posam ezne m etodološke p rijem e izo lirano iz v rs te s tro k (statistika^ m a te ­ m atika , biologija, sociologija, fiz ika itd .) , je z delom G. P. C hapm ana do ­ sežena stopn ja, ko se geografija Lahko en akop ravno v k lju č i v k rog strok, ki so. sposobne! slediti in bogatiti skupno znanstveno m etodologijo. Delo n i geografski, učben ik ali p r iro čn ik v k lasičnem pom enu besede. A v to r p iše v zak ljučku , da k n jig a om ogoča bolj nač in g ledan ja na. s is te ­ m e ko t p a n jih o v o analizo. P ri tem je posebej pom em bno, da. je v velik i m eri u resn ič il p rep riča n je V on B erlalanffija,, »očeta« splošne te o rije siste^ rriov, da znanost n a splošno — tako tu d i geografija -— lah k o ogrom no p r i ­ dobi z iskan jem sk u p n ih potez sistem ov, k i jih p ro u ču je jo raz lične znanstve­ ne stroke. G. P. C hapm an je op rav il delo p rav v tem sm islu: n a osnovi tem e­ l ji te p ro u č itv e o p red e litev in uporabe splošne: te o rije sistem ov v n a jra z lič ­ n e jš ih s tro k ah je teo rijo v n a jbo lj iz v irn i ob lik i približal) u p o rab i v geo­ grafiji. V elika v rednost k n jig e je tu d i v znanstveni, na tančnosti; n je n a vsebina je v b is tv u o p red e ljev an je š tev iln ih pojm ov. P r i tem av to r podrobno raz lo ­ ži n jihovo genezo, raz like v raz lag i in postav i n a ju s trez n e jše opredelitve . B ralcu so v veliko pom oč š te v iln e in nazoirne ilu s trac ije . Ob ta k ih k n jig a h se n eho te v s ilju je m isel o n jihov i up o rab n o sti v s lo ­ vensk i geografiji. U gotovim o lahko, da ob sed an ji m etodologiji, k i se upo ­ ra b lja v slovenski, pa tu d i ce lo tn i jugoslovansk i geografiji, ta k a dela o sta ja jo popolnom a neizkoriščena. O snovni kazalec »m etodološke n erazv i­ tosti« je p rav gotovo neizde lana slovenska geografska te rm ino log ija , k i ne dovo lju je form alizacije , k a r pai je pogorj za1 razvoj znanosti. Da n e bo n e ­ sporazum a; slovensko geografsko izrazoslovje sploh n e sledi sodobnem u razv o ju geografske m etodologije, m ed tem ko je povsem ustrezno za k la ­ sičen, op isen nač in dela. Da pa je položaj še slabši, poskusi u v e ljav ljan ja (v ečk ra t p re v a ja n ja ) geografsk ih izrazov, ki jih p rin aša sodobni razvoj geografije , na le tijo n a odpor, p red v sem zarad i nep o zn av an ja sodobne geografske m isli vobče. To je delom a razložljivo z razvo jem slovenske g e ­ og rafije v sm eri ozke specializacije, k a r nas opozarja, da je p o treb e n tu d i širši pristop . M arijan K lem enčič Nekaj novih pogledov na turistično geografijo V p re te k lem le tu je izšla1 ce la v rs ta kn jig , k a te r ih osnovni n am en je sezn an iti b ra lca s p rob lem atiko tu rizm a, tu r is tič n e reg ije in tu ris tičn e geografije. N a te m m estu se n e b i zadržal p ri ocen jev an ju tu ris tičn ih vod­ nikov, ki so končno tudi, v slovenskem jez ik u n aš li po t n a police naših k n jig a rn , am pak bi posvetil pozornost p ub likacijam , k i o b rav n av a jo tu rizem in tu ris tičn e tokove iz geografskega aspekta . Tourism and Borders (Turitzem in, m eje) — je 355 strani, obsežna p u b li­ kacija , k i je izšla v o k v iru fra n k fu r tsk e u n iv e rz ite tn e sam ozaložbe k o t 31. zvezek » F ra n k fu r te r W irtschafts— u n d Sozia lgeographische S chriften«. V sebina k n jig e je posvečena p rob lem atik i, k i jo je okrog osem deset ge­ ografov iz p e tih k o n tin e n to v in d v an a js tih d ržav ob ravnavalo na sim poziju o tu r iz m u in m ejah . S im pozij je ob sodelovan ju trža šk eg a geografskega in s t itu ta o rgan iz ira l Institu ti za geografijo U niverze E d v