-PROLETAREC" JE 0ELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoslav Kedt-rution, S. P.--Gluuiio Jugoslovanske Socialistične Zvez«

- - GLASILO • -
P R0 3 VET NE MATICE J. S. Z.
,T._ NO. 7573.	CHICAGO. ILL, 3. NOVEMBRA (November 3>, 1937.
Publintu-d Woekljr >t 2S01 S. I*wnd»le At«. LETO—VOL. XXXII.
TEŽKA POT V SOLIDARNOST UNIJ CIO IN AFL
mnogi na obeh straneh se protivijo resno poskusiti odpraviti vzroke razkola
Vprašanje jurisdikcije in dualnih unij najtežje. - Manevri za prvenstvo
Kapitalistično časopisje si zelo prizadeva dis-kreditirati C. /. O. s "komunizmom"
Organizacija, ki zopet uspeva
Kadar se dve skupini ljudi obmetujeta s očitki, obdolžit-vami in insulti, tako brezobzirno, kakor so se voditelji unij A. F. of L. in odbora za industrialno organizacijo, bi bil človek velik optimist, če bi pričakoval pobotanje že na prvem mirovnem sestanku zastopnikov obeh skupin, ki se je vršil nekaj dni v \Vashingtonu. Bilo je jasno, da je do sporazuma daleč še predno se je posvetovanje pričelo, ampak vendar, začetek je bil storjen in v okolsčinah, v kakršnih se gibljejo ameriške unije danes, je bil že to velik uspeh.
Po par dneh sej so se zastopniki razšli in sklenili nadaljevati s pogajanji 4. novembra.
Sestava CIO
V področju CIO deluje devet velikih unij, ki so bile prej včlanjene v A. F. of L. Glavne med njimi sta uniji oblačilnih delavcev UMW (unija premo-gorjev). Poleg teh devetih originalnih unijskih skupin pod CIO je slednji organiziral v čaT su konflikta z AFL še 23 drugih industrialnih unij. Vse te skupaj imajo po zatrdilu CIO nad 4,000,000,000 članov, ali približno toliko kot pravi da jih ima A. F. of L.
William Green in drugi predstavniki strokovnih unij pravijo, da CIO število svojih članov pretirava, kajti pri A. F. of L. se smatra za člane edino one, ki (plačujejo članarino. CIO pa smatra za člalia vsakega, ki podpiše karto, in dobili »o jih na ta način stotisoče, ne da bi kdo izmed njih plačal cent članarine.
Te metode se je CIO res posluževal, da bi delavce v masnih obratih čimprej organizi-| ral in šele ko bi bila unija pri-; znana, naj bi začeli plačevati članarino. Od te prvotne taktike je CIO že precej popustil in plačevanje članarine je danes več ali manj obligatna stvar od začetka ipristopa.
A. F. of L. hoče podatke
Zastopniki AFL so na konferenci v VVashingtonu vprašali CIO za točne podatke, kolik ) ! je takih članov, ki plačujejo aaesment, koliko se je delavcev vpisalo ne da bi kaj plačali in v koliko so unije CIO močne v posameznih obratih, posebno v tistih, v katerih imajo strokovne unije delavce organizirane po poklicih, kot strojnike, elek-
tričarje, livarje, mehanike itd.
Zastopniki (TO so na te zahteve odgovorili, da bi podatki o teh stvareh, ako jih dajo, ne pomenili nikake posebne važnosti, kajti glavno vprašanje \ unijskem pokretu v Zed. državah danes je, ali smo ali nism > za organiziranje delavcev v masnih obratih, če smo, tedaj je potrebno to priznati in se dela tudi lotiti. V tem slučaju naj ostanejo strokovne unije le
v	takih obratih, kjer so delavci lahko organizirani po strokah brez škode za druge. V drugih pa bi morale -strokovne organizacije priznati jurisdikcijo popolnoma industrialnim organizacijam.
Najbolj sporna točka
To pa je ena najbolj spornih točk, kajti strokovne organizacije, izmed katerih so ene zelo bogate, bodisi finančno ali na tradicijah, so ljubosumne na vsak pokret, ki jih hoče poriniti 'v ozadje. Zato bo baš to vprašanje prejkone kamen, preko katerega strokovne organizacije ne bodo hotele in rajše posvetovanja za sporazum s CIO razbile kakor pa da bi mu popustile v zahtevi, kje smejo in kje ne smejo organizirati delavce po strokah.
Drugi protivni faktorji
Proti sporazumu je na primer na vso moč unija progresivnih tpremogarjev, ki pa v A. F. of L. še ni dosti upoštevana ali vplivna, kajti bila je v federacijo šele nedavno sprejeta iz kljubovalnosti proti Leuiso-
vi	UMVV. Dalje je sporazumu odločno nasproten voditelj linije prevoznikov in še veiiko drugih. Vse kompanijske unije, ki so se v prošlih mesecih reorganizirale in pristopile v AFL, so naravno prav tako nasprotne solidarnosti delavstva, kajti v njihovih odborih so ljudje, katerih naloga je bila preprečevati organiziranje delavcev v prave unije.
V CIO je eden izmed nasprotnikov pobotanja Harrv Bridges, vodja organiziranih pristaniških delavcev na zapa-du. On ima z unijami AFL veliko neprilift v tekmi za jurisdikcijo. Vrh tega je Bridges človek dokaj radikalnih nazorov in v kapitalističnem časopisju je napadan za komunista. Drug njegov "greh" je, da. ni
Italija izziva Francijo in Anglijo z novimi provokacijami
Napadi na froncoske in angleške ladje. — Mussolini slavi svoje "prostovoljce", ki so padli v Španiji v vojni za fašizem
Napadi n« novega člana vi Kovnega sod se« Hugo L. nlscka zaradi njegovega včlanjenja v KKK. ki se vztrajno nadaljujejo, nudijo baš nasprotni učinek. KKK prospeva in raketirji, ki mu načeljujejo, žanjejo. Sploh boj proti Blacku ni nič drugega kot boj proti tocialnim reformam, ki jin propagira new deal. KKK je reakcionarjem le pretveza v tej borbi, da skrijejo svoj pravi namen. Klukri pa so se njihove reklam«, pridno poslužili in spet paradirajo po ulicah, zažigajo ob večerih križe, uganjajo ceremonije na pokopališčih, pobijajo "nelojalnost" in "komunizem" še posebrj. Za človeške I pravice se kluksi ne brigajo, pač pa samo za "amerikanizem".
JEKLARSKI TRUST SI IŠČE NOVO ORIENTACIJO V BOJU ZA DOBIČKE
(Nadaljevanje na 2. strafL<)
i
1'nited States Steel Corpora-Ition ali jeklarski trust je bil svoječasno politično in gospo* idarsko najmogočnejša industrial na kombinacija v tej deželi. Posebno »v dobi. ko mu je načeljeval Elbert Gary. Bil je smrtni sovražnik unij in vztrajal pri dolgem dnevniku in ni-I z k i h mezdah za svoje delavce na.jdalj izmed vseh velikih o-bratov.
V sedanji krizi je imel gospodarstvo dokaj zavoženo in dividend ni bilo že precej let, do letos, ko-jih je na "navadne" (common) delnice začel spet izplačevati.
Načelnik jeklarskega trusta Myron C. Tavlor je bil nedavno odstavljen, ker so direktorji postali z njim nezadovoljni". Baje so mu zelo zamerili, ker je priznal unijo jeklarskih delavcev, čnprav v kolektivnih pogajanjih samo za njene člane.
Iz krogov neodvisnih jeklarskih družb so trdili, da je Tay-lor ski« uil pakt z Lewisom zato, da l)i potem unija jeklarskih delavcev — ojačana s priznanjem jeklarskega trusta — udarila s stavko po neodvisnih družbah. Te bi bile v slučaju linijske zmage prisiljene plačevati večjo mezdo in skrajšati delavnik. Njihovi izdatki se bi zvišali in ne mogle bi več konkurirati jeklarskemu trustu, pač pa priti pod njegovo p >d-ročje, ali pa propasti. Tom Girtler od Republic Steel pa je preprečil te "Le\visove-Taylor-jeve nakane", ako so sploh obstojale še kje kot v domišljiji propagandistos jeklarskih ma-gnatov.
Menijo, da bo jeklarski trust pod novim'vodstvom skušal za-
dušiti unijsko gibanje med svojimi delavci in nagnati pri-ganjaski sistem toliko, da bodo dividende postale clmvišje. V koliko je to res, jc; danes se nemogoče ugotoviti, vendar pa je za delavstvo pri tej korporaci-ji več kot koristno, če se dobro organizira zdaj, ko novo vodstvo za boj z unijo ni se pripravljeno.
H. G. VVells graja cin-canje demokratičnih vlad
Sloviti angleški zgodovina H. (i. VVells, ki je dospel to sen v Zed. države na predavateljsko turo, se boji za civilizacijo, ako ne bodo pristaši demokracije postali bolj odločni v boju, d.i jo obvarujejo. \Vell-so ve knjige so prevajane v mnoge jezike. Dolgo let je bil aktiven socialist, potem pa se je posvetil samo pisateljevanju. Proletarčeva knjigarna je razpečala precej njegovih knjig. V svojih zgodovinskih spisih v povojni dobi skuša demokratični svet prepričati, da je neizogibno izročen barbarizmu, ako se fašizma pravočasno ne pofftzi in postane demokracija res demokracija.
Ambulančni voz za Španijo
Illinoiska podružnica I. L. D. (International Labor Defen<e) zbira denar za prvi arotoulau-čni voz, ki ga pošlje iz Chicaga lojalistični Španiji. Stane 81,-400. Z v prej je zbrala $4100. Od te vsote .je poslala HO odstotkov v nabrani namen, 20 stoikov pa so znašali stroški s shodi in z nabiralno kampanjo.
1
Italijanski poslanik v Zed. : državah, dr. Fluvio Suvich, je 'na fašističnem shodil pred pet I tisoč Italijani v Chicagu svečano izjavil, da je Italija pod ' M ussolinijem absolutno proti klanju in da so vsi njeni napori I usmerjeni delu za zgraditev trajnega miru med deželami jin narodi.
Italijanski poslanik pri ameriški vladi je važna osebnost, zato ni vseeno, kaj govori. Am-|pak lagati tako debelo bi pošten človek ne pričakoval niti od fašističnega diplomata.
V Chicagu je imel več sestankov, prirejali so mu bankete, 'in njegova izvajanja je razna-šal brzojav daleč naokrog. Go-Ivoril je tudi o Španiji. Italija j se ne usiljuje v Španijo, je dejal, kajti to je njena soseda in Italija hoče biti z njo v iskre-jnem prijateljstvu. Mi smo dežela, kateri je temelj družina, tlom, sreča, vera in napredek ! prebivalstva, je dejal Suvich. I Tudi to je debela laž.
Medtem so Mussolinijevi piratski letalci potopili v Sredozemskem morju spet nekaj trgovskih ladij, med njimi par francoskih in angleških. Nekatere izmed njih sploh niso bile j namenjene v Španijo.
Mussolinijevi generali so po svojem posrečenem klanju Ba-jskov in asturskih rudarjev premestili svojo armado na druga bojišča v Španiji, da jo zavoju-jejo za "srečo", kakršne je pod Mussolinijem deležno nacionalizma pijano in preslepljeno italijansko ljudstvo.
Arvglijo in Francijo draži Mussolini s svojo propagando med Arabci v angleških in francoskih posestih, kar vladama v Parizu in Londonu povz-Iroča veliko težkih skrbi. Vsepovsod jima gre narobe, ker se provokatorjem v Berlinu, Rimu, v Tokiu in Salamanci ne upate postaviti po robu.
Ni čudno, da si "duče" drzne več in »več. Ako bi bil on resnično za mir, kakor trdi Suvich, bi italijansko ljudstvo začelo kaj kmalu misliti na svoj mi-zerni položaj in to za Mussolinija ne bi bilo dobro. Radi tega ropota s sabljo, potaplja ladje, slavi italijanske vojake, ki so bili ubiti v Španiji in njihovim materam pripenja kolajne. Vse to je spremljano s cerkvenimi ceremonijami—s pompom cer-! k ve, ki ima na mrtvem papirju zapisano zapoved "ne ubijaj r
Ko' se je Mussolini v času svojega obiska v italijansko kolonijo Libijo proglasil za pro-tektorja islama, so v Londonu in Parizu mislili, da je storil le neumno bombastično gesto. Toda še predno je to izjavil, sta imela on in maršal Italo
Bal bo načrt za propagando med Arabci že točno izdelan in mreže zanjo razpredeljene. Zdaj imata nemire Arabcev v afriških posestih Francija in Anglija. Zato bi posebno Anglija rada Mussolinija na kak način podkupila, da se bi pomiril, ker smatra, da njeno o-boroževanje ni še doseglo točke, ki bi ji jamčilo v slučaju spopada zmago nad Italijo.
Francija ima boje tudi z Maročani, ki se ji puntajo. Ščuva jih italijanska propaganda. V spopadih med njimi in francosko oboroženo silo teče kri — večinoma kri domačinov, in italijanski agentje imajo s tem novo olje, da ga vlivajo na ogenj, češ, ipoglejte, Arabci, v naših kolonijah nikogar ne pobijamo. O Etiopiji molče in naivni Arabci, Maročani in drugi mohamedanski rodovi so slepi, da bi pomislili, kako Mussolini širi "civilizacijo" v bivšem Selassijevem cesarstvu in »v Španiji.
Demokratične dežele se sicer polagoma prebujajo, loda kapitalizem v njih se boji "komunizma", pa dopušča, da pri-
haja res v nevarnost in ob e-nem vsa evropska civilizacija. Delavsko gibanje edino je budno, a ker ne razpolaga z oboroženo močjo, se bori proti fašizmu s sredstvi, ki so mu v danih razmerah na razjpolago. In če bo bodoča družba hotela civilizacijo, si jo bo morala zgraditi na temelju socialistične e-konomije. Fašizem in kapitalizem je ne bosta nikdar ustanovila, ker se pogrezata čezdalje globlje v barbarizem.
Združevanje opozicije v Jugoslaviji
Po dolgih posvetovanjih in pogajanjih so se srbske opozicionalne stranke sporazumele za enotnost in skupni program, ter nato sklenile dogovor s Hrvatsko seljačko stranko (ki legalno sicer ne eksistira.) V imenu te najvažnejše hrvatske skupine je sporazum podpisal hrvatski vodja dr. Vlatko Maček. Namen združene opozicije je priboriti si vlado ter preurediti Jugoslavijo na podlagi narodnostnih tradicij in demokracije.
ŠKANDALOZNO STANJE V BOLNICI OKRAJA COOK 2E LETA IN LETA JAVNOSTI NOTORIČNO ZNANO
Bolnišnica okraja Cook v Chicagu (Cook Count.v Hospi-tal), ki je ena največjih na sue-tu, je na zunaj krasna stavba. Ampak na znotraj je polna nesnage in njena uprava korum-pirana toliko kolikor največ zmore.
Bila je že velikokrat v preiskavi, pa ni pomagalo drugega, kakor da so časopisi nekaj dni pisali o odkritjih in potem vsi znova utihnili.
Nedavno je bila ta bolnšnca m pet v preiskavi. Komisijo, ki je | vršila to nalogo, so "tvorili i zdravniki, načelniki drugih bolnišnic in nekaj drugih. Nje-poročilo je tako, da se človeku ježe lasje, če pomisli, kako "ljudski" služabniki postopajo z bolniki. Večinoma prihajajo v to bolnico taki, ki jim postrežbe ni mogoče plačati, zato je tudi deležni niso. Vsled zane-
marjanja teh revežev jih doleti smrt toliko prej in dijaki medicine imajo na njih »veliko prilike za študije. Bolnišnico Cook Count.v kontrolira že dolgo let demokratska p<>:tična mašina, ki se briga predvsem kako deliti službe v nji in prilike za graft.
Problem brezposelnosti na Češkem
Dasi je češka visoko razvita industrialnaodržava in prejema iz inozemstva velika naročila, se je število brezposelnih v nji od julija lanskega leta do julija letos zviššalo za 217,000.
v • •
Lov za spijoni
Zdaj je lovska sezona. Vlade v Evropi so na "jagi" za spijoni, kajti druga divjačina v nji je do malega uničena.
V 1*11111011% JI
številki
r\	'	1 - 1 - - - 1 ,i«n-
Tožbe proti unijam in občinam za odškodnine
Četa se delavci lahko učimo 11 občinskih volitev prošli to-re*, v katerih so v nekaterih niestih delavske unije, pred *»em unija CIO, nastopile z delavsko politično akcijo, na primer v Detroitu, v par me»tih v Ohiu, in posebno še v New Yorku.
Čitajte poročilo o volitvah »n analiziranje izida v prihodnji številki.
Odvetniki korporacij in drugi lobisti so dobili med kongresniki že mnogo pristašev za sprejem takih zakonov, ki bi ovirali unije pri njihnem delu. Na 'vsak način hočejo določno postavo, po kateri bo uHija odgovorna za škodo, ki jo utrpi korporacija v času stavke. Toda kdo pa naj stavkarjem plača škodo, ako se morajo boriti za poštenejši kos kruha po cele tedne in mesece in„si zadrga-vati pasove, ker primanjkuje hrane?
"O, to pa je druga reč," (pra-1 vi jo advokati, "kajti stavkarji so si .-'ami krivi svoje bede. Kompanija jih ni pognala ven, sami so sJi in ji napravili škodo na vseh koncih in krajih."
Tožbe za odškodnino, ki so jih vložile kompanije proti linijam, so bile v več slučajih že doM jene, toda razen v enem ali idoema ne v toliki meri, da bi opravilo ameriško unijsko gi-bfenje v legalistično opazno t.
Apex llosierv kompanija v
Philadelphiji se je v boju proti unjji poslužila še drug' metode. Njeni advokati so iztaknili zakon, ki je bil sprejet 1. 1K41, torej pred 96 leti, kateri določa-, da je okrajna oblast odgovorna za škodo, ki jo povzroči "drhal". Delave-L. omenjene družbe so bili na-s<*Heči stavki. Ravnateljstvo je sporočilo šerifu okraja, da je o?J odgovoren za njeno lastnino, ker je njegova dolžnost, da jo protektira pred di haljo. Ker stavkarjev
ni izgnal in je morala družba \
obrat ustaviti, je vložila proti okraju Philadelphia U.žbo za blizu dva milijona dolarjev odškodnine.
