C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK PETEK			
Narofinlna: ITALIJA	 ... Ur IHOZEMSTVO .... . . . > Posamezni Izvod 20 cen Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Mi	Letno	pilelm	i 3- o
	10 — 20,- t. liolica	6*— 10 — 10-12	3*— 5,—
Trst, 27. marca 1925. — Leto VI. - Štev. 241.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Kadar bomo razumevali našo veliko dolžnost tako, kakor nam jo razlaga Komunistična Interna* cionala, kadar bomo postali aktivni organizatorji svetovne revolucije in bomo v to gradili leninistično stranko, tedaj bo proletariat obsvetilo žarko solnce svobode, v ognju katerega bo zgorel kapitalizem, njegov suženjski sistem, z njegovimi ječami, okovi in vislicami.
vodje „Fiom“
Enodušni nastop kovinarskega proletariata v Lombardiji, Piemontu in Jul. Krajiniii je bilo znamenje, da je delavstvo sito do grla' stradanja in moralnega poniževanja. Videli smo kako silna je v delavstvu volja do borbe za izboljšanje njegovega bednega stanja. Kovinarji so komaj eakali, da se stavka napove, in ko se je to izvršilo ,so si delavci pričakovali, da jih bodo vodje «Fioim» vodili do zmage. Na žalost pa ni bilo tako.
Vodstvo «Fiom» je v rokah reformistov in ti so s srcem in dušo v taboru aven-tiniianSke opozicije, ki se sestoji, iz buržu-jev. Kdor se pa brati z buržuji ta me more delati v resnično korist proletariata, ker je med proletariatom im buržuazijo neodpravljivo razredno nasprotstvo — in to je pokazala ravno ravnokar zlomljena stavka vsem tistim, ki tega niso verjeli ali se delali, da ne verjamejo.
Kakor se - opozicija izogiba energičnega nastopa protii fašizmu, ker se boji, da bi se proletariat ne zadovoljil samo z odpravo fašizma, ampak bi pognal tudi buržuje, ki ga izkoriščajo in mu zastavljajo pot do osvobojenja, tako se je pripetilo tudi sedaj ob kovinarskem štrajku.
Reformisti bi radi držali delavsko gibanje «v okvirju ustavnosti« in naravno je, da so stavko zlomili, ker jih je skrbelo, da se ne bi ista pretvorila v «ko-mumistične izgrede«.
Mesto, da bi bili vodili kovinarje do zmage so raje ustavili stavko, od katere si je kovinarski proletariat nadejal da mu bo prinesla zahtevani izboljsek. To bi bila morala biti, prva zmagonosna bitka italijanskega proletariata, ki trpi pod stopalom fašizma
Tako so socialdemokrati e še enkrat izdali delavstvo.
Kaj je storiti? Ako hoče priti delovno ljudstvo do boljšega kruha je danes njegova prva dolžnost, da otrebi svoje organizacije vseh socializdiajalcev in vseh lažnjivdh prijateljev proletariata. To- je prvi pogoj za nadljno uspešno borbo proti kapitalizmu do končne zmage.
POTEK STAVKE V JULIJSKI KRAJINI.
Kakor smo že zadnjic poročali, se je kovinarsko delavstvo enodušno odzvalo pozivu ustaviti delo. Čim je pa bila proglašena stavka s strani «Fiom» so fa-šistovski sindikati svojo zaključili, misleč, da bi s tem škodovali gibanju. To pa se jim ni posrečilo — kakor v Lombardiji in Piemontu — in delavstvo je pričakovalo navodili s strani «Fiom».
Tudi v Tržiču, kjer imajo fašisti — s svojimi metodami — nekaj vpliva na delavce so ile-ti nadaljevali stavko v vrstah «Fiom».
Pogajanja, ki so se vršila mod delegacijo delavstva niiso dovedle do nikake-ga uspeha in so se prekinila.
«Fiom» je odredila, da se v torek zjutraj delavci povrnejo na delo, ne da bi bila prej stavila kakih pogojev zato. Izdajstvo, ki se je izvršilo v Milanu m Turinu je usodno uplivalo tudi na potek stavke v Julijski Krajini.
Valovenjt razredni borbe
Fašisti so s tem, da so izzvali veliko kovinarsko štrajkovno gibanje, na mali uničili, to, kar so svojecasno sami skovali, namreč bajko o »(sodelovanju med razredi«.