ard a K ardelja , in je 1978. le ta p o tek al v p ro s to rih F ilozofske fak u lte te v L ju b ljan i in E konom ske fa k u lte te v T rstu . S im pozij je so finansira la G ospodarska zbor­ n ica S lovenije. K o t zborn ik p rin aša p u b lik a c ija širok sp e k te r pogledov na re lac ije m ed tu rizm o m in m ejo, ozirom a m ejn im i p reh o d i in tu ris tičn im i tokovi. P ri tem n av a ja p rim e re o dp rtih , enostransko o d p rtih in za p rtih m e­ ja , i.n k o n k re tn o poseže v tem atik o p rek o m ejn ih tokov n a m e jah A vstrije , 2r.R N em čije, B olgarije , Švedske, N orveške, F inske, S ov je tske zveze, Z am bije, Ita lije , In d ije , Švice, F ran c ije , Č eškoslovaške, P o ljske , Irske , ZDA, N em ­ ške dem okra tične repub like , K en ije , B elgije in Jugoslaivije. P osebno po­ zornost p a n eka j a v to rjev posveča razvo ju obm ejn ih obm očij ob raz lič ­ n ih tip ih mejai, obenem pa tu d i te o riji in m etodologiji p ro u čev an ja tega geografskega fenom ena. N ajbolj v sestransko o b rav n av a m ejo in p rek o m ejn e tu ris tičn e tokove sku p in a av to rjev (K l e m e n č i č , K o č e v a r , G o s a r , P a k in Ž a g a r ) v skupnem re fe ra tu o vp livu tu riz m a n a p reob razbo obm ejn ih reg ij v S lo­ veniji,. K er je S loven ija več ali m an j vsa v obm ejnem pasu, av to rji o b rav ­ n av a jo učinke tu ris tič n ih tokov povsod v republiki., poseben p o u d arek pa le posvečajo razv o ju ožjega obm ejnega p ro sto ra ob jugoslovansko^ita lijan - ski in ju g o slo v an sk o -av strijsk i meji.. O dprta m e ja m ed dvem a_ različn im a d ru žb en im a sistem om a p rin aša tu obču tne sp rem em be v iz rab i p o k ra jin e in p ripom ore k tran sfo rm a c iji in rev ita lizac iji cele v rs te obm očij. C elo tna p u b lik ac ija služi se zn an jan ju geografov s p ro b lem atik o p re - k cm ejn ih tokov n e le v naši neposredni b ližini, am pak tu d i na* d rug ih k o n tin en tih . P om em bnost zbo rn ika pa je tu d i v tem , da poleg angleščine, nem ščine in francoščine te r italijanščine enakov redno nastopa tu d i slovenski jez ik v pub likaciji, k i so jo, za tisk p rip ra v ili v ZR N em čiji in ki je u rad en b ilten M ednarodne geografske u n ije ozirom a n jen e delovne skup ine »Geo­ g ra fija turizm a.1 in rek reacije« . Blaževič — Pepeonik, Turistička geografija je lansko le to n a tisk an i uč­ b en ik ško lske k n jig e iz Zagreba, k i je n am en jen a š tu d en to m ozirom a d ijakom v sred n jih in v iš jih tu ris tičn ih šolah. A v to rja posvečata posebno pozornost o p red e litv i geografije v sk lopu tu ris tičn ih ved, kil jih s lu ša te lji na te h šo­ lah poslušajo-. P ri tem p o u d arja ta , da je bila' geografija p rv a veda, k i je za je la tu riz em k o t p red m et svo jega proučevanja*. P ra v zarad i tega je g lav ­ n ina poglavij posvečena p red s ta v itv i tu ris tič n ih reg ij po svetu . Zai geografa so to v g lavnem že več ali m an j znana dejstva , negeografom , p redvsem ekonom istom , k i se odločajo zai ta k štud ij, pa> gotoivo, nudijo- veliko novih obzorij, k i jih je v red n o upošteva ti p ri vseh n ač rtih delovn ih organizacij, p r i k a te r ih bodo- zaposleni. P ro feso rjem geografije v s red n jih šolah p riporočam knjigo , p redvsem tis ti del, k i ob rav n av a Jugoslav ijo , saj je v n je j veliko več problem skih , čeprav specifičn ih aspektov, k o t v obsto ječih učben ik ih . V delovn ih n a lo ­ gah oziroma- v p ra ša n jih p a zah teva1 k n jig a veliko logičnega m išljen ja , in vodi k geografskem u v red n o te n ju in o p red e ljev an ju p rosto ra. Dr. Stevan Stankovič, Turizam u Jugoslaviji