© Author(s) 2019. CC Atribution 4.0 License GEOLOGIJA 62/2, 301-319, Ljubljana 2019 https://doi.org/10.5474/geologija.2019.015 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja Occurence of pesticides in Dravsko polje aquifer Anja KOROŠA & Nina MALI Geološki zavod Slovenije, Dimiceva ulica 14, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: anja.korosa@geo-zs.si; nina.mali@geo-zs.si Prejeto / Received 16. 10. 2019; Sprejeto / Accepted 18. 12. 2019; Objavljeno na spletu / Published online 24. 12. 2019 Kljucne besede: podzemna voda, vodonosnik Dravsko polje, pesticidi Key words: groundwater, aquifer Dravsko polje, pesticides Izvlecek V clanku predstavljamo rezultate raziskave pojavnosti in koncentracij pesticidov v podzemni vodi Dravskega polja v obdobju 2013-2015. Na podlagi rezultatov smo ocenili prostorsko razširjenost pesticidov v podzemni vodi in jo povezali z rabo prostora. V obdobju dveh let smo odvzeli 76 vzorcev podzemne vode na 19 razlicnih lokacijah. V podzemni vodi smo dolocili 15 pesticidov z njihovimi metaboliti. Najpogosteje dolocen pesticid v podzemni vodi je še vedno atrazin in njegov razgradni produkt desetilatrazin. Sledijo mu metolaklor, terbutilazin in njegov razgradni produkt desetilterbutilazin. Pesticidi alaklor, dimetenamid, metazaklor in terbutrin niso bili doloceni. Analiza zaznanih pesticidov z rabo prostora kaže na višje vrednosti na obmocjih z intenzivno kmetijsko dejavnostjo. V severnem delu Dravskega polja, južnem robu mesta Maribor, so koncentracije pesticidov manjše, povišane vrednosti pesticidov pa se pojavljajo v južnem delu Dravskega polja, kar sovpada tudi z intenzivnejšo kmetijsko rabo tal na tem obmocju. Z vrednotenjem razmerij med razgradnim produktom in primarnim pesticidom iz naslova atrazina in terbutilazina (DAR in DTA/TBA) smo ocenili »starosti« onesnaženja. Presenetljiva je visoka pojavnost atrazina, ki je lahko posledica starih bremen, pocasne razgradnje in hidrogeoloških pogojev ali pa uporabe atrazina po uveljavitvi prepovedi uporabe. Abstract The article presents the results of a research on the occurrence and concentration of pesticides in the groundwater of the Dravsko polje aquifer in the period from 2013 to 2015. Based on the results, the evaluation of spatial distribution of pesticides in groundwater and the relation to land use was performed. In different hydrogeological periods, 76 groundwater samples were collected at 19 different locations. 15 pesticides with their metabolites in groundwater were identified. Despite the prohibition of use, atrazine and its degradation product desethylatrazine still remain the most commonly detected pesticides in groundwater. They are followed by metolachlor, desethylterbutylazine and terbutylazine. The pesticides alachlor, dimetamide, metazachlor and terbutrin were not detected. The analysis of detected pesticides by land use indicates higher values in areas with intensive agricultural activity. In the northern part of the Dravsko polje, where the city of Maribor is located, pesticide concentrations are lower. Increased pesticide values occur in the southern part of the Dravsko polje, which coincides with more intensive agricultural land use of the area. The coefficient of degradation product / primary pesticide ratio (DAR and DTA/TBA) was used to estimate the "age" of contamination from atrazine and terbutilazine. Surprising is the high incidence of atrazine, which may result from old burdens, slow decomposition and hydrogeological conditions, or the use of atrazine after the enactment of the ban. 302 Anja KOROŠA & Nina MALI Uvod Pesticidi so snovi, ki se predvsem v kmetij­stvu, pa tudi v gospodinjstvu, uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bo­lezni (Koroša & Mali, 2012). Uporabljajo jih tudi v gozdarstvu, lesarstvu, ladjedelništvu, itd. Po svojem nastanku so lahko naravne snovi, izoli­rane iz rastlin, ali sinteticno pridobljene s sinte­zo. Po svoji naravi so te spojine biološko aktiv­ne, nekatere so celo strupene. V podzemni vodi se pojavljajo tako primarne spojine, kot njihovi produkti razpadanja. Raziskave v Veliki Brita­niji so pokazale, da so v podzemni vodi odkrili višje koncentracije produktov razgradnje (meta­bolitov) v primerjavi s koncentracijami maticnih spojin (Kolpin et al., 2004; Lapworth & Gooddy, 2006). V okolje najpogosteje pridejo zaradi upora­be v kmetijstvu. Pesticide razdelimo na šest skupin: fungici­de (kaptan, benomil, triadimefon, folpet, man­kozeb), insekticide (DDT, metidation, metomil, lindan, heptaklor), herbicide (atrazin, alaklor, si­mazin, propazin, metolaklor, terbutilazin), aka­ricide (dikofol, propargit, klorfentazin), roden­ticide (endrin, varfarin, cinkfosfid) in limacide (metaldehid, metiokarb) (Yadav & Devi, 2017). Onesnaženje podzemne vode s pesticidi je sve­tovni problem. Ostanke pesticidov najdemo v vo­donosnikih širom po svetu (Ĺkesson et al., 2013; Kolpin et al., 1998). Gre za kompleksno proble­matiko zaradi razširjene uporabe pesticidov pri predelavi hrane in zaradi njihove širitve in aku­mulacije v okolju (Tadeo, 2008). Globalna pro­dukcija in uporaba pesticidov s casom narašca (Bernhardt et al., 2017; Sjerps et al., 2017). Pe­sticidni pripravki lahko vsebujejo eno ali vec ak­tivnih snovi, ki lahko z izpiranjem iz kmetijskih površin prehaja v površinsko in podzemno vodo (González-Rodríguez et al., 2011; Heuvelink et al., 2010; van Eerdt et al., 2014). Te emisije lahko predstavljajo tveganje za ekosisteme ali zdravje ljudi (Kim et al., 2017; Munz et al., 2017; Nien­stedt et al., 2012; Shelton et al., 2014; Stehle and Schulz, 2015). Seznami dovoljenih aktivnih snovi za uporabo se spreminjajo. Na podlagi novih spoznanj je mo­goce dolocene aktivne snovi prepovedati, lahko pa se prepoznajo nove, kot možne nadomestne snovi, ki so dovoljene (Sjerps et al., 2017). V Evropi so pe­sticidi regulirani in dovoljeni v skladu z Uredbo o fitofarmacevtskih sredstvih 1107/2009. Standard Evropske unije za pitno vodo iz Evropske direk­tive o pitni vodi (Uradni list EU, št. 98/83/ES) in standard kakovosti vode za telesa podzemne vode po direktivi o podzemni vodi (Direktiva 2006/118/ES) dolocata najvišjo koncentracijo posameznega pesticida na 0,1 µg/l in vsoto merjenih pesticidov na 0,5 µg/l. Za oceno stanja oz. obremenitev pod­zemne vode so pomembne tako primarne spojine, kot tudi njihovi razgradni produkti. Porocanja o obsegu onesnaženja podzemne vode s pesticidi so v svetu zelo razlicna in so odvisna od osvešcenosti ljudi, stopnje raziska­nosti, kvalitete monitoringov ter nacina in in­tenzivnosti uporabe pesticidov (McManus et al., 2017). Na obmocju Dravskega polja so že v osem­desetih letih prejšnjega stoletja zaznali zelo visoke vrednosti pesticidov v podzemni vodi. Študije v letih 1982-1989 so pokazale, da so bile razmere na Dravskem polju glede onesnaženosti s pesticidi izjemno slabe (Brumen et al., 1990). Zanemarjanje prvih signalov je ob specificnih razmerah privedlo do izrazitega povišanja kon­centracij pesticidov v podzemni vodi, predvsem zaradi gramoznic, kjer so bili odloženi tudi os­tanki pesticidov (Brumen et al., 1990). Izredno povecanje koncentracije pesticidov na crpališcih v zacetku poletja 1989 je pripeljalo do zaprtja treh vecjih vodovodov. Sprejet je bil republiški interventni zakon za izvedbo oskrbe s kvalite­tno pitno vodo in za sanacijo podzemne vode na Dravskem polju. Nekatere zasute gramoznice so bile tudi sanirane (Knez & Regent, 1993; Fliser et al., 1991). Na obmocju Dravskega polja je uporaba pe­sticidov regulirana med drugim tudi z Uredbo o vodovarstvenem obmocju za vodno telo vodo­nosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, 2007). Uredba prepoveduje uporabo fitofar­macevtskih sredstev za zatiranje škodljivih or­ganizmov na kmetijskih zemljišcih na najožjih vodovarstvenih obmocjih. Kakovost podzemne vode na Dravskem polju se kontrolira v okviru državnega monitoringa voda. Kemijsko stanje vodonosnika glede na pesticide je bilo v l. 2000 slabo. V obdobju 1993-2000 so bile presežene mejne vrednosti (Uradni list RS, 2002) za