Fašistovsfci sindkalizem je kapituliral. Kapitulacija je bila tem izrazitejša vsled tega, ker niso delavske mase sledile fa-šistovskim korporacijam, marveč so se ravnale edinole po navodilih svojih razrednih organizmov (iz katerih pa 1)0 treba izčistiti reformistične elemente, da se vpoti razredno borbo po pravem tiru). Naravno je, da se bodo stavke drugih kategorij, katerih je bilo do sedaj, pred definitivnim polomom faš. sindikalizma že itak mnogo, porajale druga za drugo, kakor gobe po dežju. Proletariat dviga svojo glavo. Dovolj ga je kapitalizem, s pomočjo fašizma potlačil k tlom. v oci-gled dejstvu, da narašča draginja dan za dnem, postaja plača delavca vedno manjša in razumljivo je, da spričo teh in še drugih okolščin, so pričenjajo gibati naj ra zn o vrstn e j še kategorije. V Rimu štrajkajo lesni delavci že dva tedna. Disciplina med stavkajočimi je vzorna. Delodajalci. upajo, da jih bodo ukrotili z gladom, ampak po vstrajnosti, ki jo je opaziti, so predvideva, du so to le prazni upi.
Ravnotako so stopiili v stavko lesni delavci v Bologni, ki so trdno sklenili, da jo bodo vodili dalje, to je, dokler bodo delodajalci pri,poznali, delavske komisijo in sprejeli pogoje glede povišanja plač. Kompaktnost med stavkujočim.i je naravnost občudovanja vredna.
Poleg navedenih kategorij se nahajajo v gibanju stavbinski delavci v Bologni, delavci predilne industrije in delavci ene tovarne pisarniških potrebščin v Turinu.
V	Italiji, kakor povsod tam, kjer se
nahajajo sužnji kapitala, pljuskajo valovi razredne borbe ob gnjilo trdnjavo kapitalizma. Ta pa bo padla tem hitreje, ako bodo izkoriščane mase v svojih mezdnih bojih sledile predstraži revolucionarnega! proletariata _ Komunistični stranki.
—  o--------
V Franciji
V	Parizu se je vršil shod, na katerem je prisostvovalo krog 10 tisoč oseb. Po nastopu govornikov, so zbrani delavci od-glasovali resolucijo proti, belemu terorju na Poljskem in za osvoboditev sodruga Lancuskega. Končno, so se poslušalci izrekli s sledečo resolucijo: «Sodrugi pariškega okrožja ugotavljajo, da spomin na Pariško komuno ostane vedno živ v sr-cah proletarcev;
izjavljajo, da izkušnja Pariške komune in ruske revolucije dokazuje, da je potrebna razredna stranka, ki mora pota-gniti za st joj proletariat in a ga mera voditi, k revoluciji, obvezujejo se, da bodo pic, fašistovski nevarnosti prdpirali akcijo kom siran-ke, to je ediiio razredne stranke proletariata, ter da se bodo z vsemi silami borili za v sp »stav o strokovne edinosti in za stvaritev delavsko-kmečkega bloka«.
V Nemčiji
Demonstracija, ki je bila prepovedana dne 18-, ter jo je organizmi odbor tovar-
niških svetov Berlina-Brandenburga, se je vršila dne 19. v Friedrichsheimu, da se proslavi dan 18. marca ter da se dvigne protest proti krvavim dogodkom v Halle (kjer se je vršilo kom. zborovanje, k volitvam novega državnega predsednika in kjer je prišlo do spodada s policijo). Demonstracije se je udeležilo 100 tisoč delavcev.
V	Londonu
Na dan obletnice Pariške komune, je angleška Kom. stranka izdaila sledeče parole (bojna gesla): (»Protestirati proti eksekucijam tistih, ld| se bojujejo za dobrobit delavstva; priskočiti na pomoč o-trokom jetnikov kapitalizma; Horty, Noske, varšavska militaristična klika, počenjajo ista grozodejstva, kakor so jih počenjali Thiers in Gallifet za časa Pariške komune.
Protestirati proti belemu terorju, protii fašizmu, proti buržuaznim krvnikom.
Leta 1871. je padlo na barikadah Pariške komune 30.000 delavcev. Leta 1925. je preko 100.000 delavcev in kmetov, ki hirajo v buržuaznih ječah; 10 tisoč jih je v kalonijalnih ječali. Delavci imajo dolžnost, da jim pomagajo.»
V	Belgiji
V	mestu Searing-u se je vršilo zborovanje. Dva francoska govornika, ki sta imela nastopiti, sta bila aretirana na meji. Bilo je mobilizimih na stotine policistov in žandarjev, ampak shod se je vseeno vršil, brez nikakih neprilik.
H voditelja kitajskega
revolucionarnega proletariata
Umrl je prvoboritelj kitajskega zasužnjenega delovnega ljudstva, nespravljivi sovražnik tujega in domačega imperializma, Sun Jat Sen.
Rojen je bil letai 1862., kot kmečki sin, v provinci Kanton. Že v mladih letih se je pričel zanimati za politična gibanja.