Na zveznem sodišču pa je že pred tem vložila tožbo proti liniji nogavičarjev, ki nri pada k (TO, kar za tri milij&ne dolarjev odškodnine!
Sličnih tožb je sedaj precej po deželi Ako bi bili sodniki iv s "delavski prijatelji", jih ne bi bilo. Pa so delavski, "prijatelji" samo ob volitvah. Izjem med njimi je malo.
zrvte imperializma na kitajskem in v španiji
Japonsko vojno ministrstvo je dne 28. oktobra objavilo statistiko, v v kateri pravi, da je bilo do tega dne v sedanjem konfliktu ubitih in ranjenih 425,000 Kitajcev. Statistika ne pove, če so v tem številu uključene tudi žene in otroci.
Japonskih vojakov je bilo ubitih do omenjenega dne "samo" 9,640. Koliko je bilo ranjenih, objavljena statistika ni navedla.
Associated Press brzojavlja iz Tokia, da so poleg omenjenih množic izgubili Kitajci v bitki za Sanghaj na-daljnjh 100,000 življenj. Japonci s klanjem Kitajcev še niso prenehali.
V teku leta so bombe fašističnih letalcev pobile v Madridu 800 ljudi, tisoče prebivalcev je bilo ranjenih, med njimi mnogi t6liko, da so pohabljeni za vse življenje. V bitkah je bilo pobitih tisoče vijakov na obeh *traneb. Franco je že ob pričrtku civilne vojne izjavil, da on mora zmagati, pa magari če treba v ta namen poklati milijon Spancev. Število se bliža uresničenju, a ni še zmagal vzlic Mussolinijevi in Hitlerjevi pomoči. Vojna v Španiji in na Kitajskem je posledica imperalizma. Dogajale se bodo, dokler ljudstva ne vržejo raz sebe to breme in zgrade socialistično uredbo.
PROLETAREC
list za interese DELAVSKEGA LJUDSTVA.
l:__xr~ ..-rs^s: r m l ■ * II ■ v. .. ■ ""■ ~
KITAJSKA JE ŽRTEV "MEDNARODNEGA" IMPERIALIZMA IN ZDAJ JAPONSKE f IZ KANSASA
IZHAJA VSAKO 3REDO.
Izda ja Jugoidovantka Delavska 1 »»kovna Družba. Chicago, I tl.
GLASILO jugoslovanske SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih državah zu celo leto $8.00; za pol leta $1.75;
za četrt lata $1.00. InoEAtnrilvo; m c«W> UU> $3.50; m pol lata $2.00.
V»y r«>ko|iiai in oglasi morajo liiti v našem um<tu na)pt>zn«je do pomleljka
popoldne /m prioblitfV v iteeilki ttkojega tadn
»a.
PROLETAREC
PlfMiflfced i*vcry W.dnesday br tiie Jugoslav Worinn»n'i Publiahing Co.
lru\ &»t»bliahed lif06,
Editor ...............................................................Frank Za»U.
Busiiies* Manager .................................X>harte« Pogorelec.
Amt fciditor aod Aast. Tlusines* Man afer......Joaeph Dra*ler.
8U BBCKJPTION RATEtf; IJnited States: One Year $8.00; Rix Month« $1.75; Three Month« $1.00.
Koreiffii Countries, One Y»»ar $3.50; Six Months $2.00.
V HOLETAHEC
»301 S. La vvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKVVELL 2664.
Dvajsetletnica boljseviske revolucije
I)ne 7. novembra bo praznovala sovjetska Rusija dvajsetletnico svoje revolucije. Moskva bo ob tej ipriliki spet videla ogromna slavja in demonstriranje sovjetske oboroiene sile.
Dvajset let v zgodovini ni mnogo. A za današnjo Rusijo je to že ogromna doba, kajti doživela je v nji več kot prej v stoletju. socialnega preobrata pa se nobenkrat do leta 1917. Vrgla je carizem in se proglasila za republiko delavcev, kmetov in vojakov. Razdelila je zemljo kmetom, ki so jo obdelovali, in jo potem vzela tudi njim ter ustanovila velike kolektivne kmetije. Sla ie skozi dolgo civilno vojno in porazila bele — zadnje ostanke carjeve armade. Dobila je nazaj Sibirijo in se otela tujih armad v vseh drugih delih svojih prostranih krajin. Zgradila si je armado, ki v vojni s Poljsko sicer ni bila zmagovita. toda je od tedaj toliko izboljšana, da se vlada na njeno obrambno moč z gotovostjo zanaša bodisi na zapadnih ali vzhodnih mejah.
V petnajstih letih je sovjetska industrija zgradila ogromno industrijo, tisoče milj železnic, cest in kanalov, odkrila nove ru Inike in je uverjena, da bo v nekaj letih došla v proti u kei ji Zed. države.
To ni*o edine spremembe. V politiki je Moskva nehala s proipagando za svetovno revolucijo in začela namesto nje s taktiko sodelovanja v ligi narodov, sklenila je razne zveze in pakte in skuša svet uveriti,. da zasleduje edino le mirovne cilje.
Stari boljševiški vodje, ki so bili na čelu.revolucije, bivši komisarji, stari uredniki boljševiških listov,mnogi načelniki raznih industrij itd. so danes ali v ječah, ali postreljani, ali v izgnanstvu. Predsednike petih ali šestih sovjetskih republik in število vojaških poveljnikov je doletela enaka usoda. Okrog 700 visoko odgovornih sovjetskih funkcionarjev je bilo poslednje mesece obsojenih v smrt. A čistka ni še končana. Ako so obdolžitve proti obosojencem resnične, je v USSR »veliko nezadovoljnosti, ki si išče duška proti režimu v sabotaži in v kovanju zvez z zunanjimi sovražniki. To ni dobro za Rusijo. Zato si bo koristila, če bo njena nova ustava res odprla vrata demokraciji, kar pa ni še verjetno.
Josip Stalin je nedavno dejal, da naj ljudstvo zaupa svojim voditeljem. To je potrebno, ampak voditelji morajo biti taki, da jih ni treba streljati. In drugič, ali so bili res krivi, ali pa spravljeni s poti zato, ker so imeli drugačno mnenje kakor diktator.
Veliko se je spremenilo v USSR v dveh desetletjih. V Moskvi so uverjeni. da samo na bolje. In v dokaz navajajo, koliko je Rusija imela prej in koliko ima tlanes. In njen gospodarski razvoj je šele v povojih. Kakšna bo Rusija ob 80-letnici svoje revolucije? Idealna, socialistična dežela? Odvisno je od marsičesa. V njenem sedanjem tempu je odgovor nato nemogoče najti. Ampak njeni govorniki so uverjeni, da je že zdaj socialistična. Vzlic vsemu je bodočnost USSR nejasna, kakor je nejasna radi divjanja fašizma več ali manj za vse druge dežele. Vemo pa, da se fašizem Rusije boji. To je nji v čast in dobro za ves svet.
Q|>*au Kitajska j« sopei
pogažena. "Kaznovala" jo je Japonska, ki ja navalila vanjo • tvojo oboroženo silo na tu-ham, v zraku in na vodi. Vojne ji ni napovedala a čemu tudi, pravi vlada v Tokiu, kijti mi sa samo branimo, ir silojran ni vojaa...
Kitajski niso avroptke vele. sil«?, Zed. države ia Japonska nikdar dovolile, da »a pripravi •am« aa obrambo. Zalo je tudi V tedanji "nanapovadani" vojni V tt/nju kljubovati moderni japenski armadi edino t svojo ofromne človeško maso ter v kol>kor ji pomagajo z orožjem Sov |e ti k i Urija, Anfl ja in Ze-diajana države.
Nekateri militaristi v Toku pravijo, da ie Japonska d.-, ne. dovolj mogočna pognati vet tuji imperirliz m iz Arije in eden glavnih japontk.h militaristov celo predlaga, da sc naj jupon-tka itmab čimprri vrže na sovjetsko Rwsijo. čet, da je ona ed'na kr va Komati) na Kitaj-tkem. Sekundiral mu je Muko-lini, ki je dejal — "boljševizem moramo pognati iz Evrope za smerem". A če ga tudi Azija noče, kam naj gre? Na teverni tacaj ?
Japontka je poslala ivojo armado na Kitajsko edino le v imperialistične namene, ne pa proti "komunizmu". Japonski kapitalizem bi rad več svobode in varstva pri izkoriščanju pri-rodnih bogattev na Kitajikem, csobito še potett nad plattmi železne rude in premoga na Kita jtkem.
Imperialistični falotje tega kajpada nočejo priznati, pa lajajo o komunizmu. Kapitalistično časopisje v boju proti ko-muniimu pridno sekundira in milijone "patriotov" je navedenih, ker mislijo, da je boj za4*et med "civilizacijo" in "komu-»iimom", ne vedo pa, kaj je »no ali drugo.
Kot v Španiji, igra Anglija rudi V konfliktu med Japonske a Kitajsko dvojno, jako hinav-iko vlogo. Ako ne poseže v »ran Kitajske USSR, bo za bo-'očaost kitajskega ljudstva ja-
o s
labo.
KOMENTARJI
"Ameriška Domovina" je* na leto za koncilmane previ-katoliški list. prazaprav kato- soka. toda ue bo iz,oljen, on liški dnevnik. "Amerikan.ski jo bo vzel ter od nje podaril Slovenec" verjame, da je j$1,200 cerkvam. Skoda, ker ni "Ameriška Domovina" dnev- take obljube napravil tudi nik, ne pa, da je katoliški zmage , iti kandidat za mestne-dnevnik. To je pač spor med Iga moža v fari >v. Vida. njima. Ampak kadar se grel	*
proti ljudstvu v Španiji, je Pit-1 Klevelandski slovenski "po-čeva-Debevčeva "Domovina" litišen" Kennick smatra, da j< najbolj "katoliška". V izdaji "A. D." bogat dnevnik. Vložil z dne 23. oktobra piše:	je proti njemu tožbo za
spanska fronta socialistov 000 odškodnina. Prva iustan-je skoro porušena ca je tožbo zavrnila. Tako piše
San Sebastian, 22. Oktobra. Met-	• ^ D." šel je Ma tlrilgO. O tem to Gijon, zadnje metto ob teverni i	,.
španski obali, se je moralo podati	* P<»OC«la t L« 111 hllakoprav-
vojakom generala Franca. Včeraj	nOSt . Louisil ili Jamesll t I Ili
popoldne' je vkorakala v mesto bri-1 gada nacionalistov. Vet odpor tocia-listov v obzirni asturski provinci je bil t tem zlomljen. Prebivalci metta Gijon to pozdravili nacionalitte z neizmernim ves-eljem. Pripovedovali so,
Petnajsta obletnica zasužnjenja Italije
Dne 28. oktobra je minulo 15 let od pohoda Mussolinijevih ernesrajčnikov v Rim. Od tedaj je Italija zasužnjena in svobode v nji ni za nikogar razen za "duceja". Bilo bi pa napačno domnevati. da nima zaslombe med ljudstvom. Velik del italijanskega naroda je s svojo propagando zaslepil toliko, da mu blazno sledi. Diktatorju to ni težko, ker ne dovoli nikake kritike ali opozicije proti sebi in njegovi propagandi ne sme nihče ugovarjati. Tako čuje ljudstvo zmerom samo eno plat zvona.
Vzlic temu je v Italiji veliko ljudi nezadovoljnih. Prošle tedne je bilo par sto ljudi aretirantfMn med njimi kakih petdeset obsojenih na dolgoletne zaporne kazni vsled nezvestobe fašistični državi. Mussolinijeva intervencija v Španiji je med italijanskim ljudstvom zelo nepopularna, dasi se vse časopisje v Italiji trudi ustvariti navdušenje zanjo.
Življenske razmere se vidoma slabšajo. Državno blagajno črpata intervencija vSpaniji, Etiopija in oboroževanje. Ker so davki v Italiji že zdaj neznosno breme, Mussoliniju ne kaže drugega kakor konfiscirati del imovine korporacij. To je storil. Vsaka mu mora dati 10 odstotkov svojega kapitala. Poučeni krogi v Parizu pravijo, da postaja situacija v Italiji tako despe-ratna, da mora Mussolini venomer roži jati s sabljo, da obrne pozornost ljudstva od obupnih razmer. Ce pride njegov režim v nevarnost, bo rajše pahnil deželo v vojno, kot pa riskiral strmoglavljenje svoje vlade.
C. 1.0. pomaga unijam A. F. of L.
Predsednik Ameriške delavske federacije rad poudarja, da so unije v nji zelo narasle v članstvu, četudi so unije CIO odstopile, oziroma bile črtane iz federacije. Ce bi hotel govoriti ti.sto resnico, bi moral navesti tudi dejstvo, da so kompanije priznale unije A. F. of L. marsikje rajše kot pa da bi riskirali organiziranje svojih delavcev v CIO. Marsikaka kompanijska unija je postala "bona fide" unija AFL vsled enakih vzrokov. Torej je CIO pravzaprav agitator za Ameriiko del. federacijo. Razkol med unijami je tragično poglavje. A še tragičnejše je, da je Green o va AFL tako voljna sprejemati sodelovanje korporacij v boju proti CIO. K-ako to, da ni AFL napredovala do ustanovitve CIO? Zdaj pa kar naenkrat sam napredek? če se ga pravočasno ne otrese, takega napredka, ki ga ji nudijo mnoge korporacije prostovoljno, bo zelo kvarno zanjo.
bilo všeč, zato sta "Lnako-. pravnostinega" urednika Sab-ca posvarila, naj o takih stvari ne piše preveč, kajti on še ni državljan. Ako zaidejo Zed
kako tilno to trpeli od anarhittov in	drŽave V Vojlio, to b > V "metlo drugih aločintkih elementov v mestu. ,r	d eUU lici jatd j !
Ivo je prišla vett o zmagi pri Gijonu na fronto tocialittov, to celi bataljoni pometali orožje proč in pobegnili "Dokle r bodo Molek, (iar-
t fronte. General Franco ima tedaj	deil, Tlilk ili PilT. . . objav-
na razpolago 75,000 vojakov, katere	ii: ... • • , ... :i	ii-
, .. ... , / ' . Ijali ena in ista poročila iz lln-
lanko posije na drugo fronto, ker je
vsa teverna stran očiščena tovražni- I lerjeve kllllinje O SOVjetskl
ka.	|zvezi, toliko časa bomo z vso
Taka poročila širi katoliška- upravičenostjo govorili o pro-fašistična propaganda. "A. D." tisovjetski alianci imenovanih." ji je udinjana do dna. John T. To je citirano iz "Napreja" z VVhitaker, ki je bil v Francovi dne 27. oktobra. Kje neki je amadi poročevalec za Chicago VVitkovich iztaknil v tej "fron-Daily Nevvs in je zdaj nas t a- ti" Turka, in katerega Turka? njen v Berlinu za poročevalca I, V isti številki, ,v istem član-istega dnevnika, »pravi, da bi ku agitira urednik "Napreja" Franco nej mogel »v Španiji ni- VVitkovich za "manjše" zlo -kamor brez pomoči tuje arma- za demokratskega županskega de. In ako zmaga, bo zmagal kandidata McVVilliamsa v Cle-s tujo armado in obdržal se bo velandu proti republikanske-na krmiju edino, ako TUJA mu kandidatu, čudna so pota (italijanska) armada ostane v/komunistov! Pomislite le ka-španiji! Sicer pa smo menda kih pet let nazaj. In dane , že v adventu in James ter I kakšna razlika med "komu-Louis s šenklarja bosta itak ,nizmom", ki ga oznanjuje "Na-kmalu šla k spovedi. K spove-jiprej", in "komunizmom" hladi gredo le grešniki in zato go pokoj ne "Delavske Slo»e-grešita — če ne drugače, pa s nije". Nad njo so gospodarili
vo melodij« : 'Naj se svet : >-grezne, s katoliškimi delavci pa ne gremo za nobeno ceno skupaj'."
Tako se vleče ves VVitkovi-čev članek.
Ampak od kdaj so komunisti v enotni fronti s katoliškimi dtlavci? Ali ni "Ameriška Domovina" glasilo "katoliških" jugoslovanskih delavcev v Clevelandu? In od kdaj je demokratska politična mašina \ Clevelandu za delavstvo manjše zlo", kakor pa republikanska?
V prošli številki "Pr »letalca" je zelo dobro odgovoril na čudno VVitkovičevo tolmačenja manjšega zla Frank Barbič. Dostavimo naj še, da to. k a r pevno komunisti v ameriški politiki zdaj, je oportunizem, Ki v zgodovini ameriškega delavskega gibanja nima primere. *
Društvo "Marije Pomagaj" KSKJ v Chicagu je dne 'U. oktobra vprizerilo igro "Micki je treba moža".
* '
Father Coughlin je končno prodal tudi svoj list "Social Justice". Pravijo, da je \ sporu z detroitskim nadškofom iz-jgiibil vsa gmotna sredstva, kar ni verjetno. Kajti duhovniki so I v tem oziru dokaj prebrisan 'stvori. Izgubil pa je "socialno pravičnost" in postal jako dis-kreditiran prerok. Le njegovi najbolj fanatični pristaši ga objokujejo in apelirajo na papeža, da naj potolaži detroitskega nadškofa. Coughlinovih govorov po radiu silovito po grešajo, pravijo. A se bodo z« kako privadili.
Frank Likar med pokojnimi
Sygan, Pa. —
tobra je v rovu
Dne 25. ok-
št. 8, Pitts-
isti ljudje kot sedaj nad "Na-prejem". Prijatelj VVitkovich si je izbral v clevelandski volilni kampanji "manjš^ zlo" na ta-le način:
"...Vsak čitatelj '>vapreja'
priobčanjem »lažnjivih poročil.
4
Frank Barbič je že pred tedni pojasnil, da ni Louis Zorko nikomur obljubil tisočaka od svoje plače v slučaju, da bi bil pri zadnjih volitvah izvoljena j je mogel razumeti, da svetuje za koncilmana, ampak "A. D.'1 mo glasovati proti (republike vedno vztraja ipri Frankovi kancu) Burtonu in ker to dru šali. Jezilo jo je namreč, ker gače v dani situaciji ne gre, pač je idejo sprejel kandidat za s tem, da se odda glasove za koncilmana v 10. vvardi, neki demokrata. Rekli smo, da se Nikolaj Markušič. "A. D." je bomo priključili predlogu s. agitirala za Puclja. Marušič! Zajca, če dožene kaj pamet-pa je hotel biti bolj verski ka- nejšega in pravilnejšega. Am-Ikor "Ameriška Domovina" in pak on nima nobenega druge-Ije izjavil, tla je plača $.'1,000, ga predloga kot staro, škodlji-
jburgh Coal kompanije na Lavv i rencu, Pa., ubilo pri delu Frank Likarja. Plast kamenja se je usula nanj in bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil star 45 let, doma iz vasi Ho-tavlje nad škofjo Loko. V Ameriki je bil čez .'10 let, Zapušča soprogo, dva sinova, dva i brata in vec drugih sorodni kov, Pokopan je bil 28. okt. v Bridgevillu po civilnem obredu. Bil je član društev št. f» SNPJ, št. 8!> SSPZ in Samostojnega v Bridgevillu.