meto­laklor, atrazin, njegova razgradna produkta de­setilatrazin in desizopropilatrazin, prometrin in vsota pesticidov, ceprav so bili že opazni trendi padanja koncentracij (ARSO, 2004). Tudi v ob­dobju 2012-2018 je bilo kemijsko stanje podzemne vode za telo podzemne vode Dravska kotlina, kateremu pripada vodonosnik Dravskega polja, prepoznano kot slabo. Ceprav nekatere vrednosti pesticidov presegajo standarde kakovosti, pa dol­gorocno trendi vsebnosti pesticidov padajo, tudi najbolj kriticnih kot sta atrazin in desetilatrazin (ARSO, 2019). Glede na pretekle velike obremenitve podzemne vode s pesticidi, je bil namen raziskave preveriti trenutno stanje prisotnosti pesticidov v podzem­ni vodi aluvialnega vodonosnika Dravskega po­lja. V clanku predstavljamo rezultate raziskave v obdobju 2013-2015. Cilji raziskave so bili (1) ugotoviti stanje prisotnost izbranih pesticidov in njihove koncentracije, (2) oceniti njihovo prostor­sko razširjenost ter (3) povezati rabo prostora z njihovo prisotnostjo v podzemni vodi. Obmocje raziskav Dravsko polje leži v severovzhodnem delu Slovenije in pripada telesu podzemne vode »Dra­vska kotlina (3012)« (Uradni list RS, 2005). Dra­vsko polje predstavlja ravnino med Slovenskimi goricami, Pohorjem, Dravinjskimi goricami in Halozami. Na vzhodu se nadaljuje v Ptujsko po­lje. Obmocje Dravskega polja pokriva 293,2 km2. Hidrološka mreža je v osrednjem delu redka in ni razvejana, ob robu ravnine pa je gostejša (Urbanc et al., 2014). Najvišji predeli Dravskega polja le­žijo ob vznožju Pohorja (290 m n.m.v), najnižji pa pri sotocju Drave in Dravinje v jugozahodnem delu (207 m n.m.v) (Petauer, 1980). Glavni vodo­tok je reka Drava, ki tece v smeri severozahod­-jugovzhod. Manjši vodotoki in potoki so Dravi­nja, Polskava, Kamenišcica, Reka, Trojšnica in Devina. Recni režim Drave je izrazito fluviogla­cialen, za katerega je znacilno, da ima najvišje povprecne mesecne pretoke maja in junija, naj­nižje pa januarja in februarja. Ostali vodotoki tega obmocja imajo vecinoma dežno-snežni recni režim z najvišjimi povprecnimi pretoki marca in aprila ter najnižjimi avgusta. Obmocje pripada zmernemu celinskemu podnebju osrednje Slove­nije za katerega je znacilen celinski padavinski režim z povprecno letno kolicino padavin od 1200 do 1300 mm. Povprecna letna temperatura zraka je med 8 °C in 12 °C (ARSO, 2017). Potencialno evapotranspiracijo na Dravskem polju sta oceni­la Kolbezen in Pristov (1998) po Penmanu med 650 in 700 mm/leto. Prestor in Janža (2006) sta po metodi Kennessya ocenila infiltracijo na obrav­navanem obmocju Dravskega polja na od 300 do 400 mm/leto. Na Dravskem polju imamo opraviti s tremi ti­picnimi vodonosniki: prvi (aluvialni) vodonosnik (do 32 m globine), drugi (terciarni) vodonosnik (od 40 – 200 m globine) in tretji (termalni) vodo­nosnik (do 1000 m globine). Najbližje površju in najbolj ranljiv je aluvialni vodonosnik, kateri je bil predmet naših raziskav. Voda v njem se hitro obnavlja, in sicer pretežno iz padavin ter s poni­kanjem površinskih vod. Drugi vodonosnik nima neposrednih povezav s površinskimi vodami in le na dolocenih mestih s prvim vodonosnikom, zato se kolicinsko obnavlja veliko pocasneje (v 1.000 letih). Tretji termalni vodonosnik se nahaja v globljih terciarnih sedimentih in predterciarni podlagi (ARSO, 2009). Prodni (aluvialni) zasip Dravskega polja pred­stavlja dobro prepusten odprt vodonosnik s ko­eficientom hidravlicne prepustnosti od 5·10-4 do 6·10-3 m/s (Urbanc et al., 2014). Povprecna debe­lina vodonosnika je ocenjena na 20 m (Urbanc et al., 2014). Na podlagi suhe prostorninske teže materiala je ocenjena ucinkovita poroznost vo­donosnika približno 0,25, na podlagi prostor­ninske teže naravno vlažnega materiala pa na najmanj 0,15 (Žlebnik, 1982). Povprecna debelina nenasicene cone je ocenjena na podlagi izdelane­ga modela na 8,35 m (Urbanc et al., 2014, Mali & Koroša, 2016), povprecna debelina zasicene cone je 12,05 m (Urbanc et al., 2014), glede na podatke iz leta 1999 pa od 15 do 17 m (Žlebnik & Drobne, 1998). Podzemna voda se v kvartarnem vodonos­niku Dravskega polja pretaka v generalni smeri od zahoda proti vzhodu. Gre za odprti vodono­snik, ki napaja z infiltracijo padavin in s poni­kanjem pohorskih potokov na zahodnem delu Dravskega polja. Smer toka podzemne vode kaže lokalno manjša odstopanja od generalne smeri toka podzemne vode od zahoda proti vzhodu. Vo­donosnik Dravsko polje je eden od glavnih virov pitne vode za obcino Maribor in okoliške obcine. Glede na podatke državnega monitoringa podzemnih vod, je kemijsko stanje vodnega te­lesa Dravska kotlina slabo zaradi vsebnosti ni­tratov in pesticidov (ARSO, 2019). Vzroki so predvsem v intenzivnem kmetijstvu, ki je najbolj prisotno v južnem delu raziskovalnega prostora in manj v severnem delu, kjer leži mesto Maribor. Kmetijstvo je usmerjeno predvsem v živinorejo, med drugim tudi v vzrejo perutnine. Živinoreja je poleg dušika tudi vir za organska onesnaže­vala, na primer farmakološko aktivne snovi, ki se uporabljajo pri vzreji živali. Kmetijstvo je zato osnovni vir slabega stanja podzemne vode zaradi gnojenja poljedelskih površin in obdelave s pesti­cidnimi pripravki. Poleg kmetijske rabe tal na okolje vplivajo ur­bana obmocja z urejeno oz. neurejeno kanaliza­cijsko infrastrukturo. Na obmocjih, kjer ni zgra­jenih kanalizacijskih sistemov, gospodinjstva in stanovanjski objekti uporabljajo greznice. Glede na bazo podatkov Evidence hišnih številk (EHIŠ) lahko ocenimo, da je na celotnem Dravskem polju okoli 130.095 prebivalcev. Kanalizacijsko najbolj urejeno obmocje je severno obmocje, najslabše pa osrednji del Dravskega polja. Na obravnavanem raziskovalnem obmocju je 7 cistilnih naprav. Eden od virov organskih onesnaževal v podze­mni vodi so IED zavezanci (to so zavezanci, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z Direktivo o industrijskih emisijah (In­dustry Emissions Directive), med katere spadajo industrijski obrati, bencinske crpalke, odlaga­lišca, itd. Pri zavezancih IED poznamo razlicne tipe izpustov. To so komunalne odpadne vode, avtopralnice, hladilne vode, odpadne vode iz ke­micnih cistilnic, tehnološke vode, odpadne vode iz kotlovnic, raznih pralnic, proizvodenj teksti­la, kozmetike, itd. Obmocje Dravskega polja ima dobro razvito prometno infrastrukturo. Od avto­cest, lokalnih cest, železnic pa tudi letališce. V kategorijo odlagališc na Dravskem polju spadajo komunalna odlagališca ter divja odlagališca, ki so nenadzorovana in še toliko bolj škodljiva za okolje. Na raziskovalnem obmocju Dravskega polja sta dve odlagališci komunalnih odpadkov. Zacasno odlagališce Dogoše in odlagališce na obmocju mesta Maribor - Pobrežje. Obe odlaga­lišci imata status zaprtih odlagališc. Na obmocju Kidricevega sta tudi dve industrijski odlagališci odpadkov, ki sta nastali pri proizvodnji glinice in aluminija. Za podatkovno bazo divjih odlagališc skrbi društvo Ekologi brez meja (2019). V bazi imajo fizicne osebe in organizacije kot registri­rani uporabniki omogocen pregled in vnos loka­cij divjih odlagališc. Po razpoložljivih podatkih registra divjih odlagališc je na Dravskem polju še 416 razlicnih divjih odlagališc. Klasificirana so glede na tip odpadkov (organski, gradbeni, komunalni, kosovni, pnevmatike, motorna vozi­la, salonitne plošce, nevarni odpadki ter sodi z nevarnimi odpadki). Od teh je 268 odlagališc s komunalnimi odpadki, 202 odlagališci z gradbe­nimi odpadki, 160 odlagališc s kosovnimi odpad­ki, 136 odlagališc z biološkimi odpadki, 123 od­lagališc z nevarnimi odpadki, 71 odlagališc, kjer je odložen salonit, 17 odlagališc s pnevmatikami in tri avtomobilska odlagališca. Hidrogeološke razmere na Dravskem polju v casu raziskav Smer toka podzemne vode, na podlagi meritev gladin, kaže lokalno manjša odstopanja od gene­ralne smeri toka podzemne vode od zahoda pro­ti vzhodu (sl. 1). Najmanjša debelina nenasicene cone je v južnem delu vodonosnika na obmocju merilnih mest VP-4, OP-2 in V-25. Najdebelejša nenasicena cona se nahaja na obmocju merilnih mest PAC-5, PAC-2 in PCI-2 v severnem delu vodonosnika. Debelina