Svojo revolucionarno delavnost je prvikrat pokazal 1. 1885., ko je kitajska vlada odstopila Franciji provinco An-nam. Leta 1895. po končani kitajsko-ja-ponski vojni, je organiziral prvo ustajo v mestu Kanton. Ker jo bila ta ustaja potlačena, Je moral zbežati na Japonsko. Od tam je potoval po dingih deželah, kjer je vodil propagando med svojimi rojaki. Leta 1900. je vnovič vodil ustajo v Kanton-u. Tudi takrat se je ponesrečila in je moral vnovič bežati v inozemstvo. Dočim ni imela njegova propaganda za časa prvega potovanja posebnega uspeha, so ga takrat povsod sprejeli z velikim navdušenjem. Ustanavljal je revolucionarne organizacije. Prva taka organizacija je bila ustanovljena- v Brusselju. Po teh prvih znatnih uspehih mu je bilo mogoče organizirati ustaje me samo v Južni, temveč tudi v Srednji Kitajski. Leta 1911. je vodil veliko revolucijo, iz katere je Kitajska izšla kot republika. Leta 1912. je bil imenovan predsednikom države. Toda moral je odstopiti vsled intrig Juan Ši Kaja.
Revolucionarna stranka, koje voditelj je bil Sun Jat Sen, je bila spremenjena v »»Ljudsko stranko«. Število njenih članov je v kratkem postalo velikansko. Leta 1913. je vodil ustajo proti Juan Ši Kaju, ampak ni mela uspeha. Moral je zopet zbežati na Japonsko. Ljudska stranka ((Kuomintaing« je bila prepovedana. Leta 1915. je vdrugie vodil ustajo proti Juan Ši Kaju, ki je biti takrat premagan in odstavljen. Po tem uspehu se je Sun Jat Sen lotil organiziranja kmetov in delavcev. Podpiral je veliki delavski štrajk v Hongkongu in Makao. Leta 1922. je neki njegov bivši pristaš, s pomočjo Angležev strmoglavil njegovo vlado. Po tem dogodku se je v »ljudstvu porodilo veliko navdušenje za Sun Jat Sena. Smatralo se ga je kot prvega voditelja kitajskega ljudstva. Leta 1923. je prvič prišel skupaj z zastopniki sovjetske vlade. Koncem istega leta. je zopet ustanovil ljudsko vlado v Južni Kitajski ter reorganizral svojo stranko.
Kot poglavitne revolucionarne elemente jo jemal v svoj krog le delavce in kmete, kajti njegovo noziranje je bilo, da predstavljajo Je-ti zdravo revolucionarno silo,
Ze od lanskega leta sem je bolehal na neozdravljivi bolezni. To njegovo stanje so vporabili kontrarevolucionarni elementi; ki ,so hoteli strmoglaviti Kanton-sko ljudsko vlado. Bil je organiziran napad na to mesto, ki pa se jo ponesrečili.
Dne 11. t. m. je Sun Jat Sen preminul. Pred smrtjo je sestavil politično oporoko, v kateri je pozival svojo stranko, da nadaljuje boj proti, imperializmu in militarizmu. Istočasno je pisal na izvrše-valni odbor Sovjetske zveze, ki jo je prosil, da naj podpira kitajsko ljudstvo, v svoji revoluciji.
Sun Jat Sen sicer ni bil komunist, ampak v zadnjih časih se je močno nagibal k leninizmu. Bil je prvi dramitelj kitajskega ljudBtva, boritalj proti imperiali-
zmu in kot tak je izvršil ogromno delo, ki bo utiralo pot proletarski revoluciji na Vzhodu in: s tem tudi svetovni revoluciji.
Napori mednarodne reakcije
proti komunizmu
V ČEHOSLOVAŠKL — Izredna komisija čehoslovaške vlade je sklenila, da odvzame nekaterim komunitstičnim poslancem parlamentarno imuniteto.
NA POLJSKEM. — Evo nekoliko statistike poljskega belega terorja, nanašajoče se samo na mesec januar :
Dne 7. januarja je višji sodni dvor obsodil pet oseb, vsako nai pet let prisilnih del, samo radi tega, ker so se udeležite vollillne kampanije, leta 1922., v prid Kmečko-delavske zveze, kondidatkoje je bil sodrug Lancuski. Pred pravorekom so obtoženci, že presedeli dve leti, ampak ta čas ni bil vštet pri obsodbi.
Dne 16. januarja je bilo obsojenih v Katovicah osem sodrugov na osem do petnajst let trdnjave. Obtoženi so biili, da so pripadali kom. stranki. Obsodba je bila izrečena kljub temu, da so na dan, ko so bili aretirani pripadali kom. stranki. Gornje Šlerije, ki je bila priključena Poljski, na podlagi »plebiscita z 1. 1921. Ta stranka je bila! legalna ier je izdajala legalen časopis.
V drugih osmih mestih je izrečeno 33 pravorekov, to je, obsojenih je bito 33 obtožencev od 1 do 6 let prisilnih del. Med drugimi je bil obsojen tudi človek, ki se je v železniškem vagonu izrazil, da je treba na Poljskem premeriti' vlado ! Skupno, je bilo obsojenih meseca januarja 46 oseb.
