približal niti eden niti drugi. V metu diska k zmagal nepričakovano Gordien, v®tlar se ne ve. če je svetovni rekorder Bob Fitch sploh tekmoval. Izvrsten rezultat je dosegel v metu kopja Seymour. ki je dosegel z rezultatom 75.83 m nov ameriški rekord. Prvaki Amerike v lahki atletiki so med seniorji za leto 1947 nasjednji: 100 m: Mathis 10.5 sek.. 200 nv Evvell 21.0 sek., 400 m: Mc Keniey 47.1 sek., 800 m: Pearman 1:50.8 min.; 1500 m: Parver 3:52.9 min.; 3000 m: steple-chase: Efaw 9:32.5 min; 5000 metrov: Stone 15:02.7 min.; 10.000 m: Vanzant 36:13.4 min.. 110 m čez ovire: Diilard 14 0 sek., 200 m čez ovire: Diilard 23.3, 400 m čez ovire: Smith 52.3 sek., štafeta 4X100 m San Antonio AC 40.9 sek., 4X400 m Los Angelce AC 3:15 min., skok v daljino: Sleele 754 cm. skok v višino: Albritlon 198 em, skok ob palici: Mor-con 426 cm, troskok: Neokus 14.00 m, met krogle: Delanay 16.09 m, disk Gordien 53.07 m. kopje: Seymour 75.83 m in met kladiva: Benett 55.14 metrov. Prvaki med juniorji pa so postali naslednji: 100 m: Lawler 10.3 sek., 200 in: 21.4 sek. 400 m: Whitfield 47.4 sok., 800 m: Perkins 1:51.8 min, 110 m čez ovire: Simmons 14.3 sek., 200 m če« ovire: Hofacre 23.3 sek.. skok v višino: Schofiekl 211 cm in met krogle: Shipke 16.10 m črnopolti Diilard tma že znaten naskok pred ostalimi tekmovalci na prvenstvu Amerike ČEŠKOSLOVAŠKI PLAVALCI SO TEKMOVALI V ŠVICI Plavalci ČPK iz Prage so se srečali na svojem gostovanju po Švici v Zii-richu z reprezentancami Švice A in B. V tekmi na 100 m prosto je zmagal M ar j k (ČPK) v času 1:02.9 min., 2. Heyer (Švica A) 1.04.6 min. Na 100 metrov hrbtno je zmagal Potužnik (ČPK) v času 1.16.2 min., 2 Cebey (Švica A), štafeta 3X100 m mešano: 1. ČPK (Potužnik, Kaberle, Mai-ik) 8:40.3 min., 2. Švica A 4X100 m prosto: 1. ČPK (Nowtny, Mare, Land-kammer, Maflk) 4:26.1 miin. V končni oceni so zmagali plavalci ČPK s 47 točkand pred Švico A s 36 in Švico B s 23 točkami Tekme so bije zaključene z igro v waterpolu, v kateri so igralci ČPK premagali SC Ziirich 9:2 (5:0). Svoj zadnji nastop so imeli češkoslovaški plavalci v Arbonn, kjer so nastopili v ekshibicijskih točkah. Potužnik je preplaval 100 m hrbtno v času 1:11.2 min., Marik 100 m prosto v 1:01.1 min. in Kaberle 100 m prsno (s handicaptom) v 1:22 min. Na zaključku je bila odigrana še tekma v vaterpolu, v kateri so zmagali gostje na BC Arbonom 7:3 (5:2). Pt^Ssi ČSI1 v pSsvostfis sa L 1947 valcev, ki so gostovali v Švici pa tudi sicer ni bilo na izredni višini. Med moškimi je postala prvak Slavia s 96 točkami pred Sparto s 76 točkami, v konkurenci tekmovalk pa ČPK Praga s 66 točkami. Zmagovalci v posameznih disciplinah so naslednji: 100 m prosto: Bubnik (Slavia) 1:02 min.. 400 m prosto- Bamišek (Sparta) ir. c ušivo CSR v plavanju je letos brez nekaterih najboljših bilo pla- Mai-ik (češkoslovaška) 5:09 min., 100 m hrbtno: Kovaf (Slavia) 1:12.5 min., 200 m prsno: Vacek (Sokol Plzen) 2:57.6 min., 4X200 m: Slavia 10:27 rnin., 3X100 m mešano Slavia (Kolač, Bubnik- Fiala) 3:34 minut, 4X100 m prsno: APK 5:38.3 min., skoki z deske: Nesvadba (PK Tepli-ce-Šanov) 121,25 točk, skoki s stolpa: Nesvadba (PK Teplioe—Šanov) 92 točk. Med ženskami so postale prvakinje: 100 m prsno: Zinnertova (Sokol Usti n. L.) 1:20.8 min. 100 m hrbtno: Zinnertova 1:32,3, 400 f prosto: Hu-dečkova (ČPK) 7:25.3 min., 200 m prsno: Kozova (ČPK) 3:20.4 min.. 3X100 m mešano (ČPK) Hudečkova, Kozova, Zinnertova) 4:45.5 min., 4X100 m prosto: Radbuza Plzen 7:14.3 mm., 4X100 m prsno: Sokol Usti n. L. 7:04.2 min. 29. LETNE SMUŠKE TEKME NA JUNUFItAUJOOIIU. J40 tekmovalcev so je zbralo ua slalomu, ki jo liti pripravljen na pobočjih Moncha in na Velikem