Sorodnikom iskreno sožaljc.
Lorenz Kavčič.
O seji federacije in drugo
Sygan, Pa. — Seja federacije SNPJ dne 24. oktobra na Cudd.v ju je bila dobro obiskana. Razprave so bile stvarne in klepi koristni za SNPJ in društva.
Govorili smo tudi o nevarnosti fašizma in izvolili zastopnike v odbore raznih de-'avskih akcij. V Pittsburghu se i« .»1. oktobra vršila konferenca zadopnikov protifašističnih ciganizacij. na kateri se je sklepalo o hod »čem kongresu proti fašizmu in vojni. Ta bo v dnc'» 21>. dt> vključenega 28. no .. m< tako v Pittsburghu. F< der.. i a je izvolila zanj dva '.a-topnika. n važnosti boja >i-oti r akciji s;) govorili razni čl,'ni. Navzoč je bd tudi znani druš eni in delavski agitator Louis Zorko iz Clevelanda, ki je s svojim govorom napravil dober vtis. Priporočal je širjenje delavskih listov in pa da ^ij bodo delavci aktivni v svojih organizacijah kot zavedni člani svojega razreda.
Zorko je bil deležen obilo sodelovanja. Na Cudd.vju smo zbrali v korist "Proletarca" nad dobil je tudi na Svga-nu ve,* naročnini in tukajšnji k hib pa tri nove dane. Zdaj jih ima d»ajset. Zorko pomaga do večje cirkulacija v svoji agitaciji poleg našim časopisom tudi reviji "Cankarjev Glasnik". Tako delamo za pokret sicer bolj polagoma, a sigurno, kolikor kdo more. — Lorenz Ko včič.
Boj proti spolnim boleznim
Spolne bolezni, posebno si-filda, *o , tej deželi jako razširjene. V Chicagu atpelira zdravst ena oblast na vsakega, da <e da preiskati. Sodeluje pet tisoč zdravnikjv in vse kliniko. Preiskava je brezplačna. Na komur zdravnik dožene, da je polno bolan, si lahko v svrho zdravljenja poišče zdravnika po svoji vol j i. ako ra je v dan ju plačati, če pa ne, se naj prijavi čiknškemu zdravstvenemu uradu (Chicago Board of Health)), ki mu bo priskrbel brezplačno zdravljenje.
Potrebno se mi zdi enkrat
omeniti tudi naš socialistični klub št. 21 v Ar mi. Tvorijo ga člani iz šestih okoliških naselbin. To je vzrok, da so klubove redne seje zelo otežkočen \ <slan še pride ua sejo, če se vrši v njegovi naselbini, težje pa je iti v 10 ali več milj oddaljen kraj, posebno še če ni avtomobila ali druge zveze na razpolago.
Združenje več klubov, ki smo jih imeli v raznih naselbinah v enega, ki smo ga izvršili pred nekaj leti, ima torej, poleg dobrih tudi slabe strani.Navadno pridemo skupaj, kadar se vrši sei:t kake druge skupne ( rganizacije, ki obsega vse o-keliške nase'bine. Na primer federacija SNPJ ali pa pogrebna zadruga. Razume se, da na takih aejah, ki se vrše šele ko je prva končana, nimamo dovolj časa za podrobno reš'tanje raznih klubovih zadev in »roblemov ter delovanje JSZ. Posebno zadnje čase je vse premalo sestankov in brige, da o-hranimo klub v aktivnosti. Nekateri člani so na bolniški listi. drugi pa imajo zopet drugačne vzroke in tako postaja klub neaktiven.
Sodrugi, če hočemo obdržati klub vsa i nekoliko delaven, moramo obdržavati redne seje. Dovolj važnih stvari imamo na dnevnem redu, da ne bo na seji nikomur dolg čas, ki se zanima za delavske probleme.
Navadno je imel klub vsaj eno priredbo v letu. Vprizorili smo kako manjšo igro in imeli raznovrstno zabavo, pa je bil uspeh. Kot izileda ne bo leto« niti tega. Poleg drugih potež-koč ie še nova postava, ki d »-loča letno licenco $80 za točenje piva, tako za društva, ki imajo po oar oriredb. kot za posameznike, ki točijo vsak dan v letu. To je ubilo do malega vse naše društvene piknike in veselice. Nobeno društvo ne zmore plačati $80 za eno ali dve veselici v letu.
"Proletarec" ima sedaj precej naprednih in delavsko za-| vednih čitateljev v naših kan-saških naselbinah. Zakaj ne pristopite v naš socialistični j klub Tiste mesečne prispevke zmore vsak, ki količkaj dela in je pripravljen žrtvovati kak kvoder za delavske organizacije in liste. Saj se itak porabilo na en ali drug način za agitacijo in izobrazbo med delav-|Ci. ("dan, ki je brez dohodkov pa je opravičen do izjemne znamke, ki stane le 5 centov na mesec. Več članov, več agitacije med nami in med drugo-rodci za socialistični program, i ki je program vsake v resnici delavske organizacije!
Sodrugi, na vsak način hočemo ohraniti in kolikor mogoče povečati ter razširiti naš socialistični klub v Armi, ki je edini v okrajema Cravvford in Cherokee. Prav lahko je mogoče. da bo imel še precejšnji vlogo, kadar se razne delavske skupine zedinijo za skupim delo. — Anton Shular.
Če pridobivan svojemu listu naročnike, pridobivaš nove vojake svoji armadi.
Mnogi na obeh straneh se protivijo resno poskusiti odpraviti vzroke razkola
(Nadaljevanje s 1. strani.) Amerikanec, ampak se priselil v to deželo iz Avstralije.
Solidarnost potrebna
Vzlic temu so tisti krogi, ki delujejo za solidarnost, jačji kakor opozicija. Kajti zavedajo se, da bi civilna vojna med unijami ameriških delavcev o-igromno škodovala oe samo delavcem ampak tudi delodajalcem, ki bi boj med njimi negovali — zato, da bi izsilili sprejem fašističnih zakonov proti unijam. (V bodo v teh nakanah uspeli, bodo na Škodi člani unij AFL prav tako kakor člani unij CIO, le birokrati, ki tega ne razumejo, bi morda dobili tudi dobra mesta v povračilo za svoje razdiralno delo.
Navidezno so razlike v sedanjem konfliktu med unijami dveh taborov nepremostljive. V resnici pa ni potrebno za njih premaganje drugega kakor pametne, dalekovidne, socialno misleče voditelje obeh strani, ki bi prišii <kupaj in se naloge konstruktivno lo-,tili. Upamo, da no bodo prezrli 'te zgodovinske prilike in odgovornosti, ki jo imftfo do ameriškega delavstva.
rm—



VALERIJAN PIDMOGYLNYJ:

MESTO
■ A X
Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR

•v*
rzrrrj
(Nadaljevanje.)
Nikjer še ni pravzaprav videl določno točko tega svojega nezaupanja, pa je že padel v pikro nezadovoljstvo, v to popačeno razpoloženje, ki napada človeka brez pravega vzroka in mu vsiljuje najbolj črne misli, čeprav bi jih ne bilo treba. Zapadel je v brezupno majodušje. Vse one skrivnostne »de človeške duše, ki se vzbude ob vsaki nevarnosti svojega varovanca, pa so ga vztrajno odvračale proč od te namišljene katastrofe. Nagon samoobrambe, ki je mnogekrati ti.ko nasilen, ga je zdaj z lisičjo prevejangstj ) pregovarjal, da ga teže pravzaprav le majhne nevšečnosti, bežne skrbi, ki se lahko vsak čas popravijo.
Zato si je umišljal, da je hrai v ljudski kuhinji premalo redil na za njegov organizem in je zaraditega presedlal v zasebno kuhinjo. Potem ga je zopet zaskrbelo, da st vse premalo giblje na zraku in je zato sleherni dan po obedu šel za eno uro na izprehod ob vsakem vremenu.
Malce se je prehladil, neznatno vnetje-bronhij pač, in že je bil ves nesre -en. Kadar je zakasljal v robec, si je skrbno prizadeval izslediti krvave lise in ugotoviti i etiko. Čeprav ni bilo krvavih lis, ga je str;, h za svoje zdravje nenehoma vznemirjal. Pr etipal si je mišice. Nič več niso bile prožne, olesenele so in otopele. In tako je v tem doslednem iskanju bolezni postalo njegovo telo zares ohlapno in medlo, tako da je imel dokaz nekakšne bolezni takorekoč že v rokah. Zajela ga je žalost in zamanj se je otepal temnih slutenj.
Našel pa je še drug dokaz za oslabelost svojega telesa: Vse one čutne želje do Zosjke so nestale. Onih slastnih trenutkov prebujenja, ko človek polega zjutraj v nekakšnih sanjskih prividih in je telo razipaljeno s hrepenenjem po vseh ženskah sveta, ko se roke stegujejo v željah po objemih, ko se ustnice smehljajo in uho prisluškuje odzivu, teh trenutkov jutranjega razpoloženja, ko se ves svet ziblje v strastnem objemu ljubezni — ni bik) več. Njegovo telo je bilo zjutraj prav tako hladno kakor čez dan. Kako zelo je vendar propadel! Strašno! Kako sramotno! Bolezni se je baijta zavest pa, da je prenehal ieleti žensko s svojim telesom, mu je vzela sleherno spoštovanje do sebe. To je bil sramoten udarec v njegovo moško samoljubje.
Ko se je nekega dne pripravljal za naslednje predavanje, si je izbral odlomek iz "Fate morgane", da bi ga skupaj s slušatelji predelal. Sprva je z neko prisiljeno pazljivostjo prebiral strani te knjige, pozneje pa ga je delo nehote zajelo in z velikim zanimanjem se je dlje časa zadržal ob gotovih straneh. Zgoščena skladnost epizod ga je privlačila in čudovite besede so mu razgrinjale brezmejno raznolikost svoje lastne notranje podobe. Slike ?o mu zami-gotale pred očmi kakor množica premikajočih se luči, ki so hitele mimo njega brez konca in kraja in naposled uga-iale nekje v neskončni dalji na belih bregovih. Sedel je tako nad temi fosforujočimi stranicami in tenki žarki njih bleščave so izžigali namišljeno bolečino v njegovih prsih.
Nikdar še ni čital s takim pohlepom, nikdar se ni čutil s prečitanim tako tesno spojenega kakor sedaj. Knjiga, ki jo je že zdav-naj prej prebral, se mu je zazdela povsem novo odkritje. Ves pijan je bil od navSuŠenja do veličine tega dela, do njenega pisca in do ročnosti teh zgoščenih besednih dik. Utripal je s trepalnicami, prsti .so mu drgetali. Ko pa je končal, ga je spopadlo trpljenje, trpljenje človeka, ki ga neprestano žeja, ki si je s kozarcem vode le razdražil silno žejo in zato »e je sil nost tega dela, ki ga je dojemal od strani do strani poveznila nanj z vso svojo težo. Povesil je glavo in prisluhnil pramenom vrstic, ki so utihnile jn slišal je zvok besed kakor oddaljen, zamirajo? spev. Od tam pa, 11 one dalje, iz praznile, ki jo je ustvarila tišina, je zavel vanj mrtlaški dah.
Nikdar, nikdar ne bom kaj takšnega napisal! je šepetal.
Zdaj šele se je zagrizla vanj nesmisel njenih naklepov. Književnik! Le kdo mu je podvrgel to besedo? Le odkod si je prisvojil to blazno verovanje v samega .sebe, ki ga je toliko časa omamljalo? Ta h »p si ni mogel razložiti vsega tega. Marsikaj si človek po-želi, toda le norec se poganja za sanjami.
Proavetna matica je edina slovenska kulturna centrala v Zedinjenih državah. Storila je na prosvetnem polju brez vsakega vika in krika več kot katerakoli druga skupina.
Prav tak kozak je, ki jaše palico namesto konja! Blaznež, neozdravljivi blaznež! In zaradi tega je opustil študij, zavrgel vse načrte, vse dolžnosti in ves trud težkih let? Zaradi česa? l)a bi vsaj zaradi sebe!
Nikakor ni mogel razumeti, kako da se je vse to zgodilo, zamanj je iskal povzročitelja svojega propada. V.vgorskvj —? Kdo neki kot le ta! On ga je pahni) s ceste, on je poslal njegove povesti v liste! In kdo ga je prosil? TVekleti zapeljivec! Istočasno pa se je s hvaležnostjo spominjal osornega kritika, ki ga je pognal k vragu, ne da bi poslušal njegove povesti.
To je že res, da so bile njegove povesti natisnjene — kaj pa je to? Vsakdo lahko kaj napiše. Cisto slučajno. Toda v kazalu revij najdeš le malo takšnih slučajnih imen, ne da si spet in spet pojavili . . . Morda bo še pisal, morda celo mnogo povesti, ki » ) ljudje čitali in takoj spet pozabili. Dela velikih mojstrov pa nikoli ne pozabiš. Toda, če hočeš postati tak mojster, moraš imeti tolikšno ^vejro, da fizično občutiš svojo st varit eljsk > moč. Veliki pisci ne poznajo obupa! Razgrel si je glavo z mislijo, da bi lahko postal lestvica, po kateri bi drugi hodili.
Čutil se je izmučenega in sam sebi se je , smilil. Siromak! Le čemu se muči? No, zmotil se je pač, saj je še mlad in takšne zablode so povsem umevne. Zdaj pa bo končal s tem! Toda česa se naj zdaj loti? Vstal je in pre-tegnil svoje otrple roke. Koliko časa je sedel? Uro, dve? Počasi se je oblekel in stopil na cesto.	s
November. l're jeseni so bile štete, zdaj je bila kakor obnemogla starka, ki nič več ne joče. Sprevidela je, da se ji bliža neizbežen konec. P ostala je tiha in hladna, mračna in unesla se je pred prihodom snežnih zapihov in koraki po mestnem tlaku so zdaj v tej predsmrtni tišini vse tiše in tise zveneli. Na zraku mu je bilo lažje in precej je bil boljše volje, ko je stopil iz sobe, kjer so stene kar zaudarjale po strupenih mislih. Poveznil je klobuk na oči in ne da bi opazil, je počasi prišel do Senenega trga. Obšel ga je, dospel nato na Velyko Pidvalno in je obstal poleg ograje Zolotvorskega nasipa, za katero se je zaspano dvigoval curek vodometa sredi bazena polnega zelene deževnice. Ob alejah, nastlanih z rumenim listjem kostanja, se je vila vrsta zapuščenih klopi. Nikogar ni biio. Rad bi stopil v alejo in blodil po stezah, stopal po šumečem listju. Toda tam v onem kotu je raztrgal nekoč svoje povesti. Njegoi spomin se je zdaj nežno poigral s tem minulim trenotkom.
Pohajkoval je tako kakor da bi hodil /.a pogrebnim sprevodom in želel si je zaspati. Počasi se je bližal Vladimirskemu hramu in prečudno je postal vznemirjen. Tu v bližini je inštitut! Da bi šel tja Zakaj? V tem trenutku pa se mu je želja že sprevrgla v ne >d-ložljivo nujnost. Z boječo radovednostjo, prav tako kakor da bi se ipripravljal storiti nekaj prepovedanega, se je bližal širokemu vhodu inštituta. Vrata so se težko odpirala, ker so bila opremljena z močnim samozapi-račem in ko se je tako naprezal, se mu je vzbudilo od sile slik.
Ko pa je stopil v dolge hodnike, ki so se mu zdaj, ko je prišel iz svežega zraka, zdeli temni in zadušljivi in ko je zagledal vse te neštete mlade ljudi, ki so hodili sem in tja, ko je zaslišal šum glasov in začutil utrip vsega šolskega poslopja, kakor da bi videl dotok žive krvi, je legla vanj hladna tišina. Pomal* nil si je klobuk na oči, da ga ne bi prepoznali in je stopil tik do steklenih vrat predavalnice. Predavanje. Gledal je klopi na gosto zasedene s študenti, gledal je predavatelja^ svojega dobrega znanca, opazil je med poslušalci vsakega, ki je pazil, ki se je dolgočasil, videl je izraze nerazumevanja in površnosti. Prav nič ni bil vznemirjen in kes, ki ga je še nedavno tako pestil/ še je sesul v tem tujem vzdušju, ki ga je zajel v tem poslopju, po katerem je včasih tako hrepenel.
(Dalje prihodnjič.)
■V4-H.I
deracijaki zastopniki iz izva- Nabiranje prispevkov v
Janji Zorkotf "r,uv »»dovolj.	č Španiji
m. On itriiiorma, <la sc naj po-	, J
šil j a potovalne zastopnike in	Clevel.nd, O. — I u so se na-
govornike po naselbinah bolj	')r,'(ine « elavske stroje ponov-
poKostoma. To mi vsi želimo	zavzele za zbiranje pnnpev-
in bomo delovali, da se vsa ta v P?mo* ž?vam. v Si'TJ1-priporočila uresničijo. Sodrug Namen ,m»mo ^P'1' »mbulan-Zorko se naj pa kar pripravi. „vo?- Do zd»J Kmo z,""a" .la bo z agitacijo nadaljeval, f700' kar J0 •s,'v,'<la za aml,u-ker to delo n« .pozna konca. /i'ant0 se premalo, a se na-njegovo ajrilnoatjo in pa s po- <lfJ»mo da bomo uspeli, četu-močjo lokalnih zastopnikov ter <'' J« n«1"™"!« Prispevkov vs-somišljenikov nam l.o mogoče le'' ye,l*e*" Htovlla >>rezposel-Proletarca razširiti in ga po- n,jj ,n glab,h iasov Jako težko večati nazaj na osem .strani. ' '."',, , . ... , .. Zorkotu želimo nadaljnih us- 0dbor' kl v'odl to akc"°> a"
Na »liki na vrhu jm nova moderna radio oddajalna pottaja WLW in VVSAI v Cincinnatiju, Ohio. Stane okrog $1,000,000
glasovi iz našega gibanja
Zbral Charles Pogorelec
pehov, sodruge in somišljenike v naselbinah katere še obišče, pa prosimo, da mu v agitaciji kolikor največ mogoče pomagajo.