PROCES LANCUSKI. — Pred varšavskim sodiščem se je pričel proces proti sodrugu Lancuskemu. Poslanca Stanislava Lancuskega je izročila policiji bur-žualzna parlamentarna večina. Po poklicu je železniški ključavničar. Leta 1921. je še pripadal poljski socialistični stranki. Ker pa se je prepričal o protirevolucionarni vlogi te stranke je vstopil v komunistično stranko ter kmalu zavzel vidno mesto, s svojimi pogumnimi nastopi, na delavskih zborovanjih in v parlamentu. Poljska buržuazi.ja je radi tega gojiilla posebno sovraštvo proti njemu. Ona je sama strgala raz sebe demokratično krinko, raztrgala je svoj lastni zakon o parlamentarni. imuniteti ter ga izročila policiji, ki je zdavnaj prežala nanj.
V JUGOSLAVIJI. — Beogradaka in zagrebška policija ste se vrgli na omladinče. Bilo jo aretiranih nekoliko študentov in par uradnikov radi »»groznega zločina«, ker so dobivali in čitali revije »»Balkanska federacija« in »»Pressekorrespon-denz«, ki izhajajo na Dunaju. Gotovo je, da bo beogradska vlada iz tega slučaja zopet skuhala kak «kom;dot«. Ali bo vse to ustavilo pohod komunizma? Bodočnost bo pokazala 1
ITALIJA. PREGANJANJE OMLADIN-CEV. — Minulo nedeljo se je vršil v Milanu sestanek omladincev. Bili so zastopani delegatje iz vseh pokrajin Italije, tudi iz Trsta in krajine. Namen sestanka je bilo razpravljanje glede strokovnega položaja omladincev. Glavni poročevalec je povdarjal potrebo sindikalne enotnosti, za omladino, ki se mora priključiti odraslemu proletariatu, v dosego skupnih ciljev: osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Delegatje so poročali o pogojih, pod katerimi morajo delati omladinci, v tovarnah, delavni! cah in na polju.
Po teh točkah bi morali delegatje razpravljati še o točkah :	»»Mladi delavci
in socialna zakonodaja« in »»Gospodar-skj in sindikalni interesi delavske mladine«. Radi pomanjkanja: časa, pa je bilo zborovanje odgodjeno. Komaj pa, ko so pričeli omladinci zborovati znova, je vdrla policija v prostore, pod pretvezo, da išče »»prepovedane letake«. To je bila le gola pretveza, kajti za zborovanje je palacija že vedela, ker ji je bilo naznanjeno. Resnični namen je bil ta, da prekine dela omladincev. Vsi prisotni so bili aretirani »in odvedeni v zapore. Ni še znano, ako so bili izpuščeni. Dejstvo, da je bilo zborovanje legalno in da je kljub temu policija posegla vmes dokazuje, da se vladrii organi požvižgajo na vso legalnost.
Spletkarije proti Sov. Rusiji
To se pravi govoriti jasoo!
Nemški meščanski časopis »»Kreuzzei-tung« je glede Sovj. Rusije priobčil članek, kjer je med drugim rečeno :
»»Ruski problem zavladuje vedno bolj evropsko in svetovno politiko. Komunistična propaganda v Aziji in Afriki zaznamuje vellike napredke. Revolucija v Aziji bi pomenila zapretje tistilh trgov in brezposelnost za samo Evropo, ki bi na ta način postala zelo dostopna komunistični propagandi.
»»Angleški glavrii štab, Winston Churchill in drugi člani londonske vdale zahtevajo pohod na Moskvo.
»»Angleška hoče združiti velike evropske di'žave, vštevšd Nemčijo, proti Moskvi. To je praviil razlog, radi katerega se zunanji minister Chamberlain tako razgreva za garancijski pakt.
»»Gotovo je, da ne bo nemško gospodarstvo vspostavljeno, če ne bo »»restavriira-na» Rusija, gospodarsko polje katere je bogatejše nego v Ameriki.
«To se ne bo moglo zgoditi, brez zavezništva z Nemčijo, Anglijo in Francijo. To nas ne sme strašiti.«
Imperialistični zločinski načrti so tako postavljeni v pravo luč. V Ženevi, pod okriljem takozvane »»Zveze narodov«, se pripravlja imperialistični pohod proti proletarski državi.
Nasproti buržuaznim »»varnostnim paktom«, mora proletariat postaviti svoj »»varnostni pakt«, enotno fronto, v o-brambo Sov. Rusije in za svetovno revolucijo.
Angleška kom. stranka za »Delavsko trozvezo"
Dne 29. t. m. s»e prične velika kampa-nija angl. Kom. stranke v prid akcijski enotnosti med zvezo kovinarjev, rudarjev in transportnih delavcev. K tej kategoriji se prištevajo tudi železničarji. Misel za tako trozvezo je sprožila federacija. rudarjev.
Obratne skupine omenjenih industrij se bodo sestalo ter določile akcijski načrt v tovarnah din delavnicah.