p rik az u je n a okroglo 240. s tran e h teksta, glavne značilnosti Jugoslav ije , ki jih poskuša av to r op re­ d e liti zal tu ris tičn o prakso . R azpored itev te m atik e je nova, saj p rek o 1 k la ­ sične p red sta v itv e položaja- Ju g o slav ije v sve tu p re id e av to r na, ob ravnavo m eja, m e jn ih obm očij in m e jn ih prehodov, v n a d a lje v an ju pa ob ravnava pogoje zai razvoj tu rizm a. P ri te m se ne- d rži povsem k lasične shem e (p ri- rodno-geografska svojstva, d ružbeno-geogra fske k a ra k te r is tik e ) , am pak v p le ta vm es podpoglatvja Oi e tnografsk ih , a rheo lošk ih in d ru g ih značilnostih jugoslovanskega ozemlja-. Z adržal bi se p ri predstavitvi- a lp skega obm očja. A v to r na svo js tven način , k i nam ni; na jbo lj blizu, deli jugoslovansk i gorski svet na š tiri enote, p ri čem er posveča slovenskim A lpam n a jm an j p rostora. S likovno gradivo-, ki naj b i ta. svet p redstav ilo , p rik a z u je K obarid . V p raš­ ljiv a je tu d i funkciona lna delitev gorskega sveta na iz le tn iško -rek rea tivn i, šp o rtn o -m an ife sta tiv n i in k u ltu rno -m an ifesta tivn i. č e p ra v je fun k cio n a l­ na d e litev gora nov p rispevek k o v red n o ten ju gorskega sve ta za tu ris tičn o i^raibo, ozirom a za turistačno^geografsko reg ionalizacijo m enim , da b i aivtor m ora l p o d robneje razložiti m etodo, k i ga je vod ila v tak o delitev . V rednost k n jig e je v p odatk ih v tu ris tičn e m p ro m etu in o tu ris tič n ih sm ereh v Ju g o ­ slaviji, k i so še najbo lj podrobno obd,elane. Mag. Golab Čingoski, Turizam Makedonije. Podobno ko t p redhodno k n jigo je tu d i to izdala ob koncu p re tek leg a le ta T u ris tičk a štam pa iz B eo ­ grada, k i v nak lad i 2000 izvodov po izkuša sp rav iti n a trg š tu d ije o tu r iz ­ m u v vseh jugoslovansk ih rep u b lik ah . K a ra k te ris tik a teh in p riču joče š tu ­ d ije je. da so v shem i vse šablonske. P o g lav ju o geografskem (bolje bi bilo »geopolitičnem «) položaju sledijoi pog lav ja o n a ra v n ih značilnostih , zgo­ dov insk ih pogojih razvoja, kapac ite tah , p ro m etn ih k a ra k te ris tik ah , k a ra k ­ te ris tik a h tu ris tičn eg a p rom eta itd. P riču joča š tu d ija upošteval to> šablono, i.n jo v n a jb o ljš i možni, m eri tu d i p redstav i. K n jig a je v tem k lasičnem sm islu p red s ta v itv e ena n a jb o lj­ ših. č lo v ek p a se vseeno ne motre zneb iti v tisa, da bi se dalo M akedonijo p re d s ta v iti bolj in te rak c ijsk o in zanim ivo in ne to liko geom orfološko, s ta ­ tis tično in ekonomsko^. Mag. M ilenko Bašič, Geografske osnove turističke privrede Vrbasko Plivskog prostora. G eografske osnove tu rističnega, gospodarstva v reg iji Vrbasia in P live so p red sta v lje n e v o k v iru dok to rske d ise rtac ije sa ra jev sk e U niverze. P re d s ta v lja nam svet, k i g a iz tu ris tičn o -g eo g rafsk eg a v id ika ne poznam o. D ise rtac ija v k lju č u je tu d i pog lav ja o p reb iv a ls tv en ih razm erah , to re j o dem ografski, sestav i tega obm očja, ki je vsaj za, bodočnost tu r is tič ­ ne de javnosti v te j reg iji iz redno pom em bna. M noge d ru g e š tu d ije tega asp ek ta (s tru k tu ra po izobrazbi, spolu, s ta ro s ti) n,e ob ravnavajo . A vtor smatra^ da so poleg' te h v te j reg iji p redvsem prom etn i fa k to r ji tis ti, k i bodo odločali o tu ris tičn e m razvoju . Izg rad n ja p rom etn ic bi p riv ed la sem tako rek rea tiv n o ko t s tac io n arn o zv rst tu rizm a. T ranzitn i tu rizem že daje n eka j dohodka, tem m anj razv itim področjem Jugoslav ije . U pajm o, da bo d ise rtac ija v kra/tkem n atisn jena . Anton, G osar