< Ameriški družinski koledar.
Pred kratkem smo poslali pi-! sma za naročbo našega koledarja okrog 700 naprednim društvom, soc. klubom in posameznikom. Vse, ki so jih preje-
pelira na rojake tudi izven Clevelanda, da pomagajo. Upoštevajmo, da četudi je nam težko prispevati, je to še vzlic temu malenkostna žrtev, ako pomislimo, koliko morajo trpeti španski delavci, njihove žene in otroci. Njihova borba ne bo še kmalu končana. A bi lahko bila, če bi Anglija in Francija hoteli. Ker pa nočeta napraviti konec Mussolinijevi in-
li, vabimo na sodelovanje v,.	.... ...
prid te naše najboljše delavske ! "™nc.J«, if «olz"°st "vert-
s
| llrnsivom in liluliom

Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
"PROLETABCI

publikacije. Koledar bo obsegal kot običajno 224 strani in bo lično v platno vezan. Gradivo bo imel takšno s kakršnim se ne more ponašati nobena sli-čna publikacija bodisi tu aii v starem kraju. Cena za posamezen izvod s poštnino vred je 75 centov. Za večja naročila so cene sledeče: Od 5 do 10 izt. po 72c Od 10 do 25 izt. po 68c Od 25 do 50 izt. po 64c Od 50 do 100 izt. po 60c Od 100 iztisov dalje po 55c Kot pri posameznih naroči-
Uprava koledarja.
Chicago, III — Prošli teden Wheelingu. VV. Va. Med go-se je oglasil v našem uradu s. vorniki je bil tudi s. Snoy. Peter Benedict iz.. Detrotta v Parkhill, Pa. — Naš mnogo-družbi Andrevv G ruma. I*mil letni agitator za strokovno in je 11 oglasov, ki znašajo $230.- politično organiziranje deiav-50. Izgleda, da bo Peter odne- stva, France Podboy, je posel krono, kar se koledarskih slal dve naročnini, oglasov tiče. Naš France I do- VVest Aliquippa, Pa. — Dru-vich pa pravi, da mora doseči stvo št. 122 SNPJ, ki je že dol-rekord sam nad seboj, morda go včlanjeno v Prosvetni mati-prekosi celo Benedicta. Bil je ci, je imelo veselico, na kateri na agitaciji par dni in dobil 21 so se naši sodrugi in somišlje-,,	.
oglasov v skupnem znesku niki spomnili tudi Proletarca ,lh' tak° ^^ P? vecih placa-V tem poslu je Franc- in mu prispevali $6.50. Vsoto ™	ljubiteljem
stara korenina Dober uspeh je nabral in poslal s. George i^P^a c iva priporočamo nas ima tudi Donald J. Lotrich. Pri- Smrekar. Imena prispevateljev Koieaar *B nesel je nadaljne tri oglase in (so bila izkazana zadnji teden, pravi, da to še ni vse. Dozdaj Vsem iskrena hvala, je, kar se oglasov tiče, Chicago Moon Run, Pa. — Michael se zmerom na prvem mestu; na ' Jerala je poslal 4 naročnine,j drugem je Detroit, tretje je Pravi, da so bili s posetom in | Milvvaukee, četrto Strabane- uspehom s. Zorkota docela za-Canonsburg itd. Kaj pa Cleve- dovoljni.	i
land? To je naselbina, ki bi Gowandat. N. Y.—John Ma- vrši v VVaukeganu, 111., konfe-morala prekositi vse ostale, saj tekovich je poslal oglas v kole- renca zastopnikov klubov JSZ se ponaša, da je metropola! idar, t) naročnin na Proletarca i" društev Prosvetne matice, Cleveland O — I/. Cleve in naročil 25 izvodov koledar- katere dnevni red bo priobčen landa je posUl John Krebel 3 J*	da je tudi njihovo v kratkem Prične se ob 10. do-
, . . n . ,	. , l mesto zajel val CIO Lansko poldne v Slovenskem narod-
naroenine. Pravi, da so pridno' Mr*lu ' 41 v 1	1 ,
na delu s pripravami za kon- leto nekateri začeli s kom- nem domu _ ^
cert "Zarje", ki se bo vršil na Panijsko unijo, ki pa ni uspe-, Vr sa društva r. M in klube
Zahvalni dan. - Tone Janko- vsaj kar.se izboljšanja raz- Je tajnica Kristina Podjavor-
vich je poslal 21 naročnin in 8™r tiče ne. S sedanjo organi- Aek iz Milvvaukeeja pismeno
zacijo upajo na boljše uspehe, povabila, da naj izvolijo dele-
Canonsburg, Pa. — Klub št. tfate. Ako ni katero društvo
118 JSZ je poslal $25 tiskovne- pisma dobilo, naj se smatra po-
mu fondu Proletarca. To je j vabljenim vseeno ter izvoli za-
prebitek veselice, ki jo jejStopnike, kajti take zborova-
imel v to svrho. Ako ne bi bilo .nja so nam potrebna.
drugih veselic isti večer, bi bil! Popoldne istega dne bo v S.
nega delavstva vsepovsod, da pomaga španskemu ljudstvu v borbi za poraz fašizma.
Prispevke sprejema blagajnik A. Prežel, 19201 Cherokee Ave., Cleveland, O. Vsote in imena prispevateljev objavljamo v listih in denar bo iporab-ljen edino v nabrani namen.
Naprej za svobodo! Naprej za demokracijo! — Odbor.
"CANKARJEV GLASNIK"
Pred nami je tretja številka revije "Cankarjev Glasnik". Skoro vsa je urednikovo delo. Katka Zupančič ima v nji zadnji del povesti "Pritisk od zgoraj" in Zvonko Novak "Sonetni venec". Končan bo v prihodnji številki. Bilo bi boljše, če bi bil ves v eni, kajti razklan na dvoje izgubi na vrednosti.
Ostali spisi v tretji številki so Demokracija, Skrivnostni
oglasov za v koledar. — Jož2 Lever iz Newburgha je tudi poslal tri naročnine in 1 oglase za koledar. — Naš glavni zastopnik za nabiranje oglasov s. Ivan Babnik pa se do danes še ni oglasil. Gotovo nas misli iz-nenaditi in pokazati, da se v
Ali ste zastopnike za konferenco v VVaukeganu že izvolili?
V nedeljo 21. novembra se!«vetovi, Sinovi nebes in vzhajajočega sonca, čudeži v podzemlju, Žensko poglavje, Jul-kina zmota (E. K.), Kjer je led večen, H. R., Letalstvo v sedanji Rusiji, Ob zadnji uri (Etbin Kristan), Kapa nevidnosti, U-metnost v tretjem rajhu, Naš mali svet. Za gospodinje, in razni mali članki.
"Cankarjev Glasnik" stane $3 na leto. Urad ima na 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Enotnost, ali civilna vojna?
naši agitaciji tudi "metropola"
lahko meri z drugimi naselbinivo,J?*z ,jSl°aom- „	^ ,
Little Falls, N. Y.	— Frank
Petavs je poslal dve naročnini.
Chicago, 111. — V četrtek 4.
uspeh" kTubove'vksVlice boljši*, j N. D." za udeležence konferen-Kljub temu so sodrugi zado-
nami.
Milvvaukee, VVis.—Leonard Alpner je naročil znamke za klub in poslal še 13 oglasov za koledar ter 10 naročnin Proletarcu.
Herminie, Pa. — Anton Zornik. ki je v naših seznamih sko-
Slutimo, da se v kratkem spet oglasi, ker je tam še več drugih naročnin potečenih.
Arma, Kans. — Tone Shu-lar je zadnji teden poslal oglas v koledar, (» naročnin na list in naročil 110 iztisov bodoče-
ro vselej zastopan, je poslal 3 letnika koledarja.
naročnine 111 naroČil večje število knjig iz naše knjigarne.
Klein, Mont. — Peter Jeliar
je poslal eno novo naročnino.
ce 111 druge goste predvajan B1<*k-. L59 No. State St., v dvo-obširen spored, zvečer pa bo rani v 8- nadstropju, shod pod plesna zabava.	! avspicijo .soc. stranke, 111 ka-
Nadejamo se, da pošljejo ^rem bodo poročali o prošli vse organizacije P. M. in klu- konvenciji AFL, o delu CIO in bi JSZ v VVaukegan čimveč 0 pogajanjih za enotnost so-zastopnikov. Delokrog te kon- drugi Arthur McDovvell, Ha-ference so naselbine Sheboy- rold Gibbons in Maynard Krue-gan, Milvvaukee, VVest Allis, ger. Shod se prične ob 8. zve-Kenosha ter Racine v VViscon- čer. Udeležite se ga! sinu, in Chicago, VVaukegan, Danes (v sredo 3. nov.) pa Cicero, No. Chicago in druge govori v Medical and Dental v severnem Illinoisu. Zveze z Arts Bldg., 185 North VVabash VVaukeganom so zelo dobre po- Ave., Leland Stovve, ki se je ne-
druga
e iz naše kn jigarne naročil za VVarren, O. — Joseph Jež je >krog $50 knjig. Naročilo je poslal dve naročnini in naro-poslal klubov tajnik John No- čil 10 iztisov koledarja. <an.	Firestone, Colo. — Prvo na-
La Salle, III. — John Streli, ročilo za naš koledar je poslal
1439 VV. Madison St., Milvvaukee, VVis.
Veselica v Springfieldu
Springfield, III. — Tukajš-
ajnik kluba št. 1 JSZ je naro-	George Zadel, tajnik društva !n,j ju^ 47	priredi v
•il članske znamke in zraven	št. 112 SNPJ. Pisal je po 5 iz- soboto 13. novembra veselico,
priložil še 1 oglase za koledar,	tisov.	-- 1 —
Vseh je poslal 18. kar je več Springfiled, III. — Joseph
\oi smo jih še kdaj dobili iz te	Ovca je poslal 4 naročnine,
naselbine. Zasluga gre v prvi	Pravi, da v kratkem obišče še
vrsti s. Strellu. Zdaj, ko je s «im delom končal, pravi, da bo tel na agitacijo za list.
ostale naročnike. Omenja, da so spremenili datum klubove priredbe, ki se bo vršila 13. na-
Chicago, III. — Joe Oblak je mesto f>. novembra, zročil 2 naročnini. Vzel je tu-j Moon Run, Pa.—Jacob Am-li listine za nabiranje oglasov j brozich je poslal še en oglas v v koledar. Pravi, da na tem po- koledar.
ju bo tudi on poskusil svojo VVert Newton, Pa. — Jo-;rečo. — Frank Zaitz je izro- seph Zorko je poslal 4 naročnini 4 naročnine.	ne in >*1 listu v podporo.
Bridgeport, O — Jože Snov je naročil znamke za klub št. 11 JSZ. obnovil zanj članarino Prosvetne matice ter priložil še tri oglase za v koledar. Pravi, da so se dobro pripravili za pri red bo v prid Proletarca, ki se je vršila zadnjo soboto. Vse, ki Jožeta poznajo, bo zanimala Wft, di na boljši
Prispevki za španske borce
XII. IZKAZ
Coltinwood. O. Klub št. 49 JSZ
na katero vabimo tukajšn je $,10; 1>0»$!: V*' K,'eV(>s'	Ma*
..... . ,	. I «Io in 1 eter Ster; Ivouis Kolih 50c,
občinstvo in rojake v sosednih 1 skupHj $13>50 (PoslaI Josoph
naselbinah. Pripravljamo se,Ulo.)
da bomo nudili udeležencem N«wburfh, O. Klub it. 28 JSZ $2.
čimveč zabave. Vršila se bo v L Skuf;aj v.<il0k®zul	P
^ ,	, ▼ ,	*nji izkaz $1,594.35, skupaj $1,009,-
Slovenskem narodnem domu. 1^5	'
l ■ ■ ■
■ ■ ■
la se mu zdrav je obrača j 25 brošur "No Pas j še. Pravi, da če bo šlo-bral $10.25 v po
Zapadna Penna.—Naš potovalni zastopnik s. Louis Zorko je imel kratek odmor, toda zadnji teden se ie agitacije spet lotil z vso silo. Poslal je 42 naročnin, večinoma nove. Udeležil se je tudi seje federacije SNPJ. ki se je vršila 24. oktobra na Cuddvju. Prodal je No Pasaran" in na-podporo listu.
NAŠE PRIREDBE
Konferenca JS/ in društev Prosvetne matice v nedeljo 21. novembra. WAHKKGAIN, 11,1., l'o zhorovu-11 ju dramski spored v gorn ji dvorani. Zveeer veselica.

\ nedeljo 2K. novembra koneerl "Save CSPS, CHICAGO, ILL.
v dvorani
tako naprej, bo enkrat "še fejst Pisal je po nadal jnih 25 iztisov	TPf)|T MICH fant postal". Dne 24. oktobra I "No Pasaran". Iz poročil, ti
je tamošn ja zadruga odda jala ' smo jih »prejeli od naših sodru-	, , --,. .; program iz radio slanic« \ I gov in somišljenikov, so bili fe-
\ soholo 13. novembra veselica kluba st. 47 JSZ, SPRINGFIELD, ILL., in kluba št. 114 JSZ, DE*
\
e'
KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA JN RAZPRAVE
TO IN ONO
Cleveland, O. — Spet .i«' potrebno, da ne nekoliko oglasim v "Proletarcu". Drugače naši čitatelji ne bi vedeli, kaj se dogaja 'v naši metropoli.
Na primer, ulica St. Clair je sedaj lepo tlakovana. D do so iz vri li Rooseveltovi VVPA delavci. Pristaši našega mest nega zastopnika demokrata N >-vaka so v volilni kampanji trdili. da je novi tlak po St. Clair ulici njegova zasluga, pristaši prejšnjega zastopnika demokrata Kennicka pa so pripi-o vali njemu, to čast. Tako torej ne vemo, komu spada kredit, prvemu ali drugemu, ali Rooseveltu. Vemo le. da je cesta res
na novo tlakovana.
*
Zapopadel sem tudi. čemu je nam VV it kovic h priporočal demokrata McVVilliam-a za župana našega mesta. Dne 28. oktobra so bili Mc\Villiamsovi pristasi na shodu na 20:H) Hu-clid Ave. postrežem s san Iviči in iiivomTlV je bilo prosto. Udeleženci so bili s shoda grede tako na\* lušeni. da so ustavljali poulične kare in snemali drogove ("trolije") v električnih žic. Demokrat Mc VVilliam; bi .bil torej izvrsten žu-pan, če bi v slučaju svoje župan.-ke časti tudi pozneje tako "tretal". Ali ne. sodrug VVit-kovich? Kaj takega se ne dogaja niti v sovjetski Rusiji! ~ *
Peter VVitt se je nek » iz lajal za socialista, ker je bil njegov oče sodrug. Zdaj je Peter demokrat, ker je Franklin Delano Roosevelt demokrat in pa ker ima demokratka stranka več pristašev, socialistična* pa premalo da se bi izplačalo biti v nji. Ali naj tudi jaz pristopim zraven, ali pa naj držim roke v žepu? To mi lahko pojasni "Naprejev" urednik v Pittsburghu. Meni se zdi, da se s taktiko, kakor jo je z ozirom na tukajšnji volilni boj, on priporočal. ne gre naprej, ampak ritensko.
VVitt pravi, da bi morali poulično železnico lastovati občina. Seveda, res je tako. Ampak ko je bil Pete v llailvvav komisiji, ni rekel tega, niti ne takrat, ko ga je najela za svetovalca mogočna Sweringers družba.
*
Dosedanji župan Ru rt on pri American Federation ni nič kaj priljubljen. Ampak federacija se tudi ni pobrigala, da bi delavstvo volilo župana iz svojih vrst. Dopisnik to ve iz svojih skuenj, kajti ko je kandidiral pred par leti za koncil-mana mu AFL v Clevelandu ni nudila nikake opore v agitaciji. Niti niso volili pre 1 dvema letoma zanj vsi bratje in sestre SNI M. Oh. da. federacija igra vedno na nestrankarsko kitaro !
*
Ko prejmemo to številko Proletarca v Clevelandu, bo volilna igra že končana in glasovi prešteti. Nad njo bo spuščen zastor, ki bo prikrival, kako so igrali.Spuščena bo tu in tam kritika o tem ali onem glavnem igralcu, a drugače je
boja za par let konec. Zdaj soj •pet "službe" na dnevnem (Li — namreč službe za tiste, ki so igralcem postavljali ku-i lise . . .
*
\ petek 5. novembra in potem vsak prvi petek v mesecu i je seja socialističnega kluba it. P.l v čitalnici Slovenskega de-la\skega doma na 1533o VVa-terloo Rd. Njegove seje niso tako dobro obiskane kot bi bilo potrebno. Seve, krivi so razni vzroki. Nekateri zvečer ne morejo priti zaradi dela. S.
spomin, ki ne bo v delavskem gibanju v zedinjenih državah nikoli zamrl
Koncert "Save
»»
V borbi za socialno pravičnost so padle že neštete žrtve. Dne 11, novembra mine pol stolet ja, odkar je izdihnila pe-torica takozvanih anarhistov
Chicago, III. Ali že imate vstopnico na irinodnji "Savin' Koncert, ki bo v nedeljo 28. novembra v dvorani rSPS na 18th St. V preuprodaji s>
_——_——__________-----I po lOe n pri vhodu bodo pi>
nje vredno več od zajeevega, bili njihovi računi \jemali, bij.oOc. Koncert se prične ob če je njegovi dobičkarski p »- bil moral ravno justični umor popoldne. Na njemu b nI hotnosti na poti.	učinkovati kaktu* tista iskra, ki predvajane razne klasične
(se se spominjajo zavedni prileti \ smodnišnico. Toda po skladbe, lepe domače popevke, delavci s čuvstvi ogorčenosti in končani žalo igri ni bilo in- in vprizorjena bo operetna
na morišču v Chicagu — na	/. najostre jšo obsodbo onega stinktivnega upora, ni bilo | burka "Slamnati vdovec". Po podlagi strašne justične trave-	■ justičnega umora, nima to nič jontane rt .olucijc, ni bilo niti končanem programu pa bo iz-stije, ki je vžgala vladajočemu	opraviti z anarhizmom. Niti gromovitega klica po maščeva- borna godba I/rala za "stare" razredu znak nepozabne sra-	naukov onih žrtev ne more da- n ju. Pač pa je bila onemoglost, j in malde plesalce stare doma-And) (rorjanc je prihajal kaj mote na čelo.	nasilji iprOsvitljeni proletariat potlačenost in groza. Reakcija če in nove plesne komade. Dere d no, sedaj pa dela popoldne j)m, ^ novembra 1887 so	brezpogojno sprejeti, fcrtve 11. je tritimfirala.	ležni bomo torej popoldne obi-pri H-dier Hody. Matt INshler f 91 ] £ Avgust Spiess, Albert Par-	po*-«so bile nedolžne. Zmote so nauki; in delavstvo ] lice duševnega užitka, zve. u
sons, Louis Lingg, George Kn-	Njihc.i nameni so bili najple- st- činulalje točneje uči, da se pa prijetne zabave. Vstopnice
gel in Adolph Fischer obešeni	menite iši
za zločin, katerega niso nikoli	dobri. O
slični vzroki so krivi, da nima-1 jZVršiIi. l/mrli so, da je bilo	in o posame mo obilnega poseta na sejah.Uado^eno brutalni maščeval-Dobro je, da se je vrnil s Sale-|nosti tjrhali. kateri je besno so-
prodaja avtomobilistom Texa-co olje in mora biti doma. S. Itome dela vedno zvečer. Ti in
radi polemičnih dopisov v prosveti ter v Proletarcu in vsled številnih drugih njim neljubih stvari. Zorko pravi, da če bo hotela JSZ uspevati, bo moral "Proletarec" bolj goreče agi-liiati zan jo in treba bo shodov, ki bi bili baš v teh dneh vsako-iakib „.bomati j še posebno (potrebni.
Iz svojih opazovanj sklepa Zorko, da če se bo sedanja kriza Večala — in veča se >p«t dan za dnem — bo ra>la na eni strani nezadovoljnost ma--•e,'in na drugi reakcija, ki že zdaj čezdalje bolj drzno dviga • vojo glavo. Nezadovoljnost mase bo reakcija izpeljala na •voj mlin in če le mogoče jo bo izmlc !a v fašizem Zavedni de-
ii. Njihovi cilji so bili kapitalistična zgradba ne po- dobite pri članih ter člani ah javei imajo torej v tem oc ioža-) njihovi bojni metodi ruši z enim udarcem, ne v enem |zbroa "Save" in kluba št. 1, ali j„ težko odgovornost Ako bo-sameznih njihovih na- dnevu, ampak da je treba si- pa v uradu "Proletarca". (j() tjrV.ali rok«' križem bo m"
ma, ().. John Bozich, da ima-|Vraštvo do delavstva ubilo vse
mo lahko saj sejo.
*
Da me ne bo kregal upravnik Charlie, sem šel tudi jaz "na delo" in nekako "izfehtal" par oglasov v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja.
Nasa glavna naloga zdaj je delovati za uspeh klubove prireditve, ki jo bomo imeli 25. (decembra, na božični večer, v Slov. del. domu. Torej sodrugi. pridite 5. novembra vsi na sejo, da kaj dobrega ukrenemo v ta namen. Prične se ob 8. zvečer. — Frank Barbich.
Društvo "Bled" vabi
Milvvaukee, Wia. — Društvo "Bled" št. 10 JPZ Sloga bo imelo bingo in kartno zabavo v nedeljo 7. novembra v S. S. Turn dvorani. Prične se ob 2. pop. Vstopnina je 35c Imeli bomo 35 bingo iger in oddanih bo 35 in morda tudi več dobitkov. Pri kartah je določen dobitek za vsako mizo. Vsi prijatelji dobrih zabav so vabljeni na to prireditev.
Frank Poličnik, tajnik.
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japonskem!
boljše občutke v srcu.
Petdeset let je minulo. V našem času. ko se pode dogodki s hitrostjo viharja in morejo možgani komaj sprejemati vse vtiske je to dolga doba.
Ali enajsti november ne more biti pozabljen. Prečrno je bilo tisto dejanje in preveč podel je bil atentat na vse stremljenje zavednega delavstva.' Po za bi j t »no pa tudi zaradi tega ne more lun, ker se v vsej tej dobi ni poleglo sovraštvo in ker ni krvoločnost velikih delavskih sovražnikov danes nič manjša kakor takrat.
V izdaji z dne 18. novembra 1917, torej ob višku vojne histerije, je tedanji urednik j "Proletarca", Etbin Kristan", komentiral obletnico v spomin petih v smrt obsojenih anarhistov sledeče:
Kadar se spomni organiziran delavec na dan 11. novembra 1887., mu morajo nehote po spominu kalejdoskopi-čno preleteti krvavi dogodki iz McKees Rocksa, VVestmore-landa, Virdena, Michigana, Coloradc itd., krvavi dogodki, pričajoči, da je kapitalizem tudi danes pripravljen zatreti svobodno stremljenje delavstva z najbrutalnejšo silo in da mu ni proletarčevo živije-
N* »liki »o štirje v smrt obtojeni anarhisti, prrdno • o jih ol»e»ili. Prti. ki bi bil moral biti obt-irn z njimi, Louis Lin??, je nekaj ur prrj izvršil samomor.
DOBRO USPELA PRIREDITEV
KLUBA ŠT. 1 J. S. Z.
O vprizoritvi Cankarjeve drame "Jakob Ruda". Mladinski odsek predvajal prvi del sporeda
ku. pravi s. Zorko, da je agita torju mogoče uspeti le ako ima sodelavce. Zapisal je. da je iskreno hvaležen vsem, ki mu pomagajo na kakršenkoli nazorih se to ne more reči. Ako stematičnega, vztrajnega čin Na imperialu mu je bil na hoče delavstvo doseči trajno vedno smotrenega dela. Vlada- uslugo tudi Ki. Pt-fpai Du*i zmago, mora hoditi po drugih jočim silam je treba vzeti po- KO bili omenjeni že v prejšnjem
poročilu. V VVillocku sta sode-
Louis Zorko o razmerah in agitaciji
Sodrug Louis Zorko je po kratkem odpočitku spet na a-gitaciji \ naselbinah zapadne v	* •
Penn *y Iva n ije. Dne 21. ok\o koncert m opereta soc.
po-
-tal fašistični val tako močan, da ga ne bo mogoče zajeziti. Zato je čas boriti se proti njemu sedaj, ne pa šele ko bo že prepozno.
bra je bil ua Cuddvju na seji federacije društev SNPJ. Bil je piijateljsko sprejet. V kratkem nagovoru je slikal današnje razmere in naloge, ki jih ima delavstvo, ako si hoče p >-loža j resnično izboljšati. "Pr >-letarcu" v podporo se je ob te .i priliki nabralo $10.25.
Na zborovanju je bilo t ud. precej bivših komunistov, ki so zdaj zelo tolerantni in so taktiko povsem spremenili. "Proletarca" . eč ne napadajo, ne socialistov. Za ivoj list "Naprej" pridno agitira jo.
S. Zorkotu je pri agitaciji znatno pomagal John Kvar-tich. On ima v Bridgevillu veliko čistilnico za obleke. Zorko ga priporoča vsem z geslom "svoji k svojim". Sodeloval je z njim tudi Lovrenc Kavčič, k: je v našem pokret u stara korenina.
pev. zbora "Zarja"
Cleveland, O. - - Na Zahvalni dan v četrtek 25. novembra bo za slovensko javnost spet nekaj senzacionalnega. Kaj? Soc. pevski zbor "Zarja" pripoji svoj letni koncert. Ena izmed točk sporeda ie opereta Pri zlatem sodčku". Sodeloval bo pevski zbor "Sloga", ki bo zapel več pesmi. Spored je jako bogat. "Zarja" bo predvajala razne no c skladbe, in culi bomo tudi soliste, kvartete in duete, kor našemu občinstvu najbolj ugaja.
V drugem delu bo predvajana opereta. Razveselila bo vse, ki jo bodo slišali, ker je 'polna humorja in ta je delavcem še posebno potreben, da vsaj včasih pozabijo na težke skrbi. Vloge imajo dobre moči in zato smo prepričani.'da bo spo-
_ „ . ... .. ... . red fino izvaian in zadovoljil V enem svojih prejšnjih pi- ...	...	,
•	. . .,. . . avdijenco. Vstopnice v pred-
isem, ki smo ga objavili v izerp- , ..	, ' n . ,, . .
k	vi i - • prodan so po 40c. Pri blagajni
bodo 50c, samo za plesno zabavo pa 25c. In ne pozabite: koncert se vrši 25. novembra. Prične se ob 3:30 popoldne.
Odbor.
a
»»
potih in se drugače zanašati na stojanko za postojanko, zasle-svojo moč, nego so ga takrat dovati jih je treba na vseh bo
učili.	j išči h; pred vsem pa je treba fin Mirt, na Broughtonu pa
Kljub temu so tedanje žrtve <,a ustvari delavstvo moč, o Jerrv Jansha, ki je prevzel tu-čiste v našem spominu in po kateri je lahko prepričano, da <jj zastopništvo. Naselbina je
lovala Anton Vehovec in Mar-na
vsej pravici jih imenuje delav-	nepremagljiva: Organizaci- j velika in Jerrv bo v nji lahko _ I stvo mučenike. Zločina, ki jim	ki s»' lahko spoprime s ka- izvršil za list in za delavsko gi-
Chicago, III. _ V nedeljo! je bila Alice Artach. ki je dala M« Motitan. niso ..»rili. Za-	Pitali.m»m na ijustrijskem banje v splošnem veliko aKita-
s grešili niso sploh ničesar, s či-	na političnem polju, po\>od, cijskega dela.
bi se mogla opravičiti	kit r vlada nasprotnik. Zorko je obiskal tudi znano
mrtna kazen ali pa kazen	_.Smrt chicaških mučenikov naselbino Librarv. Tu sta mu
21. oktobra smo se uverili, da svoji vlogi vse potrebno življc ni še vzrokov, radi katerih naj I nje, bodisi v mimiki kot v iz- mer
bi slovenska drama v Chicagu zamrla. Dasi je bila vprizorjena Cankarjeva drama "Jakob
govor javi, enako Angela Zaitz v vlogi Rudove sest Obe sta imeli isti vlogi tudi na
Ruda", o kateri so nekateri kri-i prvi predstavi pred nekaj leti., ti ki v starem
šali, "da za širše ljudstvo ni
K.0NCERT
SAVE"
kk
v uničijo 2H. novnnlira v «1% oran i < SI'S
(IIKUO.
ir M h rt.- sPloh- •V|i prebirajoči zro-	i*' i>osjx*sila tudi to spoznanje. | poma^la v a«itaciji naša sta
.„:.!." dovino tedanjih dni. razume-	1 »kazala je ameriškemu pro- r„ znanca Joseph Peternel in
mo. da niso bili oni dnevi ie	'etariatu zmoto in k» posredno Math. Dermota. V naselbini
W,T„nnr?H^iK„TiSr-u ,,re<n r'' pre° m'KJJ| r rtnevi. da ima tudi -pozna-	P»-edla na pot v socializem. In Mid«ay se io Zorko nastanil
iJč	P'; r'|a,rJ DK°TarJ- J L-	H: 11 i*' .-voj zakon razvoja, in da	'•« tej poti pri,le tudi do ko..č-|pri Naiflovih. John Zust in ..................................- -
s.rsn ImH.lvrt n, |jal joseph Turp.n, k. i«, tudi o , , k ita|is|il.no ,irm,)ka.	nevra cilja, do ustanovitve so- John sire sta mu takoj «1,1 j„'nih naselbinah je vabljeno, da
poznamo že iz prejšnjih nasto- •	- 1	-	....._	...	..	.	. ..
pov. V mimiki je dober, le slo
privlačna", je privabila v dvorano SNPJ obilno posetnikov.
Prešeren1 vprizori igro "Rodoljub iz Amerike"
Pittsburifh, Pa. — Pevsko društvo "Prešeren" vprizori v nedeljo 28. novembra v S'o-venskem domu igro "Rodoljub iz Amerike". Vsebuje mnogo petja in zanimivega humorja. Poleg predstave- bo za udeležence obilo druge zabave. 'Prešeren' deluje na prosvetnem polju že mnogo let. Nastopil je že na neštetih prireditvah raznih društev v zapadni Pennsyl-vaniji. Občinstvo tu in v sosed-
nje tako silne in grde. tako cialistične družbe.	bila pomoč pri agitaciji.
........ i • j i	...	• t	i namenjene razburjenju duhov, ^ tej družbi pa bo tudi žrt-i Naloga, ki jo ima na tej turi
V prizoril jo je dramski odsek.vensk, izgovorjavi se bo moral np hj bn	^ })j bi|j[van, 11. novembra, junakom,,. Zorko. it, jako lcžavna; ()l).
kluba st. 1 zdaj ze v drugič na|boljse privaditi. Vlggo podjet-1 provn(,irani |judjfl res izKubili svojega prepričanja in gore-iiskai jo v par me,ocih Ktoline
hladno razsodnost in poplačali c,m Prijateljem svobode ohra-1 ljudi. Nezadovoljnosti je obil-
čikaškem odru, in kot poroča- nika in trgovca P|ftra Brofta j( jo, bo ponovljena spet v nede- imel John Hujan. On je doslej Ijo 21. novembra v Slov. nar. najraje igral v komedijah, a domu v VVaukeganu.	'bil je enako dober tudi v tej
drami, da bi niti pravi Peter Broš ne bi
V prvem delu sporeda so predvajali nekaj točk člani in članice klubovega mladinskega odseka "Red Falcons" pod vodstvom Mrs. Anne Beniger. fclsie Krek je na kratko razložila pomen in delo te skupine, Fdairre, Turpin je deklamirala | o Tom Mooneyju, Bobby Krek | je zapel "Old King Cole", ves | falcon Chorus pa je zapel In-j ternacionalo, pesem "Old Jilack Joe" in pa "March Song tof the VVorkers I bil Robert Skavich. Dasi je mla-'dinski odsek s $olo šele nedav-| no pričel, se je za predvajanje svojih točk dobro pripravil in jih izvršil v zadovoljstvo navzočih.
napad z enakim orožjem.
(Vsar niso tedanje žrtve dovolj jasno spoznale, ie bilo mogel biti boljši, j ^j^vo, da ne more biti socialna revolucija posledica mo-mentanega. slučajnega upora, ampak da je bistro razumevanje in do popolnosti izvedena organizacija delavstva neizo-
njen časten spomin.
pride omenjeno nedeljo v Slovenski dom na njegovo prireditev v obilnem številu.
Gostilničarja Dobnika je igral Frank Udovieh, ki je karakter vloge uspešno pogodil. Njegova hči A Ima je bila Marva Oma-hen. Kor se je šolala že v starem kraju, ji slovenščina ne dela preglavic in v par nastopih,	,
v katerih smo jo videli na ^'noma niti n»<o bil. anarhisti, venskem odru doslej, smo se
Konferenca zastopnikov slovenskih pevskih v	zborov
giben pogoj uspeha. Takozva- '	- ^
.. . . . loo- i •	bo vršila v nedeljo	11. novem-
ni anarhisti iz leta 1HS<., ki \ e-	.	.	J
^Innma niti n!,, J.iJi anavh!«U	1,rH V ^hlCagll, V	SlOV, de,.
uverili, da se razvija v dobro moč. Vlogo inženirja Koželja
Anouncer je j Jte Frank S..«lnik, ^čltolj« Justina Louis Beniger in vlogo
bivšega Rudovega pisarja Ko šute pa Filip Godina. Vsak se . je potrudil, »la je dal igri najboljše. Bili so v predstavi kaj-
vsaj oni. katere je propadla ju
stica obhodila, ne. so mislili, da i
je mogoče zdramiti delavce z tr . . .
. , . , v sa ki po c I \a mogočno besedo, s tem. da se	'
jim v vsej ostrosti pokažejo krivice, katere trpi. in da je tako zdramljeno delavstvo takbj
sposobno, z močnim udarcem .. .	...	VT rx
si priboriti svobodo. Premalo ^j"".111 Pevs,kl z,,or S' N' v
110, toda vera v Roosevelta še tli. Brezposelnost narašča in znaki nove krize se pojavljajo vsepovsod. Polje za agitacijo je ogromno, toda ljudje se pritožujejo radi bojev med unja-Rudolf Skala iz VVaukegana j mi, vsled sporov v soc. stranki.
sklicuje konferenco zastopni- ------— -____
kov slovenskih pevskih zborov	»»«
v lllinoisu in VVisconsinu, ki se
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Tri. Cr«wford 1382
Prialna in okuin« domača jedila Cene imrrn«, Poatrerba točna.
Ali ^te naročnino na Prolc-tarca ie poravnali?
centru. 2301 So. Lavvndale Ave. Prične se ob 10. dopoldne. Akcija je v teku že dlje časa.
zastopnika so priglasili "Naprej" in "Planinska roža" v Milvvaukeeju, "Slovan". "Prešeren" in "Sava" v Chicagu, "Soča" v La-
so pogledali ,* organizacijo ka-
VVaukegano.
Idejo sestanka je pozdraviti, kajti s skupnostjo se lahko stori marsikaj, kar posamezne skupine separatno ne bi mogle.
pada nedostatki, ki pa jih bo-	pjtalistične f,nižbe v njr,.0 n[m
VT .	41 ... , |flo lahko znatno odpravi, s par	,n |n y prrplotonnst njrnih ,n.
Nato je govoril o naših ak- nadaljnimi vajami, predno	trr(MOV provr{. ,pa	zana.
tivnostih z ozirom na sedanje dramo ponove v VVaukeganu. na revolucionarnost mase,
razmere Jonko Oven. potem pa .Igro je režiral Ixn»is Beni-	ki jp po njihovPm mnenju ve- e ;--„-- _
Seja odborov JSZ
. .	. 0 ~ ,	- ---------------------------- Chicago. — V petek 5. nov.
go je imel Frank S. Tauchar. dina.	|na plftn.	oh s> ZVečer bo v SDC redna
Bil je v nji na mestu, igral do- p0 predstavi smo večinoma To jr bi|a tragična zmota v seja odborov JSZ. Vsi člani in
bro in tako je bil Jakob Ruda vsi ostali v dvorani na plesni njihovih nazorih, in ob njihovi članice so vabljeni, da se je
kakor si ga je avtor drame za-j zabavi, ki je trajala v obeh po krivem pretrpljeni smrti se udeleže. Na dnevnem redu
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
•m
-PBOSVRTA
Stane ca celo leto $6 OO, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova druAtvk. f>e!»et članov (ie) je tr«»b» za novo druAtvo. Naulov za li st I* m tajništvo je*
2657 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.
■	.	■ • I"' 11 ti o v t in m n
je sledila trfdejanska orama ger. suflerka je bila Katka /u- r|no pripravljena na akcijo, ee "Jakob Ruda". Naslovno vlo- pančič in masker pa Filip Go- jn ]e ^romovita beseda pokliče
I mislil na odru. Rudova hči Ana j dvoranah pozno v večer.
X.
je pokazala napaka, če bi se|bodo važne zadele.
-S?
Z A LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH >F. VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1H.-18 N. IIAI/STKI) STREET, CIIICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 ° ROLFTARFC S E TISKA PRI NAS.
BRATKO KREFT:
KDO SO PRAVI FASISTI V ANGLIJI
BALADA O LENČKI
Dan za dnfm. Kakor tov >rni g.»vili ), tu li godbo in plese vlak. Počasi, premišljeno, leno imamo ..." Vse ji je raporti-je teklo iivljenje v trgu. Krez- ral. Natančno, na dolgo in na ki poglavar, fcupan-trgovec, široko. Holie kakor avojemu idiavnik. iandarmerij*ki po- kapetanu, kadar ga je prišel roinik. sodnika, komisar in ko-' inApicirat. likor je ie raznih častivrednih Pomagal ji je nesti kovčetr. naslovov v vsakem trgu, jih je I In napravil je vtis na mlado, bilo tudi tukaj. Razdeljeni v lopo Lenčko. /večer, ko ho se družbe, ki *o. se vztrajno dbre-' našli vsi veselo razburjeni v kovale med seboj, so prepili krčmi, je paradiral. Nič ni bil » mnogo noči, da so se zjutraj več oskropl lenih hlač na njem, prepozno in izpiti vračali v svo- nič blatnih škorn jev. Obrit, p >-je urade. Brez žalosti. Smeje česan, kakor i z škatljice .. . in « porogljivo besedo so se /akaj Lončka je bila prišla in spominjali orožnika (kakor so j gospe so jo že kritizirale. Naj-kratko nazivali poročnika, ki bolj žunaniti, ki je bila zadnja
je preveč paidasil ali z žu- > poročnikova .. . panovo ali s katerega drugega Le pisar Hrasovee, ki so ga ieno. Malo prepira, veliko be- pač trpeli med seboj, kakor se sedi in obrekovanja. Sicer pa h pi pes v hisi, ie bil žalost mi so vsi bili enaki. Moški nezvc-jhVti večer. Plešast je bil, izpit sti — ženske nezveste. Izme-i kakor \ si, nesrečen bol j kakor nj^vali so se. Zdravnik, ki mujvd. Njegov oče je bil tudi pije pred leti žena skočila . Mu- -ar. Poslal ga jo v ^ole, pa ni ro, <pa se je smejal vsemu. \ e- vzdržal. Pero je ostalo tudi v dno se je samo smejal. . .	sinu in akti na poglavarstvu so
Srcrki pogiavar je bil ka; prijeten mož. Se celo kmetje to ga ljubili in če je prišel glas o ženini nezvestobi do njih. so pz pomilovali. Redko se je sicer -nn j.il, njegov obraz je bil vedi :> oster in resen kak >r gecnutiičtn lik. Zdelo se je, on in je videl. Saj bo • da je žo preko vsega. Tudi pro-! koleg u ja. P« mldne ie bi «! i ko i« ne. ki mu h rodila tr >i• - poglavarju in n ogledala urad
Imenikzastopnikov Proletarca
Kdcr želi prevzeti zastopstvo za tuširanje naročnikov Prole• tarcu, prodajati Ani. družinski koledar brošure in knjige, naj piše npravništvu, ki ho poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako j t ime k ike;'a zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno,
naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
čakali sorodne roke. Uil je in živel, kolikor je pri skoji plači mogel. Drugače pa je pil na tuj račun Gospodje so imeli denar in plačevali. N >e >« s < bili razposajeni in > » zbadali svoje žene z Len-ko... Tudi
t'*i-M i	• -s	-'lit ''... m '
Sir Omald Moilry jr bil avojrčaano poalanec an-glc.ke d< h»»k* stranke v parlamentu. 0|Ui«l ir jc *a
iTvlitantn fa torialii ta. Ker ni nmifrl nikamor, i« je pi'levil v f« .'»ta postal "firer" *aaiatičncga gibanja
*	Ari;liji. Preti par tedni ao ae na nekeni taaiatičncm hodu f a > i ti in "iduckarji" atepli., in po zraku je avi-
galo kamenj«. to< i jr priletel Moalryju v glavo in ga " >f I i I'; o, d. so n> *uv. atnrga odpeljali v bolnišnici. i c 11 v i j .i ima v t»!(ih »popadih ve »ko opravka, a vilic
♦	ni vi« 1 v j vo ijibjni- ni nevarno demokraciji v An-. i j i. N v » n# pa j» jr torij»ka vlada, ki jr tudi glavna
I »krovitrIjica nadaljevanja ki'nja v Spanji O.ia noče lojaliiličp« imafe, ker ae ji zde lojali-ti "p radikalni' , zato ji je general Franco hut, i, k~r be <hia\! in pro. tektii ul kapitaliatič ni (iitem, ako . ma ga. Toriji to tore j piavi fa&iati, čeprav govore o demokracij*, lo« m so Moslcjrjrvci Ir razboritrii. D I. v:ka itra k >.- bo mo-ri!a oprijeti v buju proti koiij ni jačj' taktike, .ibo noč' , da za.voti torijska vlad. v o dcniuk. ijo v Lv-lopi. Nn liki ir prizor s spopada med i a J. isti in "!<•• vi.arji" v Londonu.
)ep»h »trok sedaj pa je s «meh-
To ie pa na:! pi ar 11 raso
Iju|cm vabila v-akogar, ki ji; v ec ..." Tako brutalno ii ie bil
je ujalai.
Df!a ni bilo bas preveč. Vendar je bila po statutih določ
ur« ('stavl jen in roko.
"Lepa je..
m a mu |e dala miada... ne-
na za urad še ena delovna moč: dolžna ;. . njene oči . .. Lončka stenografka-tipkarica ali za- i«1. . . In poglavar n poročnik koUn pisar. Poglavar je bil in župan in tako dal je .. praktičen in je p sal na vlado. Ti ti večer, k > <e i< Ra nhali «o in trg je čakal. .. Tudi pisar Hiašovec je čakal.
Č. V. v ''Vzajemni Svobodi":
O DELAVSKEM OTROKU
INDlVDUALlZEt-:
i-.
kakor
vedno vrnil piian v sv »jo soi> >, se je zrušil Hrasivec obl č. n ker je ležalo na njegovi mizi na posteljo in s<> je razjokal.
Ob svo jem zapitem živ jen ju. ob svoji prer<tni pleši in ob 1 pi koleginji Lein ki se je razjokal. Jokal je dolgo.
(Konec prihodnjič.)
prccej nerešenih stvari. 1.
Vlak je vozil svojo neenakomerno vožnjo. Nekaj časa malo navkreber, nato zopet navzdol... in tako dalje. Ljubil
je sunke in ljudje se niso smeli Predavanja in razprave radi tega pritoževati.
Gospod poročnik se je vračal z inšpekcije, škornji so mu bili blatni, hlače oškropljene in njegov obraz je kazal izmučenost. Nemirno je stal pri oknu in zrl na polja, brzojavne drogove in ljudi, ki so švigali v teku vlaka mimo njegovih oči. Gledal je, mislil drugam. V kotu je sedelo mlado dekle. Lepo, mlado dekle. In gospod poročnik jo je opazil takoj, ko je vstopil.
"Lepo dekle ..
Oblečena je bila po najnovejši modi in izpod klobučka so se videli porezani lasje.
Cleveland, O. — /daj, ko so dolgi večeri in je konec toplih dni, ki vlečejo človeka ven, je klub št. 27 JS/ sklenil aranžirati diskuzlje in predavanja. Imeli jih bomo po vsaki seji. Prihodnja bo v pelek 5. n »vern-bra. Po končanem dnevnem redu bo predaval Ktbin Kristan. Udeležite se seje vsi. Vabimo tudi somišljenike.
Tajnik.
Mary in Jakob Muha obhajata 25-letnico zakona
^ , . , Chicago, III. — Marv in Ja-Ustnice, oči, sveže vzbrstele k()b Muhft s(a i!o S{)botn
grudi. Izpod kratkega krila so haja,a y kr0RU ..SaVanov..f so.
se kazale lepe noge..... \ se, ro(?nikov in drujrih številnih
vse je bilo tako. da je moralo prijateijeV srebrno poroko, ugajati vsakomur, ki je imel; pra vzaprav je bila to ..Hl|r. odi za to. In gospod žandarme- prUe partyM Jak()b in Marv ruski poročnik jih je imel ve- Muha 8e U(lejstvujofa najve;-. dno, pa naj si se je vračal še .s na ,ju ,loV(,n,ke Klasbe in tako težke in blatne inšpekci-j ()ba sta pri ..gaviM mn()^
'''	let. On je njen zborovodja.
Gospodična se gotovo pe-,Mary pa pianil!tka in pnmaga
Ue kam na obisk...? koral- zbon| k|erkoii pntrebno.
ža velja. Zakaj bi ne govoril. Za »stoIoravnatelja' je bil
Vlak vozi počasi, sunkoma, de- imenovan podpisani in bil vsled
kle dolgočasno zre po vagonu, L^ skoroda bolj "Slirprised"
gospod poročnik se vrača z »i-! kakor Jakob Muha. Govorili spekcije in si želi neuradnih mnog{ -Savani-f sorodniki mislit in trenutkov.	jn (lrujri prijatelji Muhovih, to-
Oči so se povesile. Za trenu-[(|a n{hfe ne v [mvmi k|uha At
1, kar je pač krivda predsedni-
tek.
"Ne, gospod poročnik, slu-|ka omizjat ker S(. ni opomini žbo nastopim na poglavarstvu j na jn
• •• ' In poročnik, ki je tri dni hodil po potih uradnosti in se pričkal z ža uda rji, je od radosti vzkrilil z rokami.
"V službo . .. naša nova moč ... kolosalno .. . Poročnik Ku-naver ..
Koketno je ona dvignila ročico — tega se je bila naučila v plesni šoli — in gospod poročnik je prav »prijetno zatrti 1 Prijem lepe, mlade roke in po-Rled čistih oči. Besed ni poslu-samo to si je zapomnil, da Je Lenčka ... in da ima komaj sedemnajst let. Oče je upokojen železničar. Pozno se je poročil — zato tako mlada hčer-
Mary in Jakobu Muha želi mo vsi še mnogo let srečnega življenja, kakor sta ga imeia doslej, in veliko uspeha pri njunem delu v glasbeni umetnosti. — F. Z.
Žrtev tuberkuloze
Iz nedavno objavljene statistike zdravniške lige proti je-tiki je razvidno, da je umrlo lani za to boleznijo v Zed. državah 1500 ljudi več kakor leto prej. Leta 1936 je umrlo vsled tuberkuloze 70,907 ljudi, leta 1935 pa (»9,711. Narašča-
nje umrljivosti na tej kugi jc ka. Pa bo že. Roji se malo. Pu-| Posledica depresije, pravi isto »ti se ji zde ti kraji.	poročilo. 4
,40 ne, gospodična, ko spo-	----~
7-nate ljudi, ko spoznate nas, C* ^oce kdo mm biti hUpec, bost t videli, da ni niti dolg v mu ni	drugr tlačiti v
'»sja niti žalosti tukaj. Dobro Mapčevstvo je nn podfotft, kn-vino, |ppa dekleta (mislil jena	ni nikomur treba pre.ia-
županjo, ki je bila zadnja nje-
(Nadaljevanje in konec.)
PrCi dan "otrokovef \ življ. -ja že začno borba in valova-je ču<{ev ugodja i»i neug j-dja, it'ar jc sit. lačen, mu je toplo i ga zebe, kar vse je izraz sa-moohrurti! /c nega in samopre-hranitvenega nagona. Da se o-trok normalno razvija, morajo biti v prvi vrsti zadovoljeno njegov:« teb sne potrebe, t. j. mora biti sit in zadostno oblečen. Pomanjkanje vpliva ne samo na telesni razvoj, temveč tudi na duševni, ker postane otrok bolj občutljiv in razdra-žljiv. Vse čustvovanje je bolj hitro in neenakomerno. Pod vplovim čustev se tudi hotenje, vol ja izpremeni, k' r gonilna sila hotenja so čustva. Vse človeško de o se vrši samo zato, da se človek rešj neugodnosti, oziroma doseže večje ugodnosti ali večje udobje, torej je delo večno pomikanje od slabi /a. neugodnega k dobremu, ugodnemu. Nikdar ni konca, nikjer ni meje človeškim željam. Kdor ima denar, bi ga rad imel še več: učenjak bi rad dosegel še globlje spoznanje, umetnik ustvaril še večjo umetnino. pobožnjak dosegel še večjo svetost.
Tudi delavski otrok si želi priti iz ozkega težkega življenja, v lepše, boljše vsa j za en trenotek. Želi si lepe igrače, lepe obleke, udobnega ležišča, stanovanja, zadostne hrane, samih reči. ki so pravzaprav nujne za življenje.
Vsem tem željam pa se mora odreči, ker ni sredstev. Vidi sicer, da imajo drugi otroci dovolj igrač, lej'>ih oblek, dobro hrano, le njemu je to nemogoče d«»seči. S časom se v srcu ja-l vi tiho nezaupanje do staršev, ki mu ne dajo vsega, kar imajo drugi otroci. Kako zaboli materino srce otrokovo vprašali) je: "/akaj nimamo tudi mi I takih igrač"? Za začetek se potolaži otrok z odgovorom, da ni denarja; pozneje, v dobi desetih let, že razmišlja o krivicah v družbi, bogastvu in siro-j niaštvu, delu in izkoriščanju delavca. 1'pornost in sovraštvo do družbe, do sočloveka je zaključek takih razmišljanj.
Mladina si medsebojno zaupa in je združena v odporu I proti vsem socialnim ustanovam. proti šoli, oblasti in tudi proti osebam, ki šolo in oblast predstavljajo. Učitelji tožijo, da so delavski otroci trmasti, uporni, neodkritosrčni; toda priznavajo mladini, da je so-llidarna in ne izdaja krivcev; zato se težko islede prestopniki. To je dragoceno priznanje mladinij da je že v njej razvit čut skupnosti. I/ tega priznanja bo moralo slediti tudi mo-
daljnje, da .ie sedanja š »la tuja delavski mladini in mora o-a poiskati pot do src otrok, da botlo s »lo začutili kot svojo, ki jim nudi vse, česar jim ne more dati dom.
Ako smo ugotovili, tla je pri delavskem otroku razvito socialno čustvovanje, moramo priznati, da so tudi druga čustva, kakor za lepoto, dobroto dana v osnovi pravtako delavskem kakor kateremu drugemu otroku, le prilike nima, da bi se izostrila in poglobila.
Delavski otrok po svojih umikih sposobnostih ne zaostajn za nobenim drugim otrokom, le možnost razvit k a mu je treba nuditi, da se bo lahko izobrazil. dvignil k višjemu duševnemu življenju.
V pomanjkanju, odrekanju, se je tudi volja.okrepila, da je navadno vztrajen, delaven in zanesljiv ter zato sposoben, da se uveljavi na vseh poljih. Kjer je bila beda prevelika, zapostavljanje predolgo, tam se je v otroku vzbudil čut manjvrednosti, ki otroka ovira, da se ne more dvigniti. Takemu je treba vliti zaupanje iu dvigniti z ljubeznijo. Podpore in miloščine jemljejo otroku samozavest in ga ponižujejo.
Otrok se mora povsod zavedati, da ima pravico do polnega življenja, do izobrazbe, do kulture; pravico postati človek. Zato mu je treba povedati, kdo mu krati to pravico, ki jo more uveljaviti v polnem obsegu le socializem.
|)UaR 'ični p ditiV.arii pri
tlelVe t Ul il .-Jedilje
. edti jejo Kaj radi
da bo soeializi m uni i-.a individualnost.
Ne vem
vvi delavci razu-
me
pom< !i te
V
e i) ■
|tia.Vi, ila ;nd -am zulka sr ■
je č i>i i p» »*-ebei;. drugju 'iili. da ima dv a vet
Melodijo ukradli
"Vzajemna Svoboda" poroča. da so rusko pesem "Bratje le k solncu, svobodi...", ki jo tudi naši delavci radi pojo, bit-lerjevci napravili za svojo himno, seveda z lastnim besedilom. V nemških radijskih postajah jo često oddajajo.
Poslušalci radija
Radijskih aparatov inia na vsem svetu približno 50 milijonov naročnikov. Od teh je na prvem mestu Amerika s IS", aparati na tisoč prebivalcev, na drugem mestu pa Danska s 17(V aparati na tisoč prebivalcev.
Rusija slabo igra
Glavna poročila iz Uu>i ie prošle mesece so o eknekuci-iah. To ji ni dalo ugleda v javnosti ne doma, ne drugje.
Knjigei
Kadar naročati« knjige, po* eluiite ne Prololarceve knjigarne.
•M rje V ?* IH\ vidunlm : v zn ačt. j . a most o '
UesnVa
pod kapitalističnim go^podar-stvom či to poseben značaj, ki ga čisto loči od ostalih lju ii.
Vz« mini > na primer: Delavec mora gledati za delom; kapitalistu tega ni potreba.
Delavec se vozi v box kari in često pod njo; kapitalist nikoli; on se vozi v Pullmanu.
Delavec živi v najetih zadu-hlili luknjah ali kasarnam podobnim zgradbam, kapitalist živi v privatni palači.
Delavec nosi oguljene in zadelane hlače, kapitalist frak in zidan cilinder.
Delavtc se hrani z lonca, kapitalist nikoli.
Nobenega dvoma ni torej, da ima delavec mnogo značajev.. ki ga ostro označujejo in ločijo od kapitalistov. Prav nič ni tesko ločiti delavca od kapitalista. '
Kapitalističnim politi k ar jem je strašno hudo pri srcu. ko pomislijo, kaj bi bilo, če bi se bilo vsem ljudem mogoče voziti v Pullmanu in nositi dobro obleko, vživati dobro hrano in živeti v zdravih, zračnih in svetlih stanovanjih; če bi se mogli vsi izobraževati — in oj, če bi morali iti tudi kapitalisti delati! Vse to bi bila prevelika enakost ljudi!
Po njih mnenju moramo imeti čezhlačnice. zato da se spravi v večjo veljavo frak!
Imeti moramo zaduhle kasarne in pajzle, da je palačam za ozadje. Imeti moramo ljudi, ki umirajo lakote, da imajo kapitalisti čimvečji apetit. Pustiti moramo otroke v tovarno, da služijo kapitalistom, da se morejo njih otroci zabavati nemoteno.
Vse to je treba obdržati v vsi svečanosti, drugače bi se ne poznala razlika, bi ne bilo in-dividualizma.
Ali vzlic temu — socializem bo razdrl te razlike, če je to kapitalističnim politik ar jem všeč ali no!
Revolucijo v. pravem pomenu besede, kakršno si moderen demokrat želi. pomeni priprava ljudstva, da prevzame u-pravne vajeti. Konstitucija (listava) in parlamentarizem sta le začetek teea nedov ršen.'g'i preobrata... Za vsakega mislečega človeka je pravica do rdvftlucije nesporna.
CALIFORNIA.
Fontara: Anton Illn/.irh. 'V Manit Anton ToinAu''. l.oa Angelc«! Frank Novak. San Frantiico: A. Lck.-an.
COLORADO.
( rratrd Rutt-: Ant. Slubodllik.
Piiabloj Ki. n«»lt'>3'.ar.
VVal«»nliurp in okolica: Frank b.
T»<m»i(f.
illinois.
< hitafo: Ki:ink /.aii/, Chioh-s IN-u-t r« lfr, Anton Anilrcš Justin Zaje in Frank Hi*j«k. La Sall«: Kiunk Martinjak, Frank
Kaiun in John Streli. Ogl««by: Anton UdoVich. Spnngfirld: Joseph Ovca in John
»'irdrn l*'r. I'r i« h. VVrtii!
:«<fan in North rhirugo: Frail
ts Zakovf.rk.
indiana
CLnton: Ijrnar Sy» ndal. Iiciiar.ap« i a: \nton Ivanrič
KANSAS.
^ r ma V n i o n .'»o In r.
'.v »! irral: Johli Maiolt.
michigan.
r) t> nit • Jo;»a Zo: nik iti J' <« |»h Kol
sicH.
M! NNrSOTA
lil M iv Mart/, l iiiiolm l'rank Kiiim
«). Itilh: J. hn Kol.i. ' Iv ■ John I • ran.
MONI ANA.
Hiitt«> l*'iank J nikrr.
r a: H'h»)j: J< r [»ji M heli<h. \l n: I'rt» r \ l!ar in John Jane. I.«»«lif»*• K. Kr/nožnik.
nevv jf.rsfy
'»' a hrt h: *. n Ir. u S'pr«»gnt
NFW YORK ".imanda- l.>ir Matikoviili l i.llr Fail,: I r P. tans
Hrrtninie: Anton Zornik. Imperial: Frank AuKUKtin. Johnatuwn in okolica: Audrew Vi*
driih, John Kak Jr., Ilija Bu-
liulo.
I.airobr Ji.hn in Mary Fradrl.
1.iwri r. t : l.ott..- Urit/
Lbrary Ni" k Triller.
Lloyd*lt: Frank Sustar.siih.
Luzrrnct John Matici/-.
M< adov. landa: Martin Haitz.
l'ark IMI Conrm«uflit Frank !'od>
•Sliaron: Joseph Cvelhar.
lirr Hill: Jacoh, Streli. 1 Wi at N< wton: Jos. Zorko. Vukon: l{u«lolf Fradel.
UTAH.
j llrlpcr in okolica: Joseph Skerl.
W ASHINGTON.
; CnamcLw: ('uil Krinene. • K nton: Frank Kepenšek. .Srattlr: bueas 1». heljak.
WFST VIRGINIA.
Elm Giovi-: John Kra-cvee. St mr City: Lawi«'n«r Srlak. i homa: Linhart VVcrdinek.
VVISCONSIN
Jakoh Kožic.
Leonard
Mil waukrr
A J n i
i
j h<-hoy ga n; Fr. 'Stih. I VVrat All.a Vi cin Pugelj. VVillaro': M ke Ki uit./.
WYOMING.
»iamondvlU in okulira: Anton
1rutnik.
Crmm« vr .n Frontiri; Ji hn II. Ivrji«
>u k
:'<i(li Spr nvt: John JiTrli
Sugoritr:
NEW M F. X ICO.
Anton Orožen. OIIIO
iD ii i it i: ii »i
It L1 IIO V
•1. K*
Akron in Krnmr.rr: I.co Bregar. Uridgrport: Jos»*ph Snoy. Barbri ton: Jonh Jankovich in Mike Kopach.
Clrveland: John Krehelj, Anton I Jankovich in John Bozieh. Girard: John Kosin in .I«»hn Bogatay. Glrncor: Albina Kravanja. Liabon: J. Bergant. Powhatan Point: John Kralj. Pi nr y Fork: Nace Zlcmherger. Ncwburgh: Jos. Lever. Nilr«. John Plahtar. VVarren: Joe J<'Ž.
OREGON. Orrgon City: Frank St^vasnik. PENNSYLV ANI A.
Aliquippa: .(Ico. Smrekar, Bartol Ve rant.
Central City: Vincent Maljevac. Crafton: Jacob Tomec. Canon*hurg-Strahanr: Marko Te-
kavc, John Teičelj in Jacob Pavčič. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. Britz. Foreat City: Frank Rataic in Antho-
ny Drasler. Jr. Point Marion: Tony Zupančič.
Nenapovedane vojne
Nemčija in Italija sta v voj-i ni proti Španiji ne da bi jo napovedale. Enako Japonska proti Kitajski. Francija in Anglija pa proti italijanskim podmorskim ladjam. Tudi ta ni i uradno nikomur napovedana.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON
OFFICE HOURfc,; At 3724 VV. 26th Str^rt
2:00—4:00; 7:00—H:'M) Dail.v Tri. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—C .00 p. m. I)aily Tel. Ca na I 1100 Wednesday and Sunday h appointments only K r aidrnrr Tel.t Craw(nrd M40 If no tniwar — Call Auatin 5700
V alfdecrm ifinamu ao priredbe klubov JS/, konfrrrncnib organizacij in aocialiatičnih kulturnik dru-atev:
NOVEMBER
SFPINGFIELD. ILL. — Priredba kluba at. 47 JSZ v Slovenakem domu
v »oboto 13. novembra.
DETROIT. MICH. — Vrarlica kluba at. 114 JSZ v aoboto 13. novembra v Slcvrnakrm nar. domu.
VVAUKEGAN. ILL. — Konferen-c s klubov JSZ in druatrv Proavrtne maliff v nrdrijo 21. novembra v Slo-verakrm narodnrm domu.
VVAUKEGAN, ILL. — Program v prid Kon f rrrnce In kluba it. 45 JSZ v nrdrijo 21. nov. v SND.
CHICAGO. ILL. V nedeljo 28. novrmbra aprvoigra aoc. prvakrga /bora "Sava" v dvorani CSPS.
DECEMBER
COLLINVVOOD, O. — Pleana ve-irlica kluba at. 49 JSZ na Božični večer 25. decembra v Slov. drl. domu na VVaterloo ceati.
MCON RUN. PA. — Dne 31. decembra Silveatrova zabava kluba it.
175 JSZ.
CHICAGO, ILL., — Dne 31. decembra Silveatrova zabava klub« it. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
1938.
CHICAGO, v nedeljo 13. februarja dramaka predstava.
STRABANE. PA. — Konferenca klubov JSZ in druitev Proavrtne matice zadnjo nrdrijo v marcu.
CHICAGO. v nrdeljo 10. aprila koncert "Save".
CHICAGO, v nedeljo 1. maja pr-vomajako slavje.
i (Tajnike klubov in kulturne odsa-kr klubov ter tajnike konferenc proaimo, da nain aporoče vsr svoja prirrditve za uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, ako i« podatki o priredbah napačno zabeleženi. )
k 11 ■ ■ ■
"barftincic & SON
* POGREBNI ZAVOD
Iet 1475
■
■	424 Rroad Street
■	JOHNSTOVVK, PA-
Ne kupujte ničesar, kar je bilo izdelanega na Japontkem!
PARK view wet wash laundry co.
FRANK GHII.L, predsednik 1727 1731 W. 21 at STREET	CHICAGO. ILL.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
NaHi vozniki pobirajo perilo no v«em mentu, Ckeru in Berwynu in dovažajo ?i«teira na dotn
DRLO JAM^FNO
TO^NA POSTRF^BA
Trlrf oni i
aaaeaaaeea
CANAL 71 '2-7173
A Yugosl»v Weekly Devoted to the Interest of tne VVorker*
OFFICIAL ORGAN O K Vugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
FUUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONWEALTH
NO 1573.
r«bli»h*d w~k\y at 2301 3. Lawndala Ar«.
CHICAGO, ILL , November 3, 1937.
VOL. XXXII.
The Nine-Potver Treatyvm msxm COST
S* M	^ OF LIVING
Lonjerence
It'« a queer vvorld vvhere food may bi* a.s plentiful as ever, but we are*
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
The nine-povver treaty is a treaty guaranteeing the territo- j	'jh^^lo^^
rial integritv of China and the open door. The signatures do (*0\Vv*thing That 'h . ' eh ln^Mi'' l p ia Jrtlk'on Munion, Ontario, i wi!I tn- held this Thur»<lay, Novem-
not agree to enforce the treaty vvith arms jf it is broken, but ,,rice. VVe do not eat th, priče, but	a m"«ber o» comrades have b*r 4. at the Capitol Building isti
U.	.....i	o t their ovvn and N. Stat, St., hirajo. (More
(1, last week ordered a large anu gooa ; the meeting elnevvhere on this page.)
The weekly schedule for November under the nevv plan of orgtniza-tion ix as follovvs:
On each Thursday, ali meeting* at
they agree to confer together about the matter.
The signers of the treaty are Fngland, France, Holland. j J1- *election of books from our book Belgium, Portugal, Italy, Japan, China and the United States.! n*\t'hav|i' th^pric!"' man> ' " hop. in day* gone by this wa.s quite Encouraged by President Roosevelts Chicago upeech, a M.llion. of vvoricera are now j common in Sloveru.o».nmuniue>( but conference of these nine powers was called to meet at Brus- zled over the economic« of capitalism i "J!* 1 M rm* ° n a,l( ** sels, on October 30. The American delegates, appointed by	l*Hpid r**' inJhe ! ° '	*
the President, are Norman H. Daviš, Dr. S. K. Hornbeck, rhere^ha^been on*Xuyvv/'strikelr Campaiirninir for Proletarec out in >nt Moffat, Charles E. Bohlen and Robert T. Peli. They ' \t.w Vork. a |H,rk chop strike in the I'.ibra,>/ c.overdile, \v be estimable gentlemen—vve never before heard of any ' Midvveat, and threatened buyer*' .v 'u'' , '.ni! t,1lL sy.r<
bot hood,
Willock, Bridge-syrounding neigh-Louis Zorko has seeured
Pierrepont
may aH be estimable gentlemen
of them except Daviš—but we are entirely unvvilling to leave j strikes in othe,- citie«. Everywher»I	»ubacribers for Pro.
housewives are cutting out the more ,U1U a	nevv sUlS(" xo.r 1 ' \
costly mcats and substitutes an dis- I l*t*rec.	C omrades out through that
placing ali m eat in families of low **.ctl™	arc co-operatmg w.th him
incomes. The priče of ali foods has mttM>'.
HITLER ALL SET TO PROVOKE C7ECH0SL0VAKIAIV CIVIL WAR
Nazi Agenta in Sinall Democratic Country Agitating for an Uprising On the Same Order aa That Start?d by Franco in Spain: Try to Stir German Section of Population to Demand Autonomy
It looks a* if Hitler is »etting the j Novv Germany says that Czecho-atage for war in Czechoslovakia. slovakia is a peace diaturber. The r... . . L o	, ,, Reports from Pragu« and Berlin Nazi« are making accusation« against
n	Streetexcept the pub-1 corr(.sp<)ndt.n, s, -tudied against a the Soviet Union and Britain. pre-
background of long Nazi inrerfer- tending that Britain has favored a
lic meeting N-ovember 4
November 1 I ing, including Federation members and delegates. November 1H—Red card
Count.v Local Meet- enCt. ar„j espionage in the little de- loyalist victory in Spain and that
Braneh
November —Thanksgiving—-No meeting but a social affair for en-
inereased 28.7 per cent iu the past	•	w	tire county to be announced later in
five years.	Falcons feel proud »»f themselves j^e
It is probablv that the supply of »ft,r their per forma nc« on the pro- Jrmdf U||i<Hmti_A„ party im.m.,ainonK those ,)f (it,rmaM (k,scent meat has declinefl because the ^am of Braneh No. 1, on October I ^ jn trgde union8 to meei at j
Saturday, November
mocratic state of Czechonlovakia,	<iermany can now see to it that Hen-
leave no doubt of a carefully-plot-	'«'•" take« over Cgechoslovakia.
meeting ted program to stir up trouble along	| Henlern and Hitler make a pretty
for Central Braneh—Socialist edu-j the lines of the formula used in	t)a'l combination whon it comes to
cation. I Spain.	the preaervation of peace for Europ-
Czechoslovakia's Franco is K«>n-	cans- ~ Industrial VVorker.
rad Heinlein, leader of the Nazi Su-	----—
deten Deutsche Party, a Nazi sub-•aidized organization with a following
HeinU •in and Hitler are carefully an uprising-
the question of \vhat to do in the Far East to them and the president.
Of the nine pmvers, Italy and Portugal are Fascist^apan is a despotism. China is the vietim, England is looking out for her imperial interests, France follovvs England, Holland and Belgium scarcely count. and Uncle Sam—vvell, you knovv vvho
he is—the question is, is he the prospeetive sucker? Is hejdr<»ught last year reduced the quan- -4th. They had thc honor of being 'jj.^,1',' [,' " S it un going to play the role of a gentleman vvho did not get stung tity of feed for livestock. Fewer hog< very first on the program and	M -
unlpntv in thp VVorlrl vv«r -»nrl U (mino- hark for more nnnish- ancl cattle CHnw to '"»»'k^t and thc «»id very well too. Ihe Falcon chorus • -
aplenty in tne V\ orid vvar antl is golllg DacK ror more punisn	(>f	increiae l	is mighty trong. The.v did their VVork.rt Albance—The ( ounty So-
ment?	0n the othor hand it L„ t.tftimaU.j ' numbers in good style. Th, introduc-i cialist Lea«ue of ali Party members
Hovv many times does a treaty have tO be broken before that wagea are $207 more than in tio" l>y KIg>«	Wt>H prepared in thc I.VV.A. will be held Sundav
it ceased to be a treaty shreds. It vvas broken by
Uncle Sam—m 1931 vvhen .	wwiu u.r iii (. im ini,;i, ;iru	.................... ......(_______
has been broken by Japan continuously ever since then. In ji«bor-power is up compared with five furmshed the piano accompaniment. j County Esccutiv« Committ.«— n"Ms VM'n' t)e hrl 1 ln ( zechosio-
CONFERENCE OF "VVOMEN IN STEEL"
Delegate« from eleven Ladies Aux-
iliaries \vere present at a Conference of VVomen In Steel held on Oct. 23rd
loes a treaty have tO be broken before	that wages are $207 more than in	tion by Elsie Krek vvas \vell prepared t in the I VV A will be held Sunda.s an(1 report "wides|
r? The nine-povver pact is already in	1 and the sum available for food	an'l delivered. (Who made up the afternoon, November 14. 'i P. M , 541« there for his cause.
iv eiirht of the mffninif oovvers_ali but	t0(,a>' $8r> more th»n fivt'	*iH'cch for yoU' Klsu L Robert Ska* RandolPh 8t Put th,s ,,ale (,.oWn and	nrinlt.i„
Z	01 tne	P°Yr-s a11 )U	ajfo. Thus we again come to thc	vich dni the announcmg in the man- come. Most important business at 1	' ,
hen Japan invaded Manchuria, and it , .. . .. p f	, f	ner of an o!d trouper. Mitzi Oven hand.	.«iefymg a decn-e th
setting the stage for The steps are these:
First, thev had Heinlein go to England in order that he might return . ,..t, . 4, v .Ir _ . .
and report "wideapread svmpathv' aml -4thTat tIht! Y ^ • C: A- Lod«<;
ho um' in Oeaplainea, Illinois.
Mary (irubish was elected chair-
and his folIowers, man. Mrs. M. Ingersoll spoke on,
that no demonatra-! "The Familv Ooes into the Union."
vievv of the fact that he is the onlv one of the nine vvho tried ; yeara"ago, «nd'millions of workers Bobby Krek singiiu ;;OM King Cole" Meeu at 5:30 P. M , Thuraday, No- J'akn'a
he boasted that Hitler
to live up to the treatv. Uncle Sam would be justified in en-	.o ch«■■ m,,t, ........ ^ ^ ■<>■>■ h;> «;>.f,'^"»^n;;- .s;..... _ . .„, u.;;.
bones and even substitutes
Fraternal Orfanizalion«—VVork in
sidering it a nullity and keeping out of entanglements. Maybe h ^ thjs ^^ of ;.u:es which citation entitled the "Ballad of Tom this field wiii be organized as rapid-i8Upports his pro,fram-
masses in this and other countries. And it vvill ever be thus mj> lon^ as produetion and distribution are carried on for the enrichrnent of private refresfcments and a lot of fun.
something good vvill come out of the conference, but it is evi-fin turn is has,,(1 upon production of dent that our nake uncle is playing vvith dynamite.	things for sale and profit that plays
The nine-povver conference having been called on account havoc with .the well-being of the of the Roosevelt Chicago speech, it is naturally the province of this country's delegates to present some positive plan of aetion.
Ali is a secrecy, it is not disclosed vvhether the.v vvill do so firms »n<l corporatior*. or not, much less vvhat the iplan is. It is said that our admiral > have advised the president and the secretary of state that the best plan vvould be a complete embargo on ali shipments to Japan, the same to be enforced by a naval blockade. That. of course, vvould be vvar, vvhether so declared or not. Uncle Sam vvould be expected to bear the brunt of the blockade, inasmuch
Mooney."
*
Last Saturdav you could see spooks galore around the SI><*. It wa> the Falcons Hallovveen Party. They made a real time of it vvith games,
rm
01 /oi\
Louise B. Jurscy
ly as pohsible. A county meeting vvill Third, afti'r the police broke up aoon be called of ali Party members 1 the demonstration. Hcnlein protest-in fraternal organizations.	«'(l to Premier Milan Hodza, demand-
^	, ing autonomy for (iermans living in
| Czechoslovakia and threatening to VVHERE TO C.O	1 endanger Europe'a peace.
Saiurday, October 30, Braneh No. ! Fourth, hardly ha l the demonstra-The first public meeting since the n, in Bri<l^eport, Oho is »ponaoring 1 tion occured than German papers reorganization of the Cook County a picnic for the benefit of Proleta- ! published a perfect torrent of abuse local on the nevv centralized plan rec.	against the Czechoslovakian govern-
--------—	i	jment. In fact, the Nazi Diplonvi-
tisehe Korrespondenz said: "If Heinlein novv openly demands autonomy, it merely mean.s that Sudeten (ier-maniam is at last insisting on it?
The Spanish Struggle
t h ra n 7K.000 people—held back the crack In<urgent army until vvinter [ settled over a bloody Spain.
rv e .u t -L	»•	....	. .	. 1 , .	. *ii	ti * * iii«Mi»m is ai ia>i insisling «>n n-
One of the fine.^t movies Ive scen VVhen the Insurgent propaganda In the meantime, Indelacio Pneto natura| ri„ht to S)1(, ]U territorv
as England and France are busy in the Mediterranean. These in years is the pieture, "The Ljfe of bureau jubilantly fla>hed to thc in Valencia has »olidified the (lov- adfn i n i st ered bv lt- rac *al c<»nlra I c-
The (Jerman Nazi government ha-for months prepared for vvar ueh Czechoslovakia. Many of the won-d.rful auto roads recently built in
Emile Zola." Paul Muni ia vvithout a i vvorld that th«* la«t Republican strong- ernment lines from the French bor-doubt one of the finest character hold in Northern Spain had been cap- der dovvn to Madrid to that it vvould actors that Hollywood has, or p roba b- tured, fascist sympatizera cheered take the entire Italian army to ad-ly ever will have.	thc rebel "victory" as the beginning vance into Republican territory.
The sentencing of Captain Drey- of thc end foi the democratic forces Most important of ali is the 10 per, f us vvho vvas illegally condemned m that war-torn countrv. The effect cent capital levy Mussolini has had t^rman.v lead to the bonler of Cz -and imprisoned to DeviPa Island, of the "victory" ha^ been grossly I to impo»e upon a grumbling Italy to | J'hosiovakia. Airdromes have been . , . . f	brought to my mind instantly the exaggeratcd	I offset the terrific cost of financing	'n Bavaria. Saxony and Silesia.
povver conference proposes, lt ought tO be brought before tne case of Tom Mooney of our own U took a "most modern motorized . the northern drives. The Italian de- At l"\hi*ry »truetures. recentl.v built
country vvho i* also innocently ac- army of over 100,000 trained and . ficit. boosted sky high b.v the Abys- ln	extenaive dnlls and ma-
cused of a erime he had never com- thoroughlv equipped troops, under vinian invasion and the intervention | Vl,uv,r.°J are ca, ne<J out daily. "I ro-mitted and vvho has been serving a the guidance of an international fas-1 in Spain, is novv 7,000,000,000 lire. Joct^ for an allack "n ( 7.echo^!ova-» , 1	, 4 . .. , , ^ „ , , priaon aentence for over L»o ye.us,—; Cfst high command, aeorva of power* Wlio aaid anvthmg about a rebe' k,a ha%'l> «J>^te<Hy appeared m Ger-
In the meantime. the voluntarv boycott of Japanese go >ds .Hd .H for what?	t u! German and 1	md victory? New Leader.	mmn »»teratun
is the best bet.—Milvvaukee Leader.
nations could defeat Japan—if that is ali. But vvhat vvould happen in the vvest? It is not credible that Italy and Portugal vvould consent to the blockade. They and Nazi Germany might come to the aid of Japan by stirring up more trouble in Europe. Thus the nevv vvorld vvar might begin.
Some milder plan may be proposed. VVhatever the nino-
keague of Nations, and get the support of ali the anti-Fascist countries in the vvorld, instead of a part of the nine povvers handling the matter alone.
.lane Suanhuvser, Secretary of the I^eague Against War and Faacisni urged the delegates to vvork for the boycott of Japan-niade goods. The address of vvelcome vvas given by Mrs. Violet Stevvart, editor of VVomen In Steel.
Resolutions vvere passed for the strengthening of our Auxiliaries, to organ\z*> more of them and to edu-cate ourselves on the problems fac-ing the vvorking masse« in this coun-try. Also to build Junior Lodges on a bigger and stronger bases.
VVomen In Steel vvill go forvvard to victory. The eyea of the vvorld are upon us. VVomen, join our-Auxilia-ries. Become aetive members of "VVomen In Steel."
-Mary Crubith.
-BUT ONE
There is but one virtue;
To help human beings to free and
beautiful life; But one sin:
To do them indifferent or eruel hurt;
The love of humanity is th*e~vvhole of morality.
Thi.s is Goodness,
This is humanism.
Thi> is the .social conscience.
—J. VVm. Lloyd.
A Militant Labor Press
BY ED MOORE
(Member of the executive board of the Hudson local, Detroit, of the United Automobile VVorker««, and a delegate to recent U.A.VV. national convention in Milvvaukee.)
A labor union vvithout a povverful, militant press is like a ship vvithout
the idea that this is the best of ali possible svstems of society and that one's misfortune, hardship or pover-ty is due to individual bad luck or incompetence.
The story of Capatin Dreyfus and | pvrsuit planeš, hundreds of tanks.
th<> story of Tom Mooney are in aUannon and anti.-aircraft guns, fifty-
■ large respect identical. Zola vvas un five days to take (Jijon avvav from	Mofinn^l II nPmillniimPIlt
doubtedly one of the main factors in some fort.v or fifty thousand Astu-	U IIC III |J IU J III CIIL
I the fight for the freedom of (aptain rian miners, who vvere armed merely	^
Dreyus. But, vvhat I am wondering with their favorite weapons — the	U6I1SUS
|is. vvho vvill be our American Zola. d.vnamite stick — and a love for li-vvho vvill bring about the cause to i bert.v. set Tom Mooney free from the erime | Insurgent General
The editorial co-operation of ali j Franco lost j publieations throughout the countrv 1 for vvhich he has been falsely ac- millions of, dollars in munitiohs, food. j i"	solicited b.v John D. Biggers.
cused. ^	ships, plarfes and other vvar material. Administrator of the Unemploycd
That Zola wjls a great vvriter ^nd including the cream of his fa>cist Strikes are lost manv times be- a clear/*ink,er we can ne4ver doubt. corps. Man.v thousands of Italian cause the neuspapers, coming .nto ! 0n_eLi°^h,s/amous, nuotmt.on which j youth, fighting in thc ragged Astur-

Searchlicht
lllllllllll............
Donald 1 Lotrich
lih,,,..

AA p tT i8 »T® 3 P	the home keen t^ wVfe an the fa I	to th<> who,p worl(1 on tht' P-^s to take a citv they knevv
rudder. The labor movement lack- the home, keep the vvife and the f«-|tnM?k of righteous think:ng, I rezati nothing about. vvill never ' -
thcii
,	, i At the 25th vvedding anniversarv
Census in conducting the National RUrpriso partv on M, and Mrs> Jack
Unemployment Census to begin soon. Muha hol(|' at thp slovrrH, Ub(>,. Kyery unemplo.ved or partly | Conter last Saturdav night. manv
is not invulting Czekoslovakia for nothing. Nor are the Cchechs taking the insult vvithout reason and humilia-tion. Hitler is gradually building the
employed person is required to fill fim, „.ntiments W|1,v' VXfirw\Vil M r. j biggest vvar machine in the historv out a report card containing 14 que- Muhu ha. |>(
»en instruetor of Sava
ing its press, lose., its voice. The	milymi,in formed about strike iaaues	here. must be conquered	home countrv No count has been I tions. The card vili he sent out on,. ,nv	. .. c
movement then has to depend on	Ali that could be eas,ly changed if	b f }	^	n ™ ofThe er ible toll the north November 1 a and 17 and must he fm	,noNV h,s Savan;
vvord of mouth rumors and tho irre«*-	the papers were forced to print the	» j .... . .	•	.	lo" in< riolTn	i responded in big number-. Frank
po na i bi e Tapitaiiltpre^for info^-	truth which could be easily done bV	t ,f V*™1*	V"	ha' Utkt>n (>f **	! f' a"d	,Hl<T Z V
^n and ^nstruction be t ween meet-	not buying them until thev reformed	0 follow Zola a .imple but neverthe-	Spanish soldiers vvho died for Gen-1 m.dnight ^»turday November 20.
non anu msiruciion oetvvcen mtet	^ . fraction ()f m'nno union	5C p"'losophy this vvorld vvould	eral Franco.	I A total of «0.000,000 copies have
.a c ion o e mont > union	know pPaco onlv
One has only to observe the abrupt	spend on enemy newspa-,
slackening of activity and enthusiami	pers was u,ed t0 suPport the,r own
>ne has only to observe tho abrupt	u še d to" s u nnor t' 't h e'i r" o w"n ' But. in order to conquer the vvorld topped for nnetv day>; Santander be delivei ed b.v mail carriers to everv	*T,,,:", Hr'M ™ ,KM,V
•kening of activity and enthusia<m	!u! !0!u ifave the finest with idvas mu?t ducate thc protect, d its .tarving, over-swollcn home in the United States, reaching	[U,I> well vvhat a lot of vvo, k h.,
any organization vvhen adeguate » ' ^	* tnc ' oulff; P™ple* of the vvorld along a soun I ! population for another three months, i an estimated total of 31.000.000 fa-	P«t '^o this unit of ours ,,
port of its press is withdrawn. I"™	™ Jn ™ f®unlrJ- " and unified policy of clear thinking. and then Gijon - vvith 250.000 re- milies. Only the unemplo.ved. or par-	°'<lt,r to keep it going. VVe vvere tol.
The rebel drive acain-it Bilbao wat, been ordered. The ouestionnaire vvill
Zaitz vvas toastmaster. Increased de-votion to the cause of Sava vvas pledged b.v man.v. Those of us vvho know Jack Muha and Sava knovv
m
support
Educational, social, entertainment and other activities eannot be pro-perly promoted.
not add anything to their overhead jj-
Ideas or commodities are seldom j stead of buving nevvspapers that sold on their merits. Everything has continually, persistently and consis-
and then Gijon — vvith 250,000 re-
expenses. Thev would simPly be help- fV. y"U ,the Muestion--But. can . fugees packed into a city vvhich in ing those vvho help them. ' Ali they |thi* b<? d"ne--the answer i. "Vea!f have to do is to think and act. In-
normal times never housed
to be promoted. Latbor unions must blovv their ovvn horn. The employer
tently lie about them they should buy labor newspapers that teli the
interests are ahvays blowing horns|truth about workrng class conditions to diacredit, diseourage "and benttle organization of their employes.
During a strike, ali nevvs printed in capitalistic nevvspapers is vvritten
LELAND STOVVE
up m such . m.nner that the .tnker.	auth„„ ]ecturcr „„,, di tin(cuiKhed
rarely have an opportunity to pre-	f , Corre»pondont; winne, „f th,
,ent the.r „dc^ f.vor.bly to- the pub-	p ,	p,.;,.	...,,„„ „a!M,,
lic. ularing headlines in the nevvs-	...	. .. ... . t , „
papers create an unfavorable impre,-	Ach/!^mont °f th<* I1'^!1 ™Cr sion about the workers' aims. | "1	exPert on Spanish Affairs
_	'	for the Nevv i ork Herald- Tribune
The vast percentage of nevvspapers	for whom hp covered three Spanish
and magaz.nes are ab,olutely de-	revo)utions> the doath of the B()Ur.
pendent on the revenue from adver-	bon Monarchv and the birth of the
tiaing and consequently the adver-	1M1 R Wic§ haH just return„ ,
tisers determine vvhat shnll be print-	f______
ed. The selling priče of mo«»t nevvspapers will hardly pay for the paper used.
Yet, the vvorking class, vvhich com-prises at least 80 per cent of the market and buyiner power, by pur-chasing these capitalistic newspapers, inerease« their advertising value.
"CASTLES IN THE AIR'
from Spain
He vvill lecture Wednesday. November .trd—8:00 p. m. at the Medi- I cal and Dental Arts Huil lin«, l«5 North VV;tbish A^enue, Chicago, Ad-mission ^>5c.
Proceeds of this meeting v/ill be used for the pstablishment of
They are by that means supportir.j? ihv ,,ANF: ADAMS and PAUL an enemy press that at every oppor-1 DOUGLAS HOMES for Spanish tunity publishes misleading' reporta I Orphant^ In LoyaIist Spain.
about labor union aims and objeets.	*---------—
They are, figuratively .speakinK.	YOU CET VVHAT HE'5
harboring a viper in their brea«t. The	AIMING AT
only way to offset this deplorable	I
condition is Ho actively support a mili- Hunter« near Ročk, Mich., don t tant fighting press free from the know whether ifs a gag or a vvar shackles of advertising dietation. nink- Rut they>e .-taying off the land
The present industrial and social of thf> nUthor of this: setup could be changed in a "ompic-	NOTIS YU.
atively «hort time if woiking peopl? Hoos giviti you da promis for stopped buyinf capitalistic newspa-1 huntit mj lan? B» let looken out yu | pers. It is joh of the paper«, demand- ! eh I shoot yu with a du pipe rhot-ed by the advertisers, that they aell|kun.—D. S. C.
milies. Onlv the unemplo.ved, or par-tiallv unemplo.ved persons in these more families are requested to return thc cards. VVhere more than one -uch person is in a famil.v. additiona! card^ may be had from the Post-master.
The card is H by 9 inehes open, folded to a dimension of 4 bv 0
in
order to keep it going. VVe vveie told that their fall concert, to be ren-dered on Nov. 28, vvill prove to be the best ever. VVe extend our con-gru.tulations an.l good vvishes to the Muha's.
* * *
The other dav I stopped off at Chicago'* Municipal Airport to vvateh
of Germany. VVith his thuggery, brutal force and l.ving propaganda he is anncxing» important and strategic lands and outports thus putting his opponcnt« t>n the defensive and the people in fear.
At the other end of Europe Mus--olini is blazing avvay at an.v one vvho dares to oppose him. Sinking ships and bombing innocents seems to be his delight. Mussolini stalls the vvhole nonintervention committee vvhile he braces his forces in Spain to lick the Lovalist* and the British vvinging around betvveen "the devil and the Heep blue «ea" not knovv ing
inthes for convenience in handlin«. the departure of a tvvo section "Mam-I Uuhat l<; <,n an,i hmv to out
One side bears the address of th«
liner" airships t»n a nonstop trip to
National Unemplo.vment Census. so ■ X(.w York Th<>	ha I* arrived a
that the sender may s.mply drop the | fpw mjnutos pa,.]i<M. fj.om ralifornja card in the mail box. No poatafee is , jusf cnMn.{ h(t] h	,
the progress aviation has made, hovv gracefull.v these big f l.ving ships get around ani spari into the air. And the easiness vvith svhich the pilots and passengers board the planeš is certainly as^uring. Fifteen minutes at the airport vvill «ivc you a thrill-ing feeling and reverberate through your thinking machinery ali sorts <>f gratifying emotions. — And vvhen
required.
The census registration is to be voluntar.v. and help in ansvvering the questions can be had at any post-office or from any postoffice em-ployee.
In a statement prepared by the technical staff of the Administralion. section 4, states: There is an important difference betvveen the partly employed and the partly unemployed. For example, a college študent ma.v vvork on Saturdays and is therefoie partlv employed; but he is not partly unemployrd because he does not vvant more vvork. The census does not include the partl.v employed but oni.v the unemplo.ved and the partl.v unemplo.ved.
the avvkvvard i>osition Hitler and Mussolini have placed them,, vvhile poor France vvith its Popular Front government is merel.v licking the boots of the British, being too vveak to act-as she vvould like. Hovv a big vvar can possibly be averted is a vvonder. Though experts teli us that the prospects of vvar are distant I feel that the.v are simpl.v trying to carriouflage the <lelicate situation and cover up the neainess of vvar.
Russia is being taxed to capacity
Vou read of some of the d.sasters. hf>th jn ti(>nro and humiliation.
like the recent one ,n vvhich 1<I people What<,vrr Hsr wo mav have to say
perished you just can t.help but feel ina| tho Rujwtan, w<. mUst take
svmpathetic vvith the pilota who dare , <>ff ouf hats t() th(M(, jn „ for
tne elements of nature to advance ,	.. •......i	„nv
f keeping Kussia prepared for an.v
« mergenc.v and for being so tc-lerant
of the out«ide influences and inter-
BACK SEAT" STUFF
mankind's progress. It vvill do your heait good to see the-«o mechanical monsters float through the air at the airport.
* *
be-
The husband drew up a chair be- The European horizon is ide his wife's sewing machine the clouded more novv than ever sine
other »lav and remarked:
ferences. It is plainer everyday vvhat Hitler and Mussolini and the .laps vvj>nt. The.v must destroy this giant Ru«sian bear. That's their aim. for thev aie beginning to sense the feel-ing that unless the.v can destroy Rus-• ia' Communist State, the creed will eventually seep into those other countries an<l destro.v the rulers.
1(114. It is prett.v definite now vvhat Don't you think it's running too ; it «H about. For a good long vvhile fa t? Look out. youMI «ew the wrong'-^uropean state men vvere just bluff «eam. Slovv dovvn, or you'll stick around, tr.ving to keep the people . that needle in your finger."	| in «uapen«e of vvhat it vvas ali about. ! That's rv.ore evident today than ever
' Whv, what's the matter vvith Not so an.v longer. It is prett.v de 'before. The »vhole upheaval in Europe you? !'ve been running this machine finite novv that the vvhole scheme is , is primarily the forces of reaction for 10 year«."	j to eni <h vvorkiner cla^s and liberal fighting off the nevv er.i of a better
"Oh. I vvas merelv trying to a«si*t government«. It is more definite thlt {rlvtllsation Kn e») t Imur el*e
m.—i a
you, Just as you try to help j drive the car."
me
Russia is about to be attaeked and uhich voliimes are spilled, i' the cooperative idea crushed. Hitler I ary.
econd-