Vprašanje o strokovni enotnosti se bo razpravljalo v svetu »»Trade Unionov« (Angl. spil delavska zveza) ter se bo predlagalo vsem sekcijam to organizacije. Ustanovili se bodo mestni odbori, ki bodo imeli nalogo voditi agitacijo v prid solidarnosti z interesiranimi kategorijami.
Kampanija se bo zaključila z veliko demonstracijo. Reformistični elementi v laburističnem gibanju kažejo neodločnost ter hočejo ovirati to kampanijo, s pretvezo, da trenutek ni ugoden. Komunistična stranka pa se pripravlja k boju proti temu desničarskemu krilu.
Napredovanje nemških komunistov v strokovnih organizacijah
Zaznamovati je celo vrsto vspehov nemških komunistov v strokovnih organizacijah. V volitvah za tovarniške svete kovinarjev v Stuttgartu, je bilo oddanih za komuniste 406 glasov, a za socialdemokrate le 121. V Kirchheimu je bila postavljena samo komunistišna lista. Pri volitvah za komisijo električarjev, so od 8 mest dobili komunisti štiri. Tudi v organizaciji pleskarjev so dosegli lep uspeh: soeialdemokratje so blii popolnoma poraženi.
Poleg tega, se je glavni svet strokovnih organizacij v Stuttgartu izrekel za vspostavitev strokovne enotnosti
Komunistični shod v Rimu
V	Rimu se je, vršil dobro obiskan javni shod, na katerem so bile prisotne večinoma delavke tobačne tovarne. V imenu Kom. stranke je nastopili sodr. Damen, ki je delavkam pojasnil stališče iin cilje stranke ter se dotaknil agitacije, ki se je porodila med delavkami tobačne industrije. Končno je pozival delavsko množico, da se trdno oklene razredne organizacije, .ki je neobhodno potrebno orodje za gospodarske in politične pridobitve proletariata. Ravnotako je potrebno, da se oklenejo Kom. stranke, ki je o-rodje revolucionarnega boja delavcev in kmetov.
Iz zgodovine ruskega rev. gibanja
Pričetek revolucije leta 1905
Ta članek je napisal, Lenin dne 25. januarja 1905., ko je prejel prva poročila o pohodu Petrogradskih delav-cev k carski palači in, o temu sledečem pokolju, to je pred dvajsetimi leti.
Veliki zgodovinski dogodki se odigravajo v Rusiji. Proletariat se je vzdignil proti carizmu. Vlada je prisilila proletariat, da se je vzdignil. Sedaj ni nikakega dvoma o tem, da vlada ne bo dopustila k nadaljnemu razvoju štrajka in demonstracij, kajti želela si je privesti stvar tako daleč, da ji bo mogoče uporabiti vojaško silo. In do tega je tudi privedla! Tisoči mrtvih in ranjenih, to so rezultati krvave nedelje dne 9. (22.) januarja v Petrogradu. Vojaštvo je premagalo neoborožene delavce, ženske in otroke. Vojaštvo je premagalo sovražnika s tem, da je streljalo, na tleh .ležeče delavce. «Dali jim smo dobro lekcijo !», govorili: so z nepopisnim cinizmom carski hlapci in evropski lakaji konservativne buržuazije.
Da, pouk je bil veliki 1 Ruski proletariat ga ne bo pozabil! Tiisti, ki so najmanj pripravljeni, zaostale plasti delavskega razreda, ki so naivno verovali v carja, ki so želeli »»svojemu carju« podati prošnje mučenega ljudstva, vsi oni so dobili lekcijo s strani vojaških oblasti, ki jih vodi car ali pa njegov sirile, veliki knez Vladimir,
Delavski razred je prejel velik nauk o meščanski vojni. Revolucionarna vzgoja proletariata jev enem dnevu toliko napredovala je nap .vila toliko korakov, kakor jih ni napravila niti v celih mesecih in letih sivega, vsakdanjega boječega življenja. Po vsej Rusiji odmeva sedaj bojna paro/la junaškega Petrogradskega proletariata »»Svoboda ali smrt!» Dogodki se razvijajo s porazno hitrostjo. V Petrogradu se širi splošni štrajk. Paralizirano je vse industrijsko, politično in družabno življenje. V ponedeljek dne 10. januarja se bodo vršili srditi spopadli: med delavci in vojaštvom. V nasprotju z »lažnjivimi vladnimi vestmi, teče kri v mnogih delih prestolnice. Puntajo se delavci v Kalpinu. Proletariat se oborožuje in obo-rožuje ljudstvo. Delavci so se polastili skladišča orožja v Sestorjecku. Delavci se preskrbujejo z revolverji, si kujejo orožje iz svojega orodja, izdelujejo si bombe, za obupni boj za svobodo: Splošna stavka se razteguje na deželo. V Moskvi je zapustilo delo že 10.000 delavcev. Za jutraj-šnji dan (13. januarja), je v Moskvi proglašena splošna stavkal V Rigi je prišlo do uporov. V Lodžu uprizarjajo delavci demonstracije, v Varšavi se pripravlja ustaja, v Helsingforsu se vršijo demonstracije proletariata. V Baku, Odessi, v Kijevu, Harkovu, Kovnu in Vilni' narašča vrenje med delavstvom in štrajk se razširja vedno bolj. V Sevastopoln gorijo skladišča in arzenal vojne uprave in vojaštvo noče streljati na uporne mornarje. Štrajk v Revalu in Saratovu ter oboroženi spopadli) med delavci in rezervisti z vojaštvom v Radomu.