ledeniku. V elitnem razredu je zmagal Karel Molnar v času 1:45.4. Drugi io bil Graf. tretji Bochel (CSlti. šmti Sponar (CSR) in osmi Brosky (CSR). Mod dekleti jo bila prva Maver Trma v časti 2:03.2. drutra Bissik-Keller. tretja Maver Ant. SMUŠKO PRVENSTVO ARGENTINE. Na smuško prvenstvo Argentine, Iti bo £yj»usl.a v Andih, so odpotovflii Francozi, Švicarji In Avstrijci. Droftne zamsnivcsii V MEDNAKODNI lahti atletiki »o bili do«oženi v julija naslednji roauitati: na EiiiHkem sta StaUiidgren in -Lundberfc »kodtla ob palioi 4,Wi m, Šved Evlaiul je pretekel 3000 m eez ovire v 6u.hu 0:12,6 imin.. Lind^ard je protokol 4l>U m v 40,1 sek., Ahmau je akočil v višino UM) cm, P ett er so n pa je vrtrol kopje 68.4? w. MEDN AKODN A LAHKUAlLEl^KA ZVEZA je sklonila izpreuieniti diBciptlno peteroboja za ženske. V bodoče bo peteroboj sestavljen prvi dan iz meta krogle, .skoka v višino in teka na 8?t m, dru-^i dan pa iz teka na 81 čez ovire in skoka v daljino. Predlog ZSSK, da bi bil sprejet namesto teka na 809 m tek na 200 m. ni dobil dovolj glasov. EKSPEDICIJA NA HIMALAJO, švicarska ekspedicija na Himalajo. Leh-uor-Suttor, je prispela do izvira svote roko Ganges, ki so nahaja v vratih ledenika v Uarhwal, 30 km dolgi Uaugotri ledenik je ves posut s kamemjom. Ekspedicija poizkuša s prviim plozainimi turami, ki pa služijo šole treningu, kajti aklimatizacija povzroča še vodno velike tež kočo. MEDNARODNA NOGOMETNA ZVEZA je dobila od tekme Velika Britanija^ Kontinent, ki je bila odigrana v Gla_ govvu, 17.009 funtov šterlingov. to je približno 3.408.099 din. NA OLIMPIJSKE igro lota 1U48 v Londonu bodo poslali Oohoslovaki okoli. 300 tekmovalcev iz enajstih športnih panog. V London so prispele prijave Ajr-gonbi.ne. Avstrije, Belgije. Ceylona, Kd-Lijske, Češkoslovaške, Indije, Malte, Filipinov ia Južne Afrike. ČL1EE ANDERSON, črnec iz Guayne, ki se bo U. dni sestal z Al Philipsom za boksarsko prvenstvo Velike Britanije v peersni teži, se bo pozneje verjetno sestal z bivšim svetovnim prvakom Phi-lom Terrrnom. HOLANDSKI PLAVALKI Nel Van VUetova ter Van Fegelleaova bost« odpotovali v Ameriko, kjer so bosta udeležili tudi tekem z-i državno prvenstvo, ŠVEDSKI BOKSAR OLLE Tandberg je prejel z Ncw Hagen Cuniiectituta povabilo da bi se boksal z Nadhaitom Mannom in sicer že letos v poletju, za kar bi prejel 15.991 dolarjev. NAJBOLJŠI LAH K O AT LETI so iotoa na svetu, računajoč rezultate po fina. skih tabelah, naslednji: 1. SlyjkhuU* (Nizozemska) h s-ojim rezultatom 8:10 min. v teku na 3000 m, ki je ocenjen s 1132 točkami. Drugi je Za Lepek (CSlt). ki je v isti disciplini z rezultatom 8:12,8 ocenjen z 1112 točkami. Tretji je rezultat Roberta Fitcha (ZDA), ki ima v metu diska s 51,22 m 1087 točk. JOE BAKS1, ki je pred kratkim prispel iz Anglije v Nev/ York, je baje izjavil, da se hoče sestati s svetovnim prvakom Joe Louisom, kadar koli bo Louis hotel. V poznem poletju bo prišlo do povratne borbe Baksi-Tandberg Ln zmagovalec tega dvoboja naj bi se v marcu 1948 boksal z Joe Louisom, vendar ne za naslov svetovnega prvaka. OEHOSLOVAKI nameravajo uvrstiti v svoje moštvo za Davis cup proti Avatra-lijii svojega bivšega igralca Hodita, ki biva v Ameriki. Vprašanje je samo. Če ima H ec h še vedno češkoslovaško državljanstvo. NA TURNIRJU teniških profe&hmaJov v Londonu je Američan Budge že dvakrat premagal svojega rojaka Kiggsa. In sicer prvič 3:6, 19:8, 6:2 in drugič. 2:6, 7:5, 6:4. Med ženskami je Uetzova (ZDA) premagala y prvi igri l*alfreyevo 3:6, 6:3, 6:4, dočim je bila v povratnem srečanju premagana 6:3, 8:10, 2:6. V HcieuLkih sta bili odigrana dvo mcsl-državni nogometni tekmi. Norveška je premagala Finsko « tesnim rezultatoma 2:1, reprezentanca Švedske pa v ekshL. b-ioiijskii tekmi Norveško 5:1. 