nasicene plasti je najde­belejša v južnem, spodnjem, delu vodonosnika, medtem ko je nasicena plast najtanjša v severnem delu, ob pobocju Pohorja (Urbanc et al., 2014). Ne glede na vodno stanje smo meritve (vzorcenje) iz­vedli v oktobru (2013, 2014) in aprilu (2014, 2015). V obdobju meritev je bila na Dravskem polju za­beležena najnižja gladina podzemne vode v ok­tobru 2013 (224,13 m n.m.v.), oktobra 2014 pa je bila zabeležena najvišja gladina podzemne vode (256,93 m n.m.v.). V sklopu opravljenih raziskav na Dravskem polju smo ob vsakem vzorcenju podzemne vode izmerili tudi nivo podzemne vode, T, pH, elek­tricno prevodnost (EC) ter oksidacijsko-reduk­cijski potencial (Eh). V casu naših raziskav dolo­canja prisotnosti pesticidov v podzemni vodi so bile dolocene vrednosti pH podzemne vode Dra­vskega polja od 6,64 do 7,82 ter EC med 483 in 1031 µS/cm. Vrednosti EC so v osrednjem in juž­nem delu Dravskega polja višje od 700 µS/cm. Na dolocenih mestih tako na južnem kot severnem delu dosegajo celo vrednosti višje od 900 µS/cm. Vrednosti oksidacijsko-redukcijskega potenciala (Eh) nihajo med 11 in 323 mV. Izmerjene vred­nosti temperature (T) nihajo med 11,1 in 15,8 °C. Izbor pesticidov in njihovo obnašanje Transport pesticidov je odvisen od njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti in lastnosti okolja, v katerem potujejo. Zadnja desetletja se je po­vecalo razumevanje vpliva lastnosti in procesov prisotnosti in razporejanja pesticidov v zemlji­nah in sedimentih z razlicnimi pedološkimi in geološkimi lastnostmi. Spoznanja temeljijo na podlagi laboratorijskih raziskav (Clausen et al., 2004), terenskih eksperimentov (Boesten and van der Pas, 2000; Funari et al., 1998), regionalnih in nacionalnih programov monitoringov ter študija znacilnosti med stopnjo onesnaženja, razlicnimi hidrogeološkimi znacilnostmi in rabo prostora v zaledju vodnih virov (Gaw et al., 2008; Steele et al., 2008; Worrall and Kolpin, 2004). Razgradnja pesticidov je odvisna od pogojev v okolju, pred­vsem vremenskih razmer (temperature, soncne­ga sevanja, kolicine padavin, drugo), lastnosti tal in sedimentov (aktivnost mikroorganizmov, pedoloških in geoloških znacilnosti). Lastnosti pesticidov, zadrževalni casi podzemne vode, re­doks pogoji in celotna obremenitev so faktorji, ki dolocajo transportne poti in dinamiko pesticidov v vodonosniku. Pesticidi, ki so bili odloženi na površje, migrirajo skozi tla (Oppel et al., 2004; Scheytt et al., 2004) in nenasiceno cono v nasi­ceno cono vodonosnika (Snyder, 2004; Zuehlke et al., 2004). Glavni procesi, ki kontrolirajo organ­ska onesnaževala med transportom, so sorpcija, ionska izmenjava v vodonosniku in njihova mi­krobiološka razgradnja (Lapworth et al., 2012). Migracija aktivnih snovi in njihovih razgradnih produktov je dolocena s topnostjo v vodi (Water solubility, Sw), hidrofobnostjo oz. hidrofilnostjo (izraženo s porazdelitvenim koeficientom, Kow oz. logKow), koeficientom odvisnim od pH (Dow), koeficientom adsorpcije/desorpcije (izražen kot Koc) ter kislostjo (izraženo s pKa) in hlapnostjo iz vode (izraženo s Henryjevo konstanto). Za boljšo oceno okoljskega tveganja zaradi uporabe pesti­cidov so se razvili razlicni indikatorji ocene tve­ganja (Gutsche & Rossberg, 1997; Padovani et al., 2004; Reus and Leendertse, 2000; Sorensen et al., 2015; van der Werf and Zimmer, 1998) in modeli obnašanja pesticidov v podzemni vodi (Carsel et al., 1985; Jarvis et al., 1991; Tiktak et al., 2004). Za analizo pesticidov v podzemni vodi Dra­vskega polja smo izbrali 15 pesticidov in njiho­vih razgradnih produktov (2,6-diklorobenzamid, alaklor, atrazin, desetilatrazin, desizopropilatra­zin, terbutilazin, desetilterbutilazin, dimetena­mid, klorotoluron, metazaklor, metolaklor, pro­metrin, propazin, simazin in terbutrin) (Tabela 1). V program preiskav je vkljucenih 15 spojin, od tega 11 maticnih spojin in štirje razgradni produkti. Le za šest spojin - terbutilazin, meto­laklor, metazaklor, dimetenamid, klortoluron, je raba pesticidnih pripravkov dovoljena. Ostali so prepovedani oz. so se pa uporabljali v preteklosti. Glede na Seznam registriranih fitofarmacevt­skih sredstev na dan 25.9.2019 (MKGP, 2019) je terbutilazin selektivni herbicid in se skupaj z dimetenamidom uporablja za pridelavo koruze. Po prepovedi uporabe atrazina v EU je terbuti­lazin njegov nadomestek. Desetilterbutilazin je razgradni produkt terbutilazina. Najdemo ga lahko na kmetijskih obdelovalnih obmocjih, v sedimentih ter površinskih in podzemnih vodah. Metolaklor je prav tako herbicid, ki se uporablja za zatiranje nekaterih plevelov v kmetijstvu, ob cestah in pri vzgoji okrasnih rastlin. V zemlji se razgrajuje hitreje, v vodi pocasneje. Klorotoluron se skupaj z ostalimi aktivnimi snovmi uporablja pri zatiranju plevelov ter drugih rastlin, ki mo­tijo rast pšenice, rži ter jecmena (MKGP, 2019). Metazaklor se uporablja pri pridelavi brsticnega ohrovta, gorjušica, oljna ogršcica ter drugih po­dobnih ter okrasnih rastlin (MKGP, 2019). Med najveckrat detektiranimi, tudi v najvišjih kon­centracijah, še vedno najdemo atrazin ter njego­ve razgradne produkte. Atrazin je herbicid, ki se je uporabljal za zatiranje plevela. V Sloveniji je v celoti prepovedan od leta 2003. Razgradna produkta atrazina sta desetilatrazin in desizo­propilatrazin. Zanju veljajo enaki toksikološki zakljucki in enake zahteve, kot za atrazin. Med prepovedanimi sta tudi simazin in propazin. Simazin prištevamo med herbicide iz skupine triazinov. Uporabljal se je za odstranjevanje ple­vela, podobno kot atrazin je sedaj prepovedan v Evropski uniji Direktiva (91/414/EGS). Propazin je herbicid, ki se je uporabljal v obliki škropila, ob ali po sajenju raznih kultur. Stabilen je v nev­tralnih rahlo kislih ali alkalnih medijih. Med prepovedanimi so še diklobenil, alaklor, prome­trin in terbutrin. 2,6-diklorobenzamid je razgra­dni produkt diklobenila, ki se je uporabljal za zatiranje plevelov v sadovnjakih, vinogradih, na­sadih okrasnega grmovja, itd., med drugim tudi ob železniških tirih in postajah. Materiali in metode Dolocitev merilnih mest Ocena reprezentativnosti merilnih mest je na­rejena na osnovi navodil ISO standarda za vzor­cenje podzemne vode (SIST ISO 5667-11:2010). Izbrana merilna mesta so piezometri s podob­nimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na ustreznost vzorcenja (globina objekta, vgrajeni materiali, dostopnost, itd.). Merilna mesta so bila dolocena na podlagi razpoložljivih podatkov arhiva Geo­loškega zavoda Slovenije o lokacijah, o litološki zgradbi, tehnicni izvedbi vrtin (globina, premer, lokacija filtrov, itd.), meritvah gladin podzemne vode (GPV), crpalnih poskusih ter o kemijskih analizah vode. V mrežo merilnih mest je bilo vkljucenih 19 merilnih mest, od tega tudi dve mesti, ki sta vkljuceni v državni program monitoringa kemij­skega stanja podzemne vode (LP -1 in P-1). Loka­cije merilnih mest so prikazane na sliki 1. Analiza rabe tal Klasifikacijo rabe prostora smo izvedli z upo­rabo podatkov CORINE 2012 (Corine land cover – CLC) za rabo zemljišc za Evropo (ARSO, 2016) za celotno obmocje Dravskega polja ter za vsako merilno mesto posebej. Na osnovi baze pokrov­nosti tal CLC 2012 in prostorske analize smo do­locili deleže površine posamezne enote pokrov­nosti tal. Razrede pokrovnosti tal smo združili v 4 vecje enote: kmetijske površine (45,65 %), gozd (22,84 %), urbana obmocja (19,65 %) in industrij­ska obmocja (2,26 %), ostalo predstavljajo vod­ne površine (reke, jezera, itd.). Urbana obmocja predstavljajo naselja in zaselki ter vsa infra­struktura, ki služi opravljanju clovekovih dejav­nosti. V kategorijo »industrijskih površin« smo uvrstili industrijske obrate, cestno in železniško omrežje, letališce, kamnolome in odlagališca. V kategorijo kmetijskih zemljišc spadajo njivske površine ter mešane kmetijske površine. Enota gozd združuje vse vrste od listnatega, mešanega in iglastega gozda ter grmicasti gozd. Obdelavo podatkov in izracune smo izvedli z uporabo pro­gramske opreme Statistica (Stat Soft Inc., 2012), prostorsko analizo pa z uporabo