Revolucija je v porastu. Vlada se pričenja zvijati in obračati. Ona skuša preiti od politike krvavih represalij k gospodarskim privolitvam, zato da bi z obljubami in miloščinami ohranila deveturni delavnik. Nauk pa, ki ga je dal krvavi dan, ne sme biti zaman. Zahteva Petrogradskih delavcev, — takojšnje sklicanje konštflituante, na podlagi, splošne, direktne in enake v dl Al n e pravice, ta zahteva mora postati splošna zahteva štrajkujo-čih delavcev. Takojšnje strmoglavljenje vlade, to je parolo, s katero so delavci odgovarjali na krvavi pokol j dne 9. januarja. Odgovarjali mo celo tisti Petro-gčadski delavci, kjii so verovali poprej v carja, odgovarjlai so skozi usta duhovnika Gapona, ki je po krvavem dnevu dejali: «Mi nimamo več nobenega carjai. Reka krvi loči carja od ljudstva. Naj živi boj za svobodo 1»
Naj žiri revoluctanarni proletariat 1 — pravimo mi. Splošna stavka spravlja na noge vedno bolj široke množica delavskega razreda in mestnih revežev ter jih mobilizira. Oborožitev ljudstva bo ena izmed poglavitnih nalog sedanjega revolucionarnega momenta.
Edinole oboroženo ljudstvo more biti resnični branitelj ljudske svobode. In čim hitreje se proletariatu posreči oborožiti se, 6iim daljše se on vzdržava na svojem vojaškem stališču štrajkujočega revolucionarja, tem hitreje bo nastala zmešnjava med vojaštvom, tem hitreje se bodo mod vojaki dobili ljudje, ki' bodo končno razumeli, kaj delajo, ki se bodo postavili na stran ljudstva, proti izmečkom, proti tiranom, prati morilcem neoboroženih delavcev, njihovih žen in o-trok. Naj konča sedanja ustaja v Petrogradu kakorkoli, osa pa bo v vsakem slučaju in neizogibno prvi korak k šir-Semu, zavednejšomu i pripravlj enoj še mu
uporu. Vladi se bo morebit posrečilo, da bo odgodila uro obračuna, tprnpak ta od-goditev bo povplivala na to, da bo naslednji revolucionarni naval še sdilnejši. Socialna demokracija (boljševiki so se takrat imenovali soc.-demokr.) pa bo porabila to odgodotev v to, da bo še tesneje sklenila vrste organiziranih bojevnikov ter da bo razširila vest o činu Petrogradskih delavcev. Proletariat se bo priključil k temu boju. Zapustil bo tovarne in delavnice ter si bo pripravil orožje. Vedno bolj globlje v množice mestnih revežev in kmetov bodo ponesene bojne parole. V vsaki tovarni, v vsakem mestnem okraju in v vsaki večji vasi se bodo ustanovili revolucionarni odbori. Ljudska u-staja bo strmoglavila vse vladne ustanove čari,stičnega samodržavja ter bo razglašeno takojšnjo sklicanje ustavne skupščine.
Hitra oborožitev delavcev in vseh drugih zatiranih slojev, priprava in organizacija revolucionarnih sil, za uničenje oblasti in Vladinih ustanov, to je tista praktična podlaga, na kateri se morejo in »e morajo združiti vsi revolucionarji, k skupnemu napadu. Proletariat mora vedno hodi.tSi svojo samostojno pot in no sme pri tem pešati združitev s Socialde-mokratično stranko, irnajoč pred očrni veliki končni cilj osvoboditve človeštva. Ta samostojnost socialdemokratačne proletarske stranke pa vas ne sme nikdar siliti k temu, da bi pozabili važnost skupnega revolucionarnega naskoka, v tre-notku sedanje revolucije.
Soeialdemokratje morejo in morajo korakati ločeno od revolucionarjev diz meščanskih strank. Ohranjujoč pa razredno samostojnost proletariata, pa moramo korakati roko v roki, za časa upora, ker moramo zadati carizmu direktne udarce, ker se moramo upirati vojaštvu, ker moramo naskočiti trdnjave zakletega sovražnika vsega ruskega proletariata.
