Avtobusna postaja
V avli poslovne stavbe Ze-lezniškega gospodarstva Ljubljana na Moša Pijadejevi ulici 39 so razstavljeni projek-ti in makete nove ljubljanske potniške postaje. Razstavlje-nih je šest projektov, katerih avtorji so po sklepu posebne komisije ljubljanskega izvrš-nega sveta dobili zeleno luč za nadaljnje delo. V seriji pogo-vorov o tem aktualnem ljub-ljanskem problemu smo se pogovarjali z direktorjem toz-da Avtobusna postaja tovari-šem Marjanom Ječnikom.
Dogovori: Kakšno je tre-nutno stanje na ljubljanski avtobusni postaji?
Ječnik: »Na ljubljansko av-tobusno postajo pripelje in z nje odpelje dnevno veC kot 1700 avtobusov. Pri tem mo-ramo upoštevati, da od 23. ure; do 4. ure pripelje in odpelje le 7 avtobusov. S temi avtobusi se pelje več kot 60000 potni-kov, v parnih in neparnih dneh pa še 10 odstotkov več. Ob takem prometu je stanje na sedanji postaji obupno. Vsi se čudijo, kako promet sploh še teče. Sami se čudimo, da ni večjih zastojev, in kar je še važnejše,  hujših nesreč.  Za
prihode in odhode so odrejeni minimalni časi. Iz dneva v dan se borimo za kolikortoli-ko reden promet. Če en sam avtobus nekoliko kasneje od-pelje iz boksa, mora tisti, ki pripelje v boks, čakati, in to na eni glavnih tranzitnih cest v Ljubljani. Seveda je tudi sa-mo poslopje premajhno, več-na gneča je, zlasti v slabem vremenu, pogoji dela naših delavcev pa so več kot slabi. Da o kulturni ponudbi, ki smo jo dolžni potniku, sploh ne govorimo.
Dogovori: Kaj je dal javni natečaj?
Ječnik: »Lani je bil objav-ljen javni vsejugoslovanski natečaj, na katerega se je pri-javilo 16 projektantov. Sest projektov je komisija odkupi-la in jih dala avtorjem, seveda s svojimi sugestijami, v na-daljno obravnavo. Rok za to drugo fazo je 30. junij letos. Ta dvofazni projektni pristop je bil nujen, saj projekt obsega avtobusno in železniško po-stajo, letalski avtobusni ter-minal, vse skupaj pa je po-trebno prilagoditi okolju in prometno povezati. Na po-novni ocenitvi bo izbran idej-
ni projekt, ki bo najbolj ustre-zal in bomo pristopili k izdela-vi glavnega projekta.«
Dogovori: Glavni problem so bile verjetno cestne pove-zave nove potniške postaje?
Ječnik: »Pred natečajem fcmo res mislili, da so cestne povezave jedro problema. Na-tečaj je pokazal, da to ni ne-rešljiv problem, pač pa je je-dro problema kje locirati pot-niško postajo. Povedano na kratko, ali v bližini Razstavi-šča, kar je ugodneje za potni-ke, ali bliže Linhartovi cesti, kar bistveno skrajša avtobu-sne poti.«
Dogovori: In kdaj bo torej veliki začetek?
Ječnik: »Če ne bo pravnih in finančnih problemov, zem-ljišče je že rezervirano, potem jeseni prihodnjega leta. Po se-danjih predvidevanjih naj bi avtobusna postaja veljala okoli 100 starih milijard. Od tega odpade na infrastrukturo približno 40 milijard, ostali objekti 60. Seveda bo treba narediti še natančno f inančno konstrukcijo, samemu tozdu Avtobusna postaja pa bo tre-ba dati ustrezen status komu-nalne organizacije.«
Dogovori: Dotlej pa...?
Ječnik: »Dotlej pa tako kot doslej. Ljubljanska avtobu-sna sramota, drugače te po-staje ne morem imenovati, bo pač še morala delovati v seda-njih razmerah, dokler ne zgra-dimo novih objektov. Delavci Avtobusne postaje bomo na-redili vse, kar je v naši moči, da bi se promet odvijal redno in brez nesreč. In še malo več, kot smo doslej. Bo pa potem lepše in predvsem za potnike udobneje in varneje.«
M. Pirjevec