ArcMap (ESRI Inc., 2004). Napajalna zaledja merilnih mest Karakteristike napajalnega zaledja vrtin smo dolocili za vsako vrtino glede na hidrogeološke znacilnosti vodonosnika, izražene s hitrostjo in smerjo toka podzemne vode (Koroša, 2019). Pre­tok podzemne vode smo izracunali po Darcyjevi enacbi. Koeficient prepustnosti (K) smo za vsa­ko vzorcno mesto ocenili na podlagi predhodnih raziskav crpalnih poskusov in drugih raziskav (Krivic et al., 2012; Brencic & Ratej 2006; Urbanc et al., 2014; Brencic, 1998; Brencic, 2004). Gradi­ent je bil dolocen na podlagi izrisanih hidroizo­hips. Razdaljo obmocja napajanja smo dolocili na podlagi izracuna hitrosti toka podzemne vode v smeri gorvodno v obdobju enega leta v pravoko­tni smeri na hidroizohipse. Ker ne gre za stalno crpanje vode iz vzorcevanih objektov, smo napa­jalno obmocje omejili na kot 30°, kot doloca meto­dologija v Pravilniku o kriterijih za dolocitev vo­dovarstvenega obmocja (Uradni list RS, 2004b). Za vsako merilno mesto so bili doloceni podatki o rabi tal ter potencialnih onesnaževalcih. Vzorcenje Za dolocitev pesticidov v podzemni vodi Dra­vskega polja smo izpeljali štiri vzorcenja v letih 2013-2015, in sicer v jesenskem (oktober 2013, 2014) in pomladnem (april 2014, 2015) obdobju. Na obravnavanem obmocju smo odvzeli vzorce pod­zemne vode za kvantitativno kemijsko analizo podzemne vode za pesticide in njihove razgradne produkte na devetnajstih merilnih mestih. Vzor­cenje podzemne vode smo izvedli skladno z do­locili standarda SIST ISO 5667-11:2010. Z vzorci podzemne vode smo ravnali skladno z dolocili standarda SIST ISO 5667-3. Vzorcenje podzemne vode je potekalo s crpalko Grundfos MP-1TM, katere pretok je bil 0,2 l/s, na globini od 3 m do 16 m, glede na gladino podzemne vode v meril­nem mestu. Za kvantitativno kemijsko analizo pesticidov smo odvzeli 1 l vode v rjavo stekleni­co z zamaški s PTFE linerjem. Pri vzorcenju smo uporabili zašcitne rokavice za enkratno uporabo, ki se po vsakem vzorcenju zavržejo. Vsi vzorci so bili dostavljeni v laboratorij v najvec 6 urah, ter nadalje obdelani po postopkih dolocenih z meril­no metodo. Skupno smo odvzeli 76 vzorcev vode. Analizne metode Kvantitativne kemijske analize pesticidov v podzemni vodi so bile izvedene v laboratoriju JP VO-KA d.o.o. Uporabljena je bila modificira­na metoda EPA 525.2, ki temelji na ekstrakciji na trdno fazo (SPE) in uporabi metode sklopitve plinske kromatografije in masne spektrometrije (GC-MS). Podrobneje so metodo opisali Auer­sperger et al. (2005). Uporabljena merilna metoda je validirana. Vrednotenje razmerij pesticidov in njihovih razgradnih produktov Razmerje DAR, ki sta ga prvic predstavi­la Adams & Thurman (1991), pojasnjuje vseb­nosti razgradnega produkta (desetilatrazin) in primarne spojine (atrazin). DAR je uporaben za namen dolocitve »starosti« onesnaženja. Z DAR smo izracunali razmerje med desetilatrazinom in atrazinom, za razdelitev tockovnih in razpršenih virov onesnaženja v podzemni vodi. Majhno raz­merje DAR pomeni, da je prisotnega vec atrazi­na v primerjavi z desetilatrazinom, kar nakazuje na »sveže« onesnaženje in je lahko tudi kazalnik tockovnega vira onesnaženja. Na osnovi rezulta­tov vsebnosti terbutilazina in desetilterbutilazi­na, lahko tako kot razmerje DAR, izracunamo tudi razmerje med desetilterbutilazinom in ter­butilazinom (DTA/TBA). Milan et al. (2015) so razmerje DTA/TBA uporabili v podzemni vodi za analizo interakcije med herbicidom in tlemi. Razmerje, manjše od 1, kaže na tockovni vir one­snaženja, saj desetilterbutilazin pocasneje izgi­nja v nenasiceni coni kot terbutilazin. Rezultati in diskusija Prisotnost pesticidov v podzemni vodi Rezultati prisotnosti in statistika meritev pesticidov v podzemni vodi Dravskega polja je prikazana v tabeli 2. Nekateri od preiskovanih pesticidov niso bili zaznani niti enkrat. Takšni pesticidi, ki niso bili doloceni nad spodnjo mejo dolocljivosti (LOQ) ali mejo zaznavanja upo­rabljene merilne metode za posamezno spojino (LOD) so: alaklor, dimetenamid, metazaklor, ter­butrin (Tabela 2). Atrazin in njegov razgradni produkt desetila­trazin sta bila dolocena v vseh vzorcih (76) pod­zemne vode (sl. 2). Sledijo jima metolaklor (40), razgradni produkt desetilterbutilazin (34), ter­butilazin (24), simazin (21), prometrin (8), propa­zin (4), razgradni produkt 2,6-diklorobenzamid in klorotoluron (3) ter razgradni produkt desizo­propilatrazin (1). Izmerjena vsebnost navedenih spojin je bila nad LOQ. Izmerjena vsebnost osta­lih spojin ne presega vrednosti LOQ za posame­zno spojino (sl. 2). Na sliki 3 so predstavljene minimalne, pov­precne in maksimalne vrednosti izbranih pesti­cidov v podzemni vodi Dravskega polja. Tisti, ki niso bili niti enkrat doloceni nad mejo LOQ, niso prikazani. Visoke koncentracije dosegata pesticid atrazin (maks. 0,23 µg/l; min. 0,01 µg/l; povpr. 0,07 µg/l) in njegov razgradni produkt de­setilatrazin (max. 0,21 µg/l; min. 0,01 µg/l; povpr. 0,08 µg/l), ki mestoma presegata mejno vrednost doloceno s Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, 2009), 0,1 µg/l. Ostale preiskova­ne spojine niso bile zaznane v povišanih koncen­tracijah, nad mejno vrednostjo 0,1 µg/l (Tabela 2). Nekateri pesticidi so se pojavili samo na enem merilnem mestu. Razgradni produkt 2,6-dikloro­benzamid se je trikrat pojavil na merilnem mes­tu V-25. Pojav 2,6-diklorobenzamida na meril­nem mestu V-25 je glede na zaledje najverjetneje kmetijskega izvora. Klorotoluron je bil zaznan trikrat samo na merilnem mestu GPP-3, ki ima v svojem širokem zaledju veliko kmetijskih po­vršin, kljub temu, da je njegova lokacija v gozdu. Glede na to, da je zaznan samo na tem merilnem mestu, je možen izvor tudi v nelegalnih zasutih jamah in odloženih materialih v gozdu. Prepove­dan pesticid propazin je bil zaznan v vseh štirih vzorcenjih samo na merilnem mestu HP-3. Tudi to merilno mesto, ni tipicno kmetijsko, leži ob prometnici. V njegovem širšem zaledju pa najde­mo tudi kmetijske površine (Tabela 3). Glede na to, da so bili ti trije pesticidi zaznani samo na teh merilnih mestih, lahko recemo, da gre v teh pri­merih verjetno za tockovna onesnaženja. Prostorska in casovna porazdelitev pesticidov v podzemni vodi glede na rabo prostora Za namen prostorskega prikaza prisotnosti pesticidov v obdobju naših raziskav so na sliki 4 prikazane komulativne vrednosti (vsota) štirih vzorcenj izmerjenih vsebnostih šestih spojin, atrazina, desetilatrazina in simazina, (sl. 4a) ter terbutilazina, desetilterbutilazina, metolaklora, (sl. 4b), ki so bili najveckrat zaznani v podzemni vodi Dravskega polja. Izmerjene vsebnosti pesti­cidov, ki so prepovedani za uporabo so prikazane na sliki 4a. Najvecje vrednosti atrazina in dese­tilatrazina so prisotne na obmocju južnega dela Dravskega polja, kjer je kmetijstvo sedaj in je bilo tudi v preteklosti najbolj intenzivno. Sima­zin se pojavlja le tockovno (sl. 4a). Vsote izmer­jenih vsebnosti pesticidov, katerih raba je dovo­ljena, so prikazane na sliki 4b. Vsote izmerjenih vsebnosti terbutilazina, desetilterbutilazina in metolaklora kažejo drugacno razporeditev po vodonosniku. Terbutilazin in desetilterbutilazin se pojavljata po celem vodonosniku, izmerjene vsebnosti metolaklora so vecje v zahodnem delu vodonosnika. Najvišje vrednosti metolaklora so se pojavile na merilnem mestu P-1 (0,072 µg/l). Podatki za dolocitev prispevnega oz. napa­jalnega obmocja za posamezno merilno mesto so zbrani v tabeli 3. Na podlagi povprecnega koefi­cienta prepustnosti (3,5·10-3 m/s) in povprecnega gradienta (0,004), smo izracunali povprecno po­vršino zaledja za posamezno merilno mesto za obdobje enega leta. Povprecna površina zaledja meri 1,14 km2. Na osnovi baze pokrovnosti tal CLC 2012 in prostorske analize smo dolocili de­leže posamezne enote pokrovnosti tal za zaledje vsakega merilnega mesta. Merilna mesta z izra­zito kmetijskim zaledjem (nad 80 %) so GPP-.1, GPP-2, PCI-2, LP-1, OP-10, OP-2, P-0, P-1 in V-25. Vrtina, pri kateri v zaledju prevladuje gozd (nad 80 %), je GPP-3. 