Proletariat celega sveta gleda sedaj z mrzlično nestrpnostjo na proletariat vse Rusije. Strmoglavljenje carizma v Rusiji, ki ga je pričeli naš junaški proletariat, to strmoglavljenje bo postalo razdobje v zgodoviiini vseh dežel, bo postalo olajšanje dela proletariatu vseh narodov, vseh dežel, na vseh koncih sveta. In naj si bo vsak socialdemokrat, naj »i bo vsak razrednozaveden delavec svost, kako o-gromne bojne naloge onega ljudstva težijo sedaj na njegovih ramah. Naj on ne pozabi, da zastopa tudi interese vsega ljudstva, vse mase delovnih slojev, vseh izkoriščanih, protiii sovražnikom vsega ljudstva. Vsi imajo sedaj pred očmi zgled junaških Petrogradskih proletarcev.
Naj živi revolucija!
Naj tivi revolucionarni! proletariat!
Borba medjunarodnog revalucionarnog proletarijata ulazi u novu fazu. Ova faza pojavljuje se u obliku najzaoštrenije klasne borbe izmedju medjunarodnog proletarijata i imperialističke buržoazije sviju zemalja, koja pokušava da sravni sa zemljom revolucionarni pokret rad-ničke klase prije nego što bi! revolucionarne sile proletariata bile obuhvačene jednom boljševističkom, leninističkom, organizacionom formam, koja bi mogla odoljetiii njihovim navaJama. Boljševi-zam ali nastoji povesti revolucionarni proletariat u konačnu borbii za svrgnuče buržoazije i za ostvarenje diktature proletariata kao preduslova stvaranja no-vog, komunističkog društvenog sistema.
Od kakove je važnosti' pitanje boljševi-ziranja komunistiekih stranaka za revolucionarni proletariat, najbolje nam dokazuje užasna nervoza, koja je obubratila imperialističku buržooziju sviju z» malja od same te riječl »»boljševiziranje« Kako <5e se tek ta fina gospoda osjetati kada proletarijat ostvari boljševiziran.e svojih stranaka, kada če one postati mre mama stljena revalucionarnog poprišta radničke klase, koju neče moči ni kapi-talistički gromov! podrmati — o tone neka razmišljaju moderni robodršci.
Sama ta einjenica, da buržoazija drhče od same pomisli, da <5e se stranke proletarijata boljševizarati, mora da nam p'1-stostruči revolucianamu energij u i nepn-kolebljivu valju, da ovo veliko i najvaž-nije dijelo što prije i što savrseniije izvedemo. Kada se buržoaziji ježi koza, kada je hvata groznica, kada ona sa ludjač-kom nervozam reagira nat podhvato ra-volucionamoga proletarijata, onda smo na pravome putu; onda rodimo onako, kako revoluoioneri moraju da rade 1
I mii necemo prepustiti ni jedan mo* menat, a da ne istaknemoi našu nepoko-lebljivu vjeru u pobjedu radničke klase i da ne dokažemo svim klasnim neprija-t olj ima najemnih robova, da smo odiučni
2
DELO«
a interesu konačnog oslobodjenja rad ni č-ke klase učiniti sve, pod nositi sve, žrtvovati sve, da se sto prija polome vjekovni okovi najamnoga ropstva proletariata.
Baš zato, što se imperialistička buržoa-zija bajt i što ona u 'toj svojoj bojazni sprema nove napade na rad nič k u kla.su, da ju još više sp uta ii podjarmit, maramo bez oklijevanjai i bez kolebanja pristopiti izgradnji naše stranke u jedilu ne-slomljivu i nesavladavljivu tvrdnjavu, o kojoj če se ilomilti bijesni valovi reakcije i krvožedme buržoazije.
«Bolj8eviziranje» ! To mora hiti lozin-kai današnjega dana | «Što bolje« ! To mora biti naše proletersko nastojanje ! Što šire i što dublje posaditi korijenje velikih oslobodilačkih ideja naših nen-mrlih učitelja i vodja, Marksa, Kngelsa i Leftitaa. I taida, kada budemo, ne samo na riječima, ne samo platonskim izjavama, nego oživi,jajučim djelom, aktiv-nom saradnjom svib revolucionarnili snaga našega pokreta, pristupili ostva-renju idejne i organizacione izgradnje naše praleterske stranke, tada če m o reči, da smo baljšovici, da smo ona avangarda proletariata, koja te predvoditi prole-tarijat u borbi da rastrga teške okove radničke klarse, okove, koje bu rž oazi ja hoče sve više da steže.
Da, što odvažnije, jer so buržoazija sprema kao hijena po tamnoj noči da zabije svoje gadne zube u naše žile, da nam ispije ;ii zaostatke naše krvi. Što ja-če, da izgradimo naše organizacije, koje če biti u stanju, da poprimu borbu, ko-ju če nam naši krvni neprijateljii namet-nuti. Što šire i dublje da zahvatimo o-gromne proleterske mase, koje stenju pod nemiilosrdnim udarcima kapitalii-stičke tiranije ; da tilijemo u njih duh praleterske revolucije, koja kida ropski jaram, koja lomi vjekavne okove rad-
ničke klase 1 to o glavu onih razbojnika, koji su radničkoj klasi te okove namet-nuli.