16 DRŽAV Je do sedaj oficieino potrdilo Francoski plavalni zvezi udeležbo svojih plavalcev na prvenstvu Evrope v Monte Carlu. Za prvenstvo v watcriK>-lu pa se bo borilo verjetno 10 moštev, kar je do sedaj rekordno število. TUDI ODBOJKA je na sporedu svetovnih akademskih iger, ki bodo od 25. do 27. avgusta na Stade de Coubertin v Parizu. Za tekme v odbojki so se do sed o j prijavile Češkoslovaška, Poljaka, Madžarska, Romunija, Egipt. Italija, Francija in Libanon. ŠKOTSKI IN ŠVEDSKI NOGOMETAŠI so pozvani v Ameriko, kamor naj bi odpotovali spomladi leta 1948. MEDNARODNI DVOBOJ med Češkoslovaško in Poljsko v sabljanju so je končal z neodločenem rezultatom 2:2. V Krakowu pa je zmagala češkoslovaška reprezentanca nad mestno reprezentanco z rezultatom 2:0. Pozneje so češkoslovaški sabljale! premagali še IV Igijce z rezultatom 2:1. ROBIČ — SLOVENEC? Goriški Ust »Soča« poroča, da je letošnji zmagovalec na »Tour de France«, Jean Robič, po rodu Slovenec. Bilo bi zanimivo dobiti to ene J še podatke o ulem. fitev. 31. POLE* C^Mika turnirja v Madiom Ist Stoplp Damee &e pričneta v Mariboru in Rk oplii u oba polfinalna turnir ja za državno prvenstvo. Turnir v Mariboru se ipra v dvorani bolela *Orel< (III. nadstropje). Žrebanje bo danes ob 11. dopoldne, pozidne pa se že i«ra prvo kolo. Ijrraini čae bo določen pri žrebanju. V smislu razpisa se bo iKroio dnevno 7 ur, in sicer najprej f>, po prekinitvi pa ie dve uri. Vsak 6. dan je določen za odmor in odigra-nje prekinjenih partij. Nagrade so . S000, 2000, 1500, 1000, 750 in 500 dinarjev. Dokomčrva sestava obeh turnirjev trenutno že ni znana. FISAJ je v razporedu odredil že nekaj sprememb. Tako so longer in prvak Bosne-Herce-Kovine inž. Sikožek določeni sedaj za Maribor, Mlinar in Beograjčan Petrovič pa za Skoplje. Mlinar po ie udeležbo odpovedal, prav tako inž. Tekavčič, ki je bi;l določen za Maribor. mor m!., Rabar, Tot in Milič. V Skop-Iju je glavni favorit seveda velemojster Kostič, vendar z ozirom na njegovo nestalno formo presenečenja ni- . so izključena. Najresnejša mu utegne- lz^‘a1.-ta biti Slovenca Puc im prvak JA Ger-mek. Državno moštveno prvenstvo Šahovski odbor pri FISAJ-u je razpisal fitialne tekme za moštveno državno prvenstvo za 1. liM7. Tekme bodo o priliki matcha Češkoslovaško— Jugoslavija v Zagrebu, iu sicer se bodo pričele 30. avgusta ter trajate do 8. septembra. Sodelovali bodo vsi prvaki republik, poleg tega pa prvak JA in Vojvodine. Vsako moštvo bo rjjh turnirjih več oii manj novinci in Luksemburžan Dorner in Irec 0'Suili-?? dosegli kar dobre uspehe, van niela spadalo v mojstrski turnir. Več bi bil seveda dosegel francoski je razvidno iz rezultata samega in po-pivak velemojster dr. Tarlakower, ki triu je. da je sedanji razpored tekmo-te bil prvotno tudi na listi udeležen- vania za svetovno prvenstvo nepra-cev, pa je potem iz neznanih vzrokov vičen. „ , , , . _ Kakor poročajo časopisi. Se ni do- , l"dl bolgarski prvak Cvetkov je končno določeno, koliko igralcev bo iz igral v turnirju vazno vlogo in dose- turnirja v Hilversumu pripušceno k gel nekaj dobrih uspehov. Preseneča nadalineinu tekmovanju za svetovno pa slab. uspeh Palestinca Fbrderja, ki prvenstvo v prihodnjem letu. Po čeških ie pred preselitvijo v Palestino veljal poročilih naj bi dalje tekmovalo prvih za enega najboljših nemških mojstrov, pet zmagovalcev, po drugih poročilih trav tako je bilo od poljskega prvaka pa samo štirje ali celo samo eden. f iatena, ki je na turnirju v Varšavi Končna odločitev o tem bo padla na v aprilu zasedel šesto mesto, pričako- kongresu FIDE, ki je pravkar v teku vati boljšega uspeha. Da zadnja dva, v Haagu. Turnir v Pfsrnti vama. Igralo se bo po turnirskem ei-Kolikor je po prijavah mogoče pre- etenui. Slovenijo bo zastopalo moštvo eodrti, bodo v Mariboru najresnejši FD Krima, čigar aktiv '.Poštar« je tekmeci za prvo mesto inž. M. Vid- osvojil moštveno prvenstvo Slovenije. 0?KcOy — evropski prvak V četrtek je bil v Hilversumu za- prvaka, tu in tam premalo tvegal in ključen conski turnir za evropsko pr- tako remiziral z nekaterimi slabšimi vensivo. Tudi v zadnjih kolih je bil nasprotniki. Toda delitev drugega rne-potek turnirja še zelo napet. Naš pr- sta pa ga zopet etavlja v prvo vrsto vak dr. Trifunovič si je po zmagi nad mednarodnih mojstrov v Evropi. Szabom hotel očividno sam zagotoviti D(>l)r0 sla ^ uveljavila holandski prvo mesto, pa je v partiji s Pacbma- prvajj van Schellinga in angleški pr-nom prevee riskiral in izgubd. Pach- vajj Atesander, čeprav bi od siednje-man je po porazu z Atesandrom izgu- 2a pričakovali tudi nekoliko bil se tudi proti dr. Castaidiju, v zad- večjega uspeha Nasprotno pa je za njem koiu pa se s Cvetkovom. Tako ie popolnoma izpadel iz konkurence za prvo mesto. 0’Ke!)y je imel daleč najlažje nasprotnike in je v zadnjih treh kolih oddal en sam remi ter si tako zagotovil prvo mesto. Uspeh belgijskega prvaka 0’Kellyja prihaja precej presenetljivo in ga na-mah postavlja v prvo vrsto svetovnih šahistov. Lani je 0’Kel!y na velikem turnirju v Groningenu delil — zadnje meglo, sedaj pa ie osvojil kar evropsko prvenstvo. Igral je ves turnir od začetka do konca zelo sigurno in edini ni izgubil nobene partije. Dosegel ,ie zmage proti nekaterim izmed najvažnejših nasprotnikov. Tik pred Hil-versumoin je delil v Teplicah Sanovu prvo mesto s Pircem. Dva zaporedna uspeha kažeta, da prihaja kar v stalno dobro formo. 0’Keliy je star 3G let. Je irskega porekla, živi pa stalno v Belgijk čehoslovaški prvak Pachman je spočetka igral izvrstno, šele v odločilnem trenutku pred koncem pa je popustil. Kakor smo videli že na turnirju osvoboditve v Ljubljani, je Pachman iz-*edno globok in fin igralec, je pa fizično nekoliko slaboten. V tem ie očividno razlaga za njegovo nestalno formo. Kaže tudi, da po porazu rad zapade v depresijo. Naš prvak dr. Trifunovič je igral ves turnir zelo dobro, edino poraz proti Pachmanu mu je preprečil večji u«peh, verjetno delitev prvega mesta. Morda je ravno zato. ker je šlo za osvojitev važnega naslova evropskega Turnir v Pjarinu, na katerem igra nič manj kot sedem velemojstrov, označujejo sovjetski listi upravičeno nastopilo z 8 igralci in dvema rezer- kot turnir najmočnejših sovjetskih ša- Namcstnik ministra informacij ZSSR generallajtnant V. Vinogradov zastopa Sovjetsko zvezo na kongresa FIDE madžarskega prvaka S zoba delitev petega mesta težak neuspeh. Szabo je bil na turnarju edini velemojster in ie veljal pred pričetkom kot skoro sigurni edini favorit za prvo mesto. Kaj je povzročilo njegove številne poraze, bodo poč lahko pojasnili samo udeleženci turnirja sami. Posebno značilno histov. Po dosedanjem poteku kaže. da bo turnir no ib rž končal z novim sijajnim uspehom novega sovjetskega prvaka Keresa, ki vodi s skoro 90% nje XIII." kolo. točk. Približati bi se mu utegnila edino še Bronštejn in Kotov. Vsi drugi, med njimi Smislov in Boteslavski, so močno zaostali. V zadnjih kolih se je e tremi zaporednimi zmagemi močno dvignil Lili en tal. Med drugim je porazil Boleslavskega in Smislova. Rezultati do 25. julija so naslednji: IV. kolo: Keree je porazil Liiienta-la, Tolus Renterja, Bronštejn Makogo-nova, Kasparjan Randvijra. Remi so končale partije Simagin—Smislov, Bo-leslavekl—Flor in Bondarevski—Kotor. V. kolo: Smislov je premagal Bonda revskege, Flor Simagina, Liliental Boleslavskega, Bronštajn Renterja, Kotor Toluša, Keres Randvijra. Partija Makogonov—Kasparjan je končala remi. VI. kolo: Keres je premagal Mako-gonova, Liliemtal Simagina, Boiestav-ski Randvijra, Kasparjan Renterja. Remi je končala partija Smislov— Flor. Partija Bronštejn—Kotov je še prekinjena. Partija Bondarevski—To-!uš pa je bila zaradi Toluševe bolezni odložena. VIL koto: Bondarevski je porazil Flora, Liliesita! Stilistova, Randvijr Simagina, Boieslavski Makagonova, Ke-re« Renterja. Rentiziral je Kotov s Kasparjanom. Prekinjena je partija Toluš—B ronš-t ej n. Odigrana je bila tudi odložena partija Boieslavski—Bondarevski iz I. kola. Končata je remi. Stanje po 7. kotu je bilo naslednje: Keres 8, Kotov 4!$ (1), Liiiental 414, Bronštejn 4 (2), Boieslavski, Smislov, Kasparjan 4, Flor 3'/*, Bondarevski 3 (1), Makogonov 3, Toiuš 214 (2), Simagin 114, Randvijr, Renter 1. Iz nadaljnjih dveh kol eo znani doslej delni rezultati. V VIII. kolu je Keres premagal Kotova, Kasparjan pa Totuša. Partiji Bronštejn—Bondarevski in Liliental—Flor sta končati tov, Bondarevski—Keres, Smislov— Foluš, Simagin—Bronštejn in Liiien-tal—Henker remi. Po XII. kolu votli Keres z 9 točkami preti K atov o m 8 'j, LUientalom 8, Boiutarevskim, Smlslovom tn Bron-štejnom po 7 točk. Danes igrajo zad- ie, da je dosegel slabe uspehe ravno remi. V IX. kolu je Keres porazi! To- .« _ . v *v • . . . _ iC:... „„ n____« _ ____ o proti močnejšim igralcem. Švicar Blan, Francoz Rossolimo in Italijan dr. Castaldi so v mednarod- hilversum 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Točke Mesto 1. 0 Kellj ■o Vj '/z Vj 1 1 34 1 1 34 1 1 1 1 10Vj I. 2. Pachman 14 -cv 1 1 0 1 1 1 C 0 1 1 1 1 934 1I.-III. 3. dr. Trifunovič 'A 0 -v> 1 Vj 1 Vi 34 1 1 34 1 1 1 9Vi 11.-1II. 4. v. Seheliinga A 0 0 -o 1 0 1 1 1 t 34 1 1 1 9 IV. 6. A] e va n d er 0 1 V* 0 -o 1 1 0 Vj 34 34 Vi 1 1 7)4 V.-V L 6. Szabo 0 0 0 1 0 -o Vj 1 34 1 Vj 1 1 1 734 V.-VI. 7. Bia.u A 0 Vj 0 0 34 -o 0 34 1 Vj 1 1 1 GVj 7.-8. 8. Rossolimo 0 0 Vi 0 1 0 1 -a 1 0 Vj Vi 1 1 634 7.-8. 9. dr. Castaldi 0 1 0 0 Vj A 34 0 o 0 1 Vi 1 1 6 9. 10. Cvetkov A 1 0 0 Vj 0 0 1 1 0 0 Vj 1 5 Vi 10. 11. Fbrder 0 0 34 Vj 34 V* 34 Vj 0 1 o 0 0 1 5 11. 12. Plafer 0 0 0 0 Vj 0 0 Vj 34 1 1 o 0 1 4Vi 12. 13. Ddrner 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vj 1 1 ■o Vi 3 13. 14. O SulHvan 0 0 0 C' 0 0 0 0 0 0 0 0 34 <2. Vi 14. luša, Simagin Renterja, Flor pa Randvijra. Smislov je remiziral z Maka-gonovom, Kaspanjan z Bronštejnoin. Liliental je * porazil Bondarevskega, Kotov pa Boleslavskega. V prekinjenih partijah iz prejšnjih kol je Kotov porazil Bronštejna. Bronštejn pa Toiu-ša. Stanje v vodstvu je: Keres 8. Kotov C/z, Bronšten. Liiiental 6. Kasparjan 51/? Rezultati X. kola so bili: Bronštejn—Keres 1:0, (to je prvi poraz Keresa), Liliental—Randvir 1:0, Smislov—Renter 1:0, Boieslavski—Toluš 1:0, vse ostale partije pa so bile prekinjene. XI. kolo: Boieslavski—Bronštejn 1:0, Toluš—Simagin 1:0, Renter— Flor, Kotov—Smislov, Makagonov— Liliental, Keres—Kasparjan in Randvir—Bondarevski remi. XII. kolo; Boieslavski—Kasparjan, Makogonov—Randvir 1:0, Flor—Ko- PAETIJE Kraljev« — indijska obramba Beli : Pire Črni ; Stulik (Teplice Sanov, 1. kolo) I. <12—d4. ScS-ff,, 2. c2-c4. d7— <16, 3. Sgl-tS. Sb8-d7, 4. g2—g3, g7—g6, 5. Ln-g2. LIS—«7. 6. 0-0, 0-0, 7. b2—b3! Nova ideja v tej olvoritvL Beli počaka z razvojem damskega skakača in najprej fianketira lovca. Na običajno potezo 7. Sc3 igra črni e5, 8. b3. c6, 9. de5:, de 5:, 10. Se5:, zaradi Sg4. Sc5, 12. Tel, Db€! e prednostjo. 7.... e7—e5, 8. Lcl-b2. e5 : .14, Ta zamenjava je preuranjena. V poštev prihaja Te8, saj nato ne gre 9. de :, de5 :, 10. Se5 :, zaradi Sg4. Po 8.... Te8, 9. Sc3 pa gre morda že e4, 10. Sg5, e3. 9. SIS : <14, c7—cC, 10. 8bl-c3. Sedaj je nastala slična pozicija, kakršna je navedena v pripombi v 7. potezi, samo da nima beli na e4 slabega kmeta. 10......Sd7-b6, Sistem, ki ga v naslednjem uporabi črni, so izdelali češki mojstri, je pa za črnega verjetno neugoden. II. e2—e4, <16-d5. 12. c4 : d5, c6 : d5, 13. c4—c5, Sb6—d7. 14. e5—c6. V poštev prihaja tudi 14. b4, Se5, 15. Tel, Sc4, 16. Lal. 14......Sd7-e5, 15. c« : b7. Lc8 ! b7, Cmi ima na d5 izoliranega kmeta, beli skakač na d4 pa stoji zelo močno. Beli je očitno v prednosti. 16. Tfl-cl. Tf8-c8. 17. Tal-cl, Morda je bolje 17. Sa4, Tc8, 18. Te5 :, Te5 :, 19. Sc6. LcO :, 20. I.e5 : 17 .... Ta8—c8, 18. f2—!4?. Težka napaka. Beli je premalo upošteval odgovor črnega. Pravilno je najprej 18h3, na La6 pa nato 19. Te3. Črni ee potem ne bi rešil pritiska. 18 ....Se5-c4. 19. Ddl-d3? Nova napako, po kateri je beli izgubi jen. Z 19. Lf3 bi imel beli še vsaj enako pozicijo. Ni po šlo 19. Di3. Se4. 19 ....S16—e4!, 20. Sc3—a4. Dd8 —a51 Z crožfsi« LaS. 21. Lg2—11. Te8 : el, 22. Tel : cl, Lb7—ab! Elegantna, tmia lahka žrtev figure, ki tokoi odloči, črni pride do nevzdržnega napada. 23. D;13 : a6. Da5-d2. 24. Sd4-e2, Dd2—e3 + , 25. K srt—hi, De3—f3 + , 26. Lfl—g2, Se4-f2 + . beli se vda Na 27. Kgl bi sledilo Sh3+!. 28. Khl, Sgf2 mat. ASš si že poravnal^ nesročnmo » fnimiHiiumitMnNiimnmKiutiHmmt iitmiuiiimitiiHuinniinutiiiiMnmuHunuioiiuiiHt Rtov. SL .....n^ti Si&idmk drž. pvvate v tvmievpošu Po plavalnih tekmah sla bili odigrani še zadnji wateri>olo tekmi, ki sla dali naslednja rezultata: Mladost : Partizan 1:0. Hajduk : Primorje 4:0. Hajduk je s tem osvojil državno prvenstvo v vvaterpolu. Drugo mesto je zasedel Jug, trelje Mladost, četrto Partizan, peto Primorje in šesto Enotnost. Tablica državnega prvenstva v waterpotlu: 1. skupina: Hajduk 5 5 0 0 15:5 10 Jug 5 3 11 23:7 7 Mladost 5 2 2 1 17:12 0 Partizan 5 2 0 3 8:7 4 Primorje 5 113 5:19 3 Enotnost 5 0 0 5 3:25 0 Druga skupina: Proleter-Zrenj, 4 4 0 0 27:7 8 Crvena zvezda B. 4 3 0 1 22:10 6 Mladost Osijek 4 2 0 2 18:12 4 Ilinama Vinkovci 4 1 0 3 6:12 2 Torpedo Sarajevo 4 0 0 4 0:32 0 V plavalnem prvenstvu je nastopilo 257 tekmovalcev, od tega 68 žensk, ki so zastopali 13 društev iz vseh delov Jugoslavije. Zanimivo je dejslvo, da sta v plavalni šlaleti 3 x 100 m moški nastopila skupno v hrbtnem plavanju inž. Tonko Gaz žari, ki je nastopil prvič za prvenstvo Jugoslavije lela 1929 in mladi Pela«, član ljubljanske Enotnosti ki sc je leta 1929 šele rodil. pri nas popolnoma nova disciplina. Najprej so preplavali plavalci 200 m prost«. Prvih 100 m je s precejšnjim naskokom obrnil prvi Pelhan v času t:(Xi.0, kar mu je zadoščalo, da ie obdržnl vodstvo do kraja. 1. Pelhan Ciril (Enotnost) 2:22.1; 2. Delilipis (Primorje) 2:22.4; 3. Puhar (Hajduk) 2:22.7; 4. Kurtini (P) 2:23.4; 5. Stipetič Marjan (Mladost) 2:24.1; 6. Škanata (Partizan) 2:27.3. Na 100 m prosto je zmagala prepričljivo Meora medtem ko ie preseneti- Tretji dan prvenstva V predtekih so plavalci na 400 m dosegli lepe čase, tako da je bilo pričakovali v finalu zanimivo borbo. In res se do zadnjih metrov ni moglo reči, kdo bo zmagovalec. Na prvih 100 m je »est plavalcev obrnilo istočasno v Basu 1:10.0. Na 200 m so imeli Puhar, Defilipis. Stipeiič, Kurliiii in Vidovič čas 2:29.0. Pri 300 m je izbil na čelo Puhar, toda ? končnem finlšu ga jo Defilipis dohitel in premagal za uda- Ps?m im§§ dnevi p&vensšva Prvenstvo je pričelo v četrtek 31. julija v novem, pravkar dokončanem bazenu na Salati v Zagrebu. Ob 9. uri se je po otvoritveni svečanosti pričela prva točka prvenstva 1500 m presto, kar se je plavalo takoj za finale. Na.jvečji uspeh ie zabeležil tu mladi Marjan Stipetič, ki je vodil vso progo od starta do cilja. Postavil je doslej najboljši čas po osvoboditvi na tej progi. Njegov vmesni čas na 400 m prosto je bil 5:17.0. Razdaljo pred dr. Defilipisom je neprestano večal in prispe! na cilj 20 sekund pred njim. Časi: 1. Marjan Stipetič (Mladost. Zagreb) 20:36.3; 2. Defilipis (Primorje, Sušak) 20:56.2; 3. Puhar (Hajduk, Split) 21:15.4; 4. Quinz (Mladost) 21:19.8; 5. Kurtini (Primorje) 21:45.0; 6. Slič (Hajduk) 21:48. Popoldne so plavali finalne točke dopoldanskih predtekov. V vseh doščal za obdržanje naslova prvaka Maroje Miloslavič, ki se je vrnil z gostovanja v Pragi, je plaval naknadno in zabeležil boljši čas. Omeniti pa moramo, da so časi na 100 m hrbtno izredno slabi, saj je ie pet finalistov plavalo pod 1:20.0! 1. Maroje Miloslavič (Jug) 1:13.4; 2. Pelhan (Enotnost) 1:15.4; 3 Cigano-vic (Jug) 1:17.0: 4. Jeremič (Crv. zvezda) 1:17.3; 5. Finzi (Primorje) 1:18.0; 6. Bakašun (Hajduk) 1:21.0. Zadnja točka prvega dne je bila proga 100 m prsno za ženske. Prsni slog se je plaval na prvenstvu že po novih pravilih, tako da tekmovalec ne sme med plavanjem premenjati sloga. Vse tekmovalke so v tej točki plavale klasični prsni slog, razen Branke Lozarič in Ljubljančanke Brede Rožič, ki sta vso progo preplavali v »metuljčku«. 5!» $ 'il a Miša Stanojev;. t Vrveti« /.vezita, Beograd) Xone Gerer je naditioCno zmagal na 100, 200 m prsno in 3X100 m mešano točkah so se lepo plasirali slovenski tekmovalci in tekmovalke, tako da ie že prvi dan prišla Enotnost iz Ljubljane v vodstvo. V prvi točki na 100 m prsno je zmagal Tone Cerer. vendar čus iz finala ne odgovarja njegovim zmogljivostim, kajti plaval ie le pol ure po kosilu in izmučen od dopoldanske vvaterpolo tekme. Izredno lep čas je dosegel Severin Bijelič. Časi: 1. Tone Cerer (Enotnost. Ljubljana) 1:13.8; 2. Bijelič (Partizan) 1:14,6; 3 Ltiszlo (Mladost) 1:17.3; 4. Kos (Jug) 1:17.6; 5. Ljepotiea (Jug) 1:17.8; 6. Marasovič (Hajduk) 1:18.6. V drugi točki se je razvila ogorčena borba med lansko prvakinjo Stanojevo^ Mišo iz Beograda in Branko Loparičevo Prvakinja ie morala za desetinko sekunde prepustiti prvenstvo. Slovenke so dosegle tu dobro tretje in četrto mesto. Časi: 1. Branka Loparič (Primorje) 6:12.8; 2. Stanujeva (Crvena zvezda) 6:12.9; 3. Marzidošek (Enotnost) 6:37.0; 4. Juvančič (Enotnost) 6:39.8; 5. Stefanovič (C. zvezda) 6:44.7; 6. Hohman (Mladost) 6:46.9. V točki 100 m hrbtno je zmaga! Pelhan Ciril, vendar mu ta čas ni za- 1. Mira Korpes (Mladost) 1:29.2; 2. Loparič (Primorje) 1:31.7; 3. Paš-kvan (Mladost) 1:33.7; 4. Jamnik (Enotnost) 1:36.6; 5. Rožič (Enotnost) 1:37.0; G. Stefkoviž (Proleter) 1:37.8. Drugi dan prvenstva Drugi dan je bila plavana najbolj zanimiva točka 300 m mešano, kar ;e r - - .. -v - Jamnikova (Enotnost) bo tudi tekmovala za balkansko prvenstvo la Stepančičeva z zmago nad Lopari-čevo. Slovenki Modiceva in Marzido-škova sta zasedli 5. in 6. mesto. 1. Danica Beara (Hajduk) 1:17.1; 2. Stepančič (Primorje) 1:18.7; 3. Lozaric (Primorje) 1:19.3; 4. Stanoievc Miša (CZ) 1:20.0; 5. Modic (Enotnost) 1:20.0; 6. Marzidošek (E) 1:22.4. Že v dopoldanskih predtekih je Tone Cerer dosegel daleč najboljši čas, tako da je bilo prvo mesto zasi-gurano Enotnosti. Pelhan Ciril se je v predteku plasiral na drugo mesto, vendar le 5 desetink bolje od Kurti-nija. V finalu pa sta oba Ljubljančana daleč prekosila vse ostale tekmovalce in postavila dobre čase. Kot zanimivost objavljamo vmesne čase zmagovalca. Prvih 100 m prsno je preplaval Cerer v času 1:15.0, hrbtno 1:39.0, za crawl pa je potreboval 1:22.0. Laiku se bodo zdeli časi morda slabi, toda kot ilustracijo omenjam, da je leta 1936 plaval olimpijski rekorder na 100 m proeto, Madžar Csik, isto progo le dve sekundi bolje od našega Cererja. Miloslavič je ptaval lo progo sam naknadno in ie dosegel boljši čas (4:11.8), toda je bi! rali nepravilnega delovanja nog pri prs-nern slogu diskvalificiran. 1. Tone Cerer (Enotnost) 4:16.2; 2. Pelhan (Enotnost) 4:23.8; 3. Kužner (Jug) 4:34.6; 4. Kurtini (Primorje) 4:34.6; 5. Laszlo (Mladost) 4:43.8; 6. Stipler (Mladost) 4:46.5. Skoro ista situacija je bila na tej progi pri ženskah. Za prvo mesto sta se ogorčeno borili Sušačanka Lopari-čeva in naša Modiceva. Loparičeva je prvih 100 m preplavala v »metuljčku« in je daleč vodila pred ostalimi. V hrbtnem jo je Modiceva že popolnoma dohitela, tako da sta zadnji del — crawl — plavali popolnoma eku/ oai in si ie Loparičeva šele v finišu zasigurala zmago. Pelanovi tretjega mesta ni nihče ogrožal. 1. Branka Loparič (Primorje) 5:03.0; 2. Modic (Enotnost) 5:04.9; 3. Pelan (Enotnost) 5:18.1; 4. Stefančič (Primorje) 5:29; 5. Mihel (Primorje) 5:51.4; 6. Stanujeva (Crv. zvezda) 5:53.5. 1 Slovenski plavalci so se v novi disciplini 300 m tnešanb odlično plasirali, tako da je po drugem dnevu vodila »Enotnosti s 75 točkami pred »Primorjem« 69 točk. rec. Časi so bili odlični, upoštevajoč sladko vodu. 1. Zmaj Defilipis (Primorje) 5:05.1; 2. Puhar (Hajduk) 5:05.3; 3. Stipetič (Mladost) 5:07.8; 4. Kurilni (Prim.) 5:10.:; 5. Vidovič 5:12.; 6. Quinc (oba Mladost) 5:20.4. Na 100 m hrbtno za ženske je Beara prinesla že drugo zmago Hajduku. Za drugo mesto sla se borili Petanova in Stanojeva Mara. Mala Ljubljančanka je v finišu premagala Staoojevo in zasedla drugo mesto. Od slovenskih plavalk so se štiri s svoimi lepimi uspehi plasirale v dižavno reprezentanco, ki nas bo zastopala v Budimpešti na bal-kaniadi. Poleg Pelanove so v državni reprezentanci še Modiceva, Marzido-škova in Jamnikovn. 1. Danica Beara (Hajduk) 1:31.6; 2. Pelan (Enotnost) 1:32.9: 3. Stanojeva Mara (CZ) 1:33.1; 4. Bcgovič (Jug) 1:33.8; 5. Stepančič (Piimorje) 1:35.8; 6. Modic Lenčka (Enotnost) 1:375 V moški mešani štafeti 3X, 100m smo Slovenci obdržali prvenstvo kljub temu, da je hrbtni del preplaval mladi ISletni Pelan, sta Cerer in Pelhan opravila »levji delež« in zasigurala zmago »Enotnosti«. Pri ženskah v mešani štafeti smo imeli Slovenci smolo. Prva štafet« Enotnosti je bila radi nepravilne izmene med Jamnikovo m Modicevo diskvalificirana. s čimer smo zgubili sigurno drugo mesto, 6e ne morda celo prvenstva. Prvak v ženski mešani štafeti je postalo Primorje v postavi Stepančič, Loparič, Grkinič. Druga štafeta Enotnosti v postavi Kavšek, Kuhar, Marzidošek je zasedla 5. mesto. Rezultati so bili: 3 X 100 m mešano moški: 1. Enotnost 3:35.6; 2. Hajduk (inž. Gazzari. Marasovič, Puhar) 3:10.0; 3. Jug I. (Miloslavič. Kos, Ciganovi« laika) 3:10.2; 4. Primorje I. (Finzi. Kovačič. Kurtini) 3:40.2; 5. Mladost I. (Stipetič Marjan, Laszlo. Vidovič) 3:42.1; 6. Jug II. (Rozner, Ljepotiea, Stakula) 3:49.0. 3 X 100 m mešano ženske: 1. Primorje I. 4.30, 2. Crvena zvezda I. (Stanojeva Mara, Jakšcvae, Stanujeva Miša) 4:38.2; 3. Jug I. (Pozni-jak. Bogovič, Ligorio) 4:13.1; 4. Hajduk (Beara. Atamanski, Olga Roj«) 4:45.5: 5. Mladost II. (Saliotinfič, Pe-harda. Hohman) 4:49.7. Mitja P. tnss TISKARN3 »SLOVENSKEGA PORO CEV ALGA« V LJUBLJANI. — GLAVNI U REDNIK ZDENKO VAHTAR. — UREDNIŠTVO TN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR. TELEFON 54-19. OB NEDELJAH POPOLDNE 55 22 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE60 4045-25