52 % urbanega in industrij­skega zaledja skupaj predstavlja zaledje pri vrti­ni PAC-2. Pri ostalih vrtinah je zaledje mešano (Tabela 3). Za prikaz prisotnosti pesticidov v podzem­ni vodi na Dravskem polju smo uporabili vsote povprecnih vrednosti vseh pesticidov za merilno mesto. Prostorski prikaz vsote pesticidov s po­datki o rabi tal v zaledju merilnih mest je pri­kazan na sliki 5. Podzemna voda Dravskega po­lja v delu južneje od merilnega mesta OP-5 kaže vecjo obremenjenost s pesticidi, kot v severnem delu, kjer se nahajajo urbana obmocja in mesto Maribor. Vsota pesticidov na dolocenih mestih v južnem delu presega mejo dovoljenega glede na Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, 2004a) Pro­storska porazdeljenost vsote pesticidov sovpada z zaledjem vrtin. V južnem delu vodonosnika je intenzivnejša kmetijska raba prostora. To se od­raža tudi v koncentracijah pesticidov v podzemni vodi (sl. 5). Iz analize prostora zaledja merilnih mest je razvidno, da gre v veliki meri za mešano rabo prostora. Zaradi tega smo združili rabo prosto­ra samo v dve kategoriji: v skupino I kmetijska obmocja in gozd ter v skupino II urbana in in­dustrijska obmocja (Tabela 3). Iz diagrama rabe prostora in skupne vsote pesticidov (sl. 6) je razvi­dno, da v severnem delu Dravskega polja, kjer je v zaledju merilnih mest vec ko 10 % urbanih po­vršin, povprecne vrednosti skupnih pesticidov ne presegajo 0,15 µg/l. V osrednjem in južnem delu, kjer je zaledje merilnih mest 90 % kmetijskih po­vršin, so povprecne vrednosti skupnih pesticidov do 0,45 ug/l. Na južnem delu Dravskega polja iz­stopajo merilna mesta VP-4, HP-3 in P-3, gre za merilna mesta, ki imajo v svojem ožjem zaledju vecji delež urbane in industrijske rabe tal, širše gledano pa so na obmocju kmetijskih površin in gozda, ki jim pripisujemo vpliv na prisotnost pe­sticidov v vodi. Za vsa merilna mesta je znacilna tudi neposredna bližina ceste, bodisi lokalne ces­te ali avtoceste ter prisotnost divjih odlagališc v zaledju (Tabela 3). Razmerje pesticidov in njihovih razgradnih produktov V podzemni vodi Dravskega polja se pojav­ljata pesticida atrazin in terbutilazin in njuni razgradni produkti desetilatrazin, deizopropila­trazin in desetilterbutilazin. Prisotnost atrazina v povecanih koncentracijah v podzemni vodi na nekaterih mestih lahko razložimo kot rezultat njegove uporabe v preteklosti in njegove obstoj­nosti v okolju. Razmerje DAR smo uporabili pri dolocitvi »starosti« onesnaženja z atrazinom in njegovim razgradnim produktom desetilatrazi­nom. Majhno razmerje DAR kaže na »sveže« one­snaženje in je lahko kazalnik tockovnega vira onesnaženja. Pri vseh 76 vzorcih podzemne vode Dravskega polja smo izracunali koeficient DAR od 0,54 (P-0) do 3,18 (VP-4). Najmanjše vrednosti so bile dolocene v tocki P-0 (0,54 – okt. 2013, 0,55 – apr. 2014). Povprecne vrednosti koeficient DAR so nizke v tockah PBA-3 (0,62), GPP-3 (0,75), HP-3 (0,76), OP-10 (0,81), PAC-5 (0,93), in GPP-2 (0,96). Na skoraj polovico merilnih mest so vred­nosti DAR nižje od 1, kar je presenetljivo glede na to, da je prepoved uporabe atrazina v veljavi že dalj casa. Visoka pojavnost atrazina je lahko posledica starih bremen in zasutih gramoznic, zaradi pocasne razgradnje in hidrogeoloških po­gojev ali pa uporabe v kmetijstvu po uveljavitvi prepovedi. Na osnovi rezultatov vsebnosti terbutilazina in desetilterbutilazina smo izracunali tudi raz­merje med desetilterbutilazinom in terbutilazi­nom (DTA/TBA) (sl. 8). Razmerje, manjše od 1, kaže na tockovni vir onesnaženja, saj desetilter­butilazin pocasneje izginja v nenasiceni coni kot terbutilazin. Razmerja DTA/TBA ni bilo mož­no izracunati za vsa merjenja na vseh merilnih mestih, saj so bile koncentracije terbutilazina in/ali desetilterbutilazina na nekaterih mestih pod LOD. V našem primeru smo lahko DTA/TBA iz­racunali na štirih razlicnih tockah (sl. 9). Najniže je bil izracunan na tocki VP-4 (0,24 – apr. 2015), najviše pa v tocki P-0 (2,97 – okt. 2014). Na meril­nih mestih OP-2 in P-0 se terbutilazin in desetil­terbutilazin skupaj pojavita v vseh štirih vzorce­njih. Na ostalih mestih se pojavita le v dolocenih serijah. Glede na dejstvo, da je atrazin po prepove­di uporabe zamenjal terbutilazin, je na sliki 9 prikazano razmerje med vrednostmi DAR in vrednostmi DTA/TBA za merilna mesta P-0, V-25, OP-2 in VP-4. Iz grafa (sl. 9) vidimo, da je na merilnem mestu VP-4 DAR najvišji, medtem, ko je DTB/TBA najnižji. Obratno je na merilnem mestu P-0. Merilno mesto VP-4 spada med me­rilna mesta, ki imajo v svojem ožjem zaledju zna­cilen delež urbane in industrijske rabe tal, kar lahko pojasni nizko razmerje med vrednostmi DAR in DTA/TBA in kaže na sveže onesnaženje z terbutilazinom. Vrednosti nakazujejo, da je na merilnem mestu, kjer je DAR visok, vec razgra­dnega produkta desetilatrazina, kar pomeni, da atrazin ni bil v uporabi že nekaj casa, hkrati pa je na istem merilnem mestu, vecja koncentraci­ja terbutilazina v primerjavi z desetilterbutila­zinom, kar nakazuje na uporabo le tega. Iz tega lahko sklepamo, da je bila uporaba atrazina že pred nekaj casa opušcena, ter nadomešcena z uporabo terbutilazina. Medtem, ko bi lahko na merilnih mestih z obratnimi vrednostmi sklepali nasprotno. Kljub temu, pa je pri takšni interpre­taciji potrebno pogledati široko, ter upoštevati tudi razlicne hidrogeološke parametre, ki lahko vplivajo na koncentracijo pesticidov v podzemni vodi. Ena od teh je debelina nenasicene cone, ki je na merilnem mestu VP-4 manjša v primerjavi z drugimi. Glede na to, da so pa vrednosti DTB/TBA nižje od 1, lahko sklepamo tudi na tockovno onesnaženje. Zakljucki Vodonosnik Dravskega polja je zaradi rabe prostora in dejavnosti podvržen razlicnim vpli­vom iz kmetijstva, urbanega okolja, industrije, itd. Najvecji delež rabe prostora predstavljajo kmetijske površine, ki so tudi glavni vir pestici­dov v okolju in podzemni vodi. V naši raziskavi smo prišli do naslednjih zakljuckov: Po celotnem Dravskem polju smo potrdili po­gosto pojavljanje pesticidov, kateri lahko doseže­jo tudi koncentracije, ki lahko predstavljajo tudi tveganja za zdravje ljudi (WHO, 2017). Atrazin in njegov metabolit desetilatrazin sta še vedno, kljub vec desetletni prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na osnovi atrazina, najpogosteje in v najvišjih koncentracijah zazna­ni spojini v podzemni vodi Dravskega polja. 2,6-diklorobenzamid (razgradni produkt diklobenila), klorotoluron, metolaklor, propazin, prometrin, simazin, terbutilazin in desetilterbu­tilazin (razgradni produkt terbutilazina), so bili doloceni v vsebnostih, katere so pod mejo dovo­ljenega, glede na pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, 2004a). Alaklor, dimetenamid, metazaklor in ter­butrin niso bili zaznani v podzemni vodi Dra­vskega polja. Pojav pesticidov klorotolurona, propazina in razgradnega produkta diklobenila 2,6- dikloro­benzamida na posameznih merilnih mestih na­kazuje na lokalno onesnaženje omejenega obmo­cja. Rezultati potrjujejo, da je pojavnost pesticidov v podzemni vodi povezana z rabo prostora v za­ledju. Povišane vrednosti pesticidov se pojavljajo v južnem delu Dravskega polja, kar sovpada z in­tenzivnejšo kmetijsko rabo tal na tem obmocju. V severnem delu, z vecjim deležem urbanih in in­dustrijskih površin (skupina II) so koncentracije pesticidov manjše. Izmed vseh merilnih mest izstopajo tri (VP-4, HP-3 in P-3), ki imajo v svojem ožjem zaledju urbano in industrijsko rabo tal, širše gledano pa so na obmocju kmetijskih površin in gozda, kar verjetno vpliva na višje zaznane koncentracije pesticidov v podzemni vodi. Metodologijo vrednotenja razmerij med raz­gradnim produktom in primarnim pesticidom (DAR in DTA/TBA) se je izkazala za uporabno pri dolocitvi »starosti« onesnaženja iz naslova atrazin in terbutilazina. Na skoraj polovici merilnih mest so vrednosti DAR nižje od 1, kar je presenetljivo glede na to, da je prepoved uporabe atrazina v veljavi že dalj casa. Visoka pojavnost atrazina je lahko posle­dica starih bremen zaradi pocasne razgradnje in hidrogeoloških pogojev ali pa uporabe po uvelja­vitvi prepovedi. Pojav pesticidov z naslova prepovedanih fito­farmacevtskih pripravkov kaže na možnost pre­povedane uporabe na kmetijskih površinah ali na vir »na crno« odloženih v zasutih gramozni­cah. Te snovi se lahko tudi dalj casa akumulirajo (zadržujejo) v nenasiceni coni. Zahvala Raziskava je bila narejena v okviru Programa usposabljanja mladih raziskovalcev ter v okviru Raziskovalnega programa P1-0020, ki se izvajata na Geološkem zavodu Slovenije in ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Raziskave so bile narejene tudi v okvirih projekta GeoERA (Hover), ki prejel sredstva raziskovalnega in inovacijskega pro­grama Evropske unije Obzorje 2020 (v skladu s spora­zumom št. 731166). Literatura Adams, C.D. & Thurman, E.M. 1991: Formation and transport of desethylatrazine in the soil and vadose zone. Journal of Environmental Quality, 20/3: 540–547. https://doi.org/10.2134/jeq1991.00472425002000030007x Aelion, CM & Mathur, PP. 2001: Atrazine bio­degradation to deisopropylatrazine and de­ethylatrazine in coastal sediments of diffe­rent land uses. Environmental Toxicology and Chemistry, 20/11: 2411-2419. https://doi.org/10.1002/etc.5620201103 Ĺkesson, M, Sparrenbom, CJ, Carlsson, C. & Kreuger, J. 2013: Statistical screening for descriptive parameters for pesticide occur­rence in a shallow groundwater catchment. Journal of Hydrolog, 477: 165-174. https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2012.11.025 ARSO 2004: Porocilo o kakovosti podzemne vode aluvialnih vodonosnikov v letih 2001 in 2002. http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Aluvijalni_2001in2002.pdf (10.10.2019). ARSO 2016: Karta pokrovnosti tal po CORINE 2012 [digitalno kartografsko gradivo]. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in oko­lje, Agencija Republike Slovenije za oko­lje. https://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (16.5.2017). ARSO 2017: Podnebne razmere v Sloveniji (ob­dobje 1971-2000): 1-27. http://meteo.arso.gov.si/ (16.12.2017.) ARSO 2018: Ocena kemijskega stanja podze­men vode. Obdobje 2006-2018. Dostopno na: https://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/. ARSO 2019: Kemijsko stanje podzemen vode v Sloveniji, Porocilo za leto 2018. Dostopno na: https://www.arso.gov.si/novice/dato­ teke/041039-2203_kemijsko%20stanje%20voda%202018_fin.pdf (16.9.2019). Auersperger, P., Lah, K., Kus, J. & Marsel, J. 2005: High precision procedure for determination of selected herbicides and their degradation products in drinking water by solid-phase extraction and gas chromatography–mass spectrometry. Journal of Chromatography A, 1088/1-2: 234-241. https://doi.org/10.1016/j.chroma.2005.04.100 Bedding, N.D., McIntyre, A.E., Perry, R. & Lester, J.N. 1982: Organic contaminants in the aqu­atic environment I. Sources and occurrence. Science of the Total Environment, 25: 143-167. Bernhardt, E.S., Rosi, E.J. & Gessner, M.O. 2017: Synthetic chemicals as agents of global chan­ge. Frontiers in Ecology and the Environment, 15/2: 84-90. https://doi.org/10.1002/fee.1450 Boesten, J.J.T.I. & van der Pas L.J.T. 2000: Movement of water, bromide and the pesti­cides ethoprophos and bentazone in a san­dy soil: the Vredepeel data set. Agricultural Water Management, 44: 21-42. https://doi.org/10.1016/S0378-3774(99)00082-7 Brencic, M. 1998: Porocilo o hidrogeoloških de­lih vzdolž AC Slivnica Pesnica na podrocju severnega dela Dravskega polja. Geološki za­vod Slovenije. Ljubljana: 24 p. Brencic, M. 2004. Hidrogeološko porocilo za pot­rebe izdelave idejnega projekta avtoceste Slivnica Draženci. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 36 p. Brencic, M. & Ratej, J. 2006: Hidrogeološko po­rocilo za potrebe izdelave obratovalnega monitoringa na odlagališcu baliranih od­padkov Dogoše. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana:18 p. Brumen, S., Medved, M. & Žerjal, E. 1990: Pesticidi v pitni vodi – Dravsko polje 1989. Ujma, 4: 104-107. Carsel, R.F., Mulkey, L.A., Lorber, M.N. & Baskin, L.B. 1985: The Pesticide Root Zone Model (PRZM): A procedure for evaluating pesticide leaching threats to groundwater. Ecological Modelling, 30: 49-69. https://doi.org/10.1016/0304-3800(85)90036-5 Clausen, L., Larsen, F. & Albrechtsen, H-J. 2004: Sorption of the Herbicide Dichlobenil and the Metabolite 2,6-Dichlorobenzamide on Soils and Aquifer Sediments. Environmental Science & Technology, 38: 4510-4518. https://doi.org/10.1021/es035263i Direktiva 91/414/EGS: Direktiva Sveta z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Direktiva 98/83/ES: Direktiva Evropska parla­menta in Sveta 1998: z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi. UL L 330, 5. 12. 1998, str. 32–54. Direktiva 2006/118/ES: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževa­njem in poslabšanjem. Ekologi brez meja. 2019. Register divjih od­lagališc. http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/ (Pridobljeno: 12.5.2019). ESRI Inc. 2004: ArcINFO ver 9, Software. Environmental Research Institute. (http://www.esri.com/). Fliser, B., Žerjal, E. & Veronek, M. 1991: Ekološka sanacija jame pri Križu na Dravskem polju. Gradbeni vestnik, 1,2: 36-37. Funari, E., Barbieri, L., Bottoni, P., Del Carlo, G., Forti, S., Giuliano, G. Marinelli, A., Santini, C. & Zavatti, A. 1998: Comparison of the leaching properties of alachlor, meto­lachlor, triazines and some of their metabo­lites in an experimental field. Chemosphere; 36: 1759-1773. https://doi.org/10.1016/S0045-6535(97)10070-4 Gaw, S, Close, M.E. & Flintoft, M.J. 2008: Fifth national survey of pesticides in groundwa­ter in New Zealand. New Zealand Journal of Marine and Freshwater Research, 42: 397-407. González-Rodríguez, R.M., Rial-Otero, R., Cancho-Grande, B., Gonzalez-Barreiro, C. & Simal-Gándara, J. A 2011: Review on the Fate of Pesticides during the Processes within the Food-Production Chain. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 51: 99-114. https://doi.org/10.1080/10408390903432625 Gutsche, V. & Rossberg, D. 1997: SYNOPS 1.1: a model to assess and to compare the envi­ronmental risk potential of active ingredients in plant protection products. Agriculture, Ecosystems & Environment, 64: 181-188. Heuvelink, G.B.M., Burgers, S.L.G.E., Tiktak, A. & Van Den Berg, F.V. 2010: Uncertainty and stochastic sensitivity analysis of the GeoPEARL pesticide leaching mo­del. Geoderma, 155: 186-192. https://doi.org/10.1016/j.geoderma.2009.07.004 Jarvis, N.J., Jansson, P.E., Dik, P.E. & Messing, I. 1991: Modelling water and solute tran­sport in macroporous soil. I. Model descripti­on and sensitivity analysis. Journal of Soil Science, 42/1: 59-70. https://doi.org/10.1111/j.1365-2389.1991.tb00091.x Kim, K-H, Kabir, E. & Jahan, SA. 2017: Exposure to pesticides and the associated human health effects. Science of the Total Environment, 575: 525-535. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2016.09.009 Knez, M. & Regent, T. 1993: Sanacija opušce­nih gramoznic na Dravskem polju. Dostopno na: http://mvd20.com/LETO1993/R23.pdf (16.11.2019). Kolbezen, M. & Pristov, J. 1998: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in pros­tor: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Kolpin, D.W., Barbash, J.E. & Gilliom, R.J. 1998: Occurrence of Pesticides in Shallow Groundwater of the United States:. Initial Results from the National Water-Quality Assessment Program. Environmental Science & Technology, 32: 558-566. https://doi.org/10.1021/es970412g Kolpin, D.W., Schnoebelen, D.J. & Thurman, E.M. 2004: Degradates Provide Insight to Spatial and Temporal Trends of Herbicides in Ground Water. Ground Water, 42: 601-608. https://doi.org/10.1111/j.1745-6584.2004.tb02628.x Koroša, A. & Mali, N. 2012:. Pregled novih organskih onesnaževal v podzemni vodi v Sloveniji. Geologija, 55/2: 243–262. https://doi.org/10.5474/geologija.2012.015 Koroša, A, Auersperger, P. & Mali, N. 2016: Determination of micro-organic contaminants in groundwater (Maribor, Slovenia). Science of the Total Environment; 571: 1419-1431. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2016.06.103 Koroša, A. 2019: Izvor in transport organskih onesnaževal v medzrnskih vodonosnikih. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta Ljubljana: 207 p. Krivic, J. 2012: Hidrogeološke raziskave dinamike podzemne vode v okolici crpališca Dobrovce. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 13 p. Lapworth, D.J., Baran, N., Stuart, M.E., Manamsa, K. & Talbot, J. 2015: Persistent and emerging micro-organic contaminants in Chalk groundwater of England and France. Environmental Pollution, 203: 214-225. https://doi.org/10.1016/j.envpol.2015.02.030 Lapworth, D.J., Baran, N., Stuart, M.E. & Ward, R.S. 2012: Emerging organic contaminants in groundwater: A review of sources, fate and occurrence. Environmental Pollution, 163: 287-303. https://doi.org/10.1016/j.envpol.2011.12.034 Lapworth, D.J. & Gooddym, D.C. 2006: Source and persistence of pesticides in a semi-con­fined chalk aquifer of southeast England. Environmental Pollution, 144: 1031-1044. Mali, N. & Koroša, A. 2015. Assessment of nitrate transport in the unsaturated (coarse gravel) zone by means of tracing experiment (Selniška dobrava, Slovenia). Geologija, 58/2: 183–194. https://doi.org/10.5474/geologija.2015.014 McManus, S.L., Coxon, C.E., Mellander, P.E., Danaher, M. & Richards, K.G. 2017: Hydrogeological characteristics influencing the occurrence of pesticides and pesticide me­tabolites in groundwater across the Republic of Ireland. Science of the Total Environment, 601-602: 594-602. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2017.05.082 Milan, M., Ferrero, A., Fogliatto, S., Piano, S. & Vidotto, F. 2015. Leaching of S-metolachlor, terbuthylazine, desethyl-terbuthylazine, me­sotrione, flufenacet, isoxaflutole, and dike­tonitrile in field lysimeters as affected by the time elapsed between spraying and first leaching event. Journal of Environmental Science and Health Part B 50, 12: 851–861. https://doi.org/10.1080/03601234.2015.1062650 MKGP, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm (Pridobljeno 7.7. 2018.) Munz, N.A., Burdon, F.J., de Zwart, D., Junghans, M., Melo, L., Reyes, M. et al. 2017: Pesticides drive risk of micropollutants in wastewater­-impacted streams during low flow conditi­ons. Water Research, 110: 366-377. https://doi.org/10.1016/j.watres.2016.11.001 Nienstedt, K.M., Brock, T.C.M., van Wensem, J., Montforts, M., Hart, A., Aagaard. A., et al. 2012: Development of a framework based on an ecosystem services approach for deriving specific protection goals for environmental risk assessment of pesticides. Science of the Total Environment; 415: 31-38. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2011.05.057 Oppel, J., Broll, G., Löffler, D., Meller, M., Römbke, J. & Ternes, T. 2004: Leaching behaviour of pharmaceuticals in soil-testing-systems: a part of an environmental risk assessment for groundwater protection. Science of the Total Environment, 328: 265-273. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2004.02.004 Padovani, L., Trevisan, M. & Capri, E. 2004: A calculation procedure to assess potential en­vironmental risk of pesticides at the farm le­vel. Ecological Indicators, 4: 111-123. https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2004.01.002 Petauer, D. 1980: Hidrogeologija Dravskega po­lja. Diplomsko delo. Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana: 39 p. Prestor, J. & Janža, M. 2006: Ocena višine in­filtracije (po metodi Kennessy) in ranlji­vosti podzemne vode na obmocju Slovenije. Geološkega zavoda Slovenije. Reus, J.A.W.A. & Leendertse, P.C. 2000: The envi­ronmental yardstick for pesticides: a practi­cal indicator used in the Netherlands. Crop Protection, 19: 637-641. Ritter, L., Solomon, K., Sibley, P., Hall, K., Keen, P., Mattu, G. & Linton, B. 2002: Sources, pathways, and relative risks of contaminants in surface water and groundwater: a per­spective prepared for the Walkerton inqui­ry. Journal of Toxicology and Environmental Health Part A, 65: 1-142. https://doi.org/10.1080/152873902753338572 Scheytt, T., Mersmann, P., Leidig, M., Pekdeger, A. & Heberer, T. 2004: Transport of Pharmaceutically Active Compounds in Saturated Laboratory Columns. Ground Water, 42: 767-773. Sedlak, D. & Pinkston, K. 2001: Factors affecting the concentrations of pharmaceuticals released to the aquatic environment. Water Resour Update 2001, 120:56–64 Shelton, J.F., Geraghty, E.M., Tancredi, D.J., Delwiche, L.D., Schmidt, R.J., Ritz, B., Hansen, R.L. & Hertz-Picciotto, I. 2014: Neurodevelopmental Disorders and Prenatal Residential Proximity to Agricultural Pesticides: The Charge Study. Environmental Health Perspectives, 122: 1103-1109. https://doi.org/10.1289/ehp.1307044 SIST ISO 5667-11, 2010: Kakovost vode, vzorce­nje – 11. del: Navodilo za vzorcenje podzemne vode, 1-10. SIST EN ISO 5667-03, 2012: Kakovost vode, vzor­cenje – 3. del: Navodilo za hranjenje in ravna­nje z vzorci. Sjerps, R.M.A., ter Laak, T.L. & Zwolsman, G.J.J.G. 2017: Projected impact of climate change and chemical emissions on the wa­ter quality of the European rivers Rhine and Meuse: A drinking water perspective. Science of the Total Environment, 601-602: 1682-1694. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2017.05.250 Snyder, S.A. 2004: Biological and physical attenu­ation of endocrine disruptors and pharmace­uticals: implications for water reuse. Ground Water Monitoring & Remediation, 24/2. 108-118. https://doi.org/10.1111/j.1745-6592.2004.tb00719.x Sorensen, J.P.R., Lapworth, D.J, Nkhuwa, D.C.W., Stuart, M.E., Gooddy, D.C., Bell, R.A., Chirwa, M., Kabika, J., Liemisa, M., Chibesa, M. & Pedleyd, S. 2015: Emerging contaminants in urban groundwater sources in Africa. Water Research, 72: 51-63. https://doi.org/10.1016/j.watres.2014.08.002 Stat Soft Inc., 2012: STATISTICA (Data Analysis Software System), Version 11 – Software. Stat Soft Inc.(www.statsoft.com). Steele, G.V., Johnson, H.M., Sandstrom, M.W., Capel, P.D., Barbash, J.E. 2008: Occurrence and Fate of Pesticides in Four Contrasting Agricultural Settings in the United States. Journal of environmental quality, 37: 1116-1132. https://doi.org/10.2134/jeq2007.0166 Stehle, S. & Schulz, R. 2015: Agricultural in­secticides threaten surface waters at the global scale. Proceedings of the National Academy of Sciences, 112: 5750-5755. https://doi.org/10.1073/pnas.1500232112 Stuart, M., Lapworth, D., Crane, E. & Hart, A. 2012: Review of risk from potential emerging contaminants in UK groundwater. Science of the Total Environment, 416: 1-21. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2011.11.072 Tadeo, J.L. 2008: Analysis of Pesticides in Food and Environmental Samples. CRC Press, Boca Raton, Florida: 384 p. Tiktak, A., de Nie, D.S., Pińeros Garcet, J.D., Jones, A. & Vanclooster, M. 2004: Assessment of the pesticide leaching risk at the Pan-European level. The EuroPEARL approach. Journal of Hydrology, 289: 222-238. https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2003.11.030 TOXNET. Toxicology data network. http://toxnet.nlm.nih.gov/cgi-bin/sis/search2/r?d­bs+hsdb:@term+@DOCNO+113 (Pridobljeno 30.9. 2019). Uradni list RS 2002: Uredba o kakovosti podze­mne vode. Uradni list RS, št. 11/02, 41/04 – ZVO-1 in 100/05. Uradni list RS 2004a: Pravilnik o pitni vodi. Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/2015 in 51/2017. Uradni list RS 2004b: Pravilnik o kriterijih za dolocitev vodovarstvenega obmocja. Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16. Uradni list RS 2005: Pravilnik o dolocitvi vodnih teles podzemnih vod. Uradni list RS, št. 63/05 in 8/18. Uradni list RS 2007: Uredba o vodovarstve­nem obmocju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja. Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15. Uradni list RS 2009: Uredbo o stanju podzemnih voda. Uradni list RS št. 25/2009, 08/2012 in 66/2016. Urbanc, J., Krivic, J., Mali, N., Ferjan Stanic, T., Koroša, A., Šram, D., Mezga, K., Bizjak, M., Medic, M., Bole, Z., Lojen, S., Pintar, M., Udovc, A., Glavan, M., Kacjan-Maršic, N., Jamšek, A., Valentar, V., Zadravec, D., Pušenjak, M. & Klemencic Kosi, S. 2014: Možnosti kmetovanja na vodovarstvenih ob­mocjih: zakljucno porocilo projekta. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 154 p. van der Werf, H.M.G. & Zimmer, C. 1998: An in­dicator of pesticide environmental impact ba­sed on a fuzzy expert system. Chemosphere, 36: 2225-2249. https://doi.org/10.1016/S0045-6535(97)10194-1 van Eerdt, M.M., Spruijt, J., van der Wal, E., van Zeijts, H. & Tiktak, A. 2014: Costs and effecti­veness of on-farm measures to reduce aquatic risks from pesticides in the Netherlands. Pest management science, 70: 1840-1849. https://doi.org/10.1002/ps.3729 WHO, World Health Organization 2017: SZO - Guidelines for Drinking – water Quality. https://apps.who.int/iris/bitstream/han­ dle/10665/254637/9789241549950-eng.pdf;jsessionid=3D049E809F7CD80889A­ 604FA649BE1CD?sequence=1 (17.12.2019) Worrall, F., Kolpin, D.W. 2004: Aquifer vulnera­bility to pesticide pollution–combining soil, land-use and aquifer properties with mo­lecular descriptors. Journal of Hydrology, 293: 191-204. https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2004.01.013 Zuehlke, S., Duennbier, U., Heberer, T. & Fritz, B. 2004: Analysis of Endocrine Disrupting Steroids: Investigation of Their Release into the Environment and Their Behavior During Bank Filtration. Ground Water Monitoring & Remediation; 24: 78-85. https://doi.org/10.1111/j.1745-6592.2004.tb00715.x Žlebnik, L. 1982. Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. Geologija, 25/1: 151–164. https://doi.org/10.5474/geologija.1991.008 Žlebnik, L. & Drobne, F. 1998. Pliocenski vodo­nosniki – pomemben vir neoporecne pitne vode za ptujsko – ormoško regijo. Geologija, 41: 339–354. https://doi.org/10.5474/geologija.1998.017 Yadav, I.C. & Devi NL 2017: Pesticides classificati­on and its impact on human and environment. Environmental Science and Engineering, 140 –158. 303 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja 304 Anja KOROŠA & Nina MALI 305 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja Tabela 1. Pesticidi, ki so bili vkljuceni v analizo podzemne vode na Dravskem polju. Table 1. Pesticides included in the analysis of groundwater in the Drava field.   CAS št. / CAS no. Uporaba / Use Uporaba v letih 2013-2015/ Use in years 2015-2015 2,6-diklorobenzamid 2008-58-4 razgradni produkt herbicida diklobenila Prepovedan Alaklor 15972-60-8 herbicid Prepovedan Atrazin 1912-24-9 herbicid Prepovedan Desetilatrazin 6190-65-4 razgradni produkt herbicida atrazina Prepovedan Desetilterbutilazin 30125-63-4 razgradni produkt herbicida terbutilazina Dovoljen Desizopropilatrazin 1007-28-9 razgradni produkt herbicida atrazina Prepovedan Dimetenamid 87674-68-8 herbicid Dovoljen Klortoluron 15545-48-9 herbicid Dovoljen Metazaklor 67129-08-2 herbicid Prepovedan Metolaklor 51218-45-2 herbicid Dovoljen Prometrin 7287-19-6 herbicid Prepovedan Propazin 139-40-2 herbicid Prepovedan Simazin 122-34-9 herbicid Prepovedan Terbutilazin 5915-41-3 herbicid Dovoljen Terbutrin 886-50-0 herbicid Prepovedan *CAS št. / CAS no. - registrska številka CAS / CAS ( Chemical Abstracts Service) Registry Number 306 Anja KOROŠA & Nina MALI Sl. 1. Karta merilnih mest, hidroizohips in smeri toka podzemne vode na Dravskem polju (april 2014). Fig. 1. Map of the measuring points, hydroisohips and groundwater flow direction in the Drava field (April 2014). 307 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja 308 Anja KOROŠA & Nina MALI Tabela 2. Statisticna analiza meritev pesticidov v podzemni vodi Dravskega polja. Table 2. Statistical analysis of pesticide measurements in the Drava field groundwater.   LOD (µg/l) LOQ (µg/l) N Povp. Md Min. Max. Std.Dev. 2,6-diklorobenzamid 0,002 0,0067 3 0,01 0,01 0,01 0,01 0 Alaklor 0,002 0,0067 -           Atrazin 0,002 0,0067 76 0,07 0,05 0,01 0,23 0,06 Desetilatrazin 0,002 0,0067 76 0,08 0,06 0,01 0,21 0,06 Desetilterbutilazin 0,002 0,0067 34 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01 Desizopropilatrazin 0,01 0,0033 1 0,04 0,04 0,04 0,04 - Dimetenamid 0,002 0,0067 -           Klortoluron 0,002 0,0067 3 0,01 0,01 0,01 0,01 0 Metazaklor 0,005 0,017 -           Metolaklor 0,002 0,0067 40 0,02 0,01 0,01 0,07 0,02 Prometrin 0,002 0,0067 8 0,03 0,02 0,01 0,05 0,02 Propazin 0,002 0,0067 4 0,01 0,01 0,01 0,01 0 Simazin 0,002 0,0067 21 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01 Terbutilazin 0,001 0,0033 24 0,01 0,01 0,01 0,05 0,01 Terbutrin 0,005 0,017 -           *LOD - meja detekcije/Limit of detection; LOQ - meja dolocljivosti/Limit of quantification; N – št. dolocenih vzorcev nad LOQ/No. of samples above the LOQ; Povp. - povprecna vrednost/Average value; Md – mediana/Median; Min. – najmanjša vrednost/Minimum value; Max. – najvecja vrednost/Maximum value; Std.Dev. – standardna deviacija/Standard deviation Sl. 2. Pogostost pojavljanja pesticidov v podzemni vodi Dravskega polja. Fig. 2. Frequency of pesti­cide occurrence in Dravsko polje groundwater. 309 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja Sl. 3. Koncentracije izmerje­nih pesticidov v podzemni vodi Dravskega polja. Fig. 3. Concentrations of mea­sured pesticides in Dravsko polje groundwater. 310 Anja KOROŠA & Nina MALI a) b) Sl. 4. Prostorski prikaz komulativnih vrednosti (vsota): a) atrazina, desetilatrazina in simazina; b) terbutilazina, desetilter­butilazina in metolaklora. Fig. 4. Spatial representation of the cumulative values (sum) of: a) atrazine, desethylatrazine and simazine b) terbuthylazine, desethylterbuthylazine and metolachlor. 311 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja Tabela 3. Podatki o zaledju posamenega merilnega mesta na Dravskem polju. Table 3. Background data of each measuring point in the Dravsko polje. Merilno mesto / Measuring point Ceste / Roads Kanalizacija / Sewage system Železnica / Railroad Št. prebivalcev / No. Of population Kmetijske površine / Agricultural land Urbano / Urban Industrijske površine / Industrial Gozd / Forest IED zavezanci / IEDs Divja odlagališca / Wild landfills I skupina (G+K) / I group (F + A) II skupina (U+I) / II group (U + I) (m) (m) (m)   (%) (%) (%) (%)         DP-3 6656 5944 0 848 63,54 31,72 4,61 0,13 0 0 63,7 36,3 GPP-1 963 0 0 0 96,46 0 0 3,54 0 0 100,0 0,0 GPP-2 3144 0 0 0 99,25 0 0 0,75 0 0 100,0 0,0 GPP-3 1860 0 0 0 0 0 0 100 0 3 100,0 0,0 HP-3 8609 5791 8 1094 10,43 31,59 1,76 56,22 0 1 66,7 33,4 PAC-2 8375 9218 557 779 39,61 38,94 12,95 8,5 2 0 48,1 51,9 PAC-5 6011 12222 3821 28 77,2 0 22,79 0,01 2 0 77,2 22,8 PBA-3 8022 6839 0 100 14,07 11,87 6,02 68,04 4 9 82,1 17,9 PCI-2 7456 8307 2839 25 86,46 2,49 8,77 2,28 1 0 88,8 11,3 LP-1 1387 0 0 0 89,68 0 7,29 3,03 0 1 92,7 7,3 OP-10 3996 486 0 115 92,01 7,99 0 0 0 0 92,0 8,0 OP-2 1297 510 0 74 94,71 5,29 0 0 0 3 94,7 5,3 OP-5 6382 3399 0 159 58,59 12,75 0 28,66 0 0 87,3 12,8 OP-6 7597 3908 858 813 37,21 43,24 0 19,55 0 2 56,8 43,2 P-0 2363 686 0 131 96,6 3,4 0 0 0 1 96,6 3,4 P-1 4537 3821 0 466 89,2 3,74 0 7,06 0 0 96,3 3,7 P-3 3934 1891 467 74 29,92 0 22,28 47,8 0 4 77,7 22,3 V-25 2141 0 0 0 93,13 0,18 6,69 0 0 5 93,1 6,9 VP-4 10455 5520 0 858 54,67 40,07 0 5,26 0 1 59,9 40,1 312 Anja KOROŠA & Nina MALI Sl. 5. Prostorska porazdelitev povprecne vsote pesticidov v podzemni vodi Dravskega polja. Fig. 5. Spatial distribution of the sum of pesticides in Dravsko polje aquifer. 313 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja Sl. 6. Diagram rabe prosto­ra in skupne vsote pestici­dov za posamezno tocko na Dravskem polju. Fig. 6. Diagram of land use and total sum of pestici­des for each point in the Dravsko polje. 314 Anja KOROŠA & Nina MALI Sl. 7. Povprecno razmerje DAR. Fig. 7. Average ratio DAR. Sl. 8. Razmerje DTA/TBA po posameznih merilnih mestih. Fig. 8. DTA/TBA ratio. Sl. 9. Razmerje med vrednostmi DAR in vrednostmi DTA/TBA. Fig. 9. Relationship between DAR values and DTA / TBA values. 315 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja 316 Anja KOROŠA & Nina MALI 317 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja 318 Anja KOROŠA & Nina MALI 319 Razširjenost pesticidov v vodonosniku Dravskega polja