Svaka tvomilca, radionica, rudokop i svaka robijašnica u koju kapitalizam sputava svojo najam.ne robove, mora da poslana tvidnjava stranke proletariata. Svaka mjesto, pa L najmanje, gdje se radnici nalaze, mora se pretvoriti u o-gnjište re val učilo na rnog marksizma i leninizma, Revolucionar mora bili neu-strašiv ! Njegovo požrtvovanje za veliki cilj ne može imatil granica. On mora biti svijetleča luč za sve one, koji još nisu došli do spoznaje svog ropskog položaja. 1 kada mi budemo ovako shvatili našu vpliku dužnost; kada budemo tako radili i kada demo postati svi najaktivniji or-ganizatori svjetske socijalne revolucije, svim biičemsvojim, sa največim požrtvo-vanjem, največom odanošču za stvar p»d-jarmljeno klase, sa, kao stijena štabi I-nom vjerom u pobjedu, tada če kucnuti čas našego oslobadjenja. Tada če prole-tariijat obarjati sunce slobode, u čjjem če žaru sagorjeti kapitalizam, njegov ropski sistem sa njegovim temnicama, okovima i vješalima.
Gradimo leninističku stranku I
V Moskvi je umrl nenadne smrti so-drug Narimazov, predsednik Cent. izvr. odbora Z. S. S. R. Pokopan je bil na Rdečem trgu poleg Lenina.
V Londonu je preminul Lord Čurzon eden izmed prvakov angleške konservativno stranke. Ril je večkrat minister in kot tak tipičen predstavnik angleškega imperializma. Sovjetsko Rusijo je sovražil z vso dušo im. protii njej je organiziral ponesrečene belogardistične pohode.
Glasovi z dežele
Iz Vipavske doline
Gorje teptanim...
Človek, ki živi v daljnem svetu ima vtis, kakor da je tostran že nastala cela revolucija, tako izgleda cela stvar v javnosti. In res, naši občinski varnostni organi se zaklepajo v svoje kolibe že s kurami, ker se boje noči. Niti ob mraku jih več zunaj ne najdeš, le v kolibi se tišče na varnem, tja jih pro-tiska njih črna vest.
A temu ni tako, ne mislite ! kar nas je komunistov smo hoteli le nekoliko prekidati ta klerikalni gnoj in glej čudo, sedaj se šel o zaveš, kaiko neznansko ta gnoj smrdi! daleč naokrog. Imamo vzgojitelja, ki mu je mnogo bolj mar politika. Kadar uči velike kozle (zakaj ljudi ni še nič natočil), mu je na poti ta nesrečna komunistična politika. Vprašali bi učiteljski svet, ali ima res vzgojitelj našiti otrok ukaz, voditi v šoli politiko in ponujati svoj klerikalizem. Tega do današnjih dni res še nismo Juli. Sodrugi v svetu, pri nas ne bo revolucije, dokler bodo eksistirali taki e-lementi. Imen bi lahko navedli celo dolgo vrsto, ki stražijo na vsak človekov korak in gib. To so občinski varnostni organ L. Ali vse je dobro vse prav, vse ob svojem času dozorii Po tem spoznamo slabosti, ki nam jih sami razkrivajo sami sebe slačijo, da nam tem globlje pokažejo svojo notranjost, saj uniforma ne pomeni nič, notranjost je vir vsega dobrega ali zla. Če pa še znotraj ni nič, potem je vse en velik nič. Kadar klerikalci vržejo raz sebe svoje krinke, tedaj spoznaš vso njih hinavščino, ki je ni. para. Med nje spadajo naši učitelji, ki se štejejo za vzor človeka, kar bi po vsej pravici tudi nio-rali biti. To so miši! vrli katoličani, oni zvršujejo lahko vsa nasilstva v imenu Krista. Mari ne poznamo mi bolje tega tesarskega sinu, ker spada v naš krog ubogih ? Ljudstvo se probuja, odtod strah klerikalizma. Gospodje klerikalci', prišli ste prepozno, mnogo važnega ste zamudili. Čim hujši je vaš pritisk, tem močnejši bo- naš odpor ! Ruski narod je lahko ponosen na svoje osvobodilno delo, slovenskil pa na cerkve in iž njih izvirajoče siromaštvo. Zato veljaj naš boj tem plitvim »oznanjevalcem slov. kulture«. Motite se, z vašimi nasilstvi nas ne pridobite, motite se če mislite, da nas z izdajstvi in z ječami uničujete. Ali še ne v e« te, da kdor je osvobodil svoj duh iz ječe predsodkov, zanj ne obstoja več ječa. Njegove svobode ne zapreste z ničemur. Ječa je vaša notranjost. Zavedamo se, da nas mrzite raditega, ker
smo prijatelji preganjane resnice. Pridite prijatelji resnice, da z svojo navzočnostjo obodrite vse, ki orjemo trdo ledino na naših zapuščenih njivah. Človek si mora priznati, da imajo oni. v rokah žezlo — pustimo njihavstrijske «feld-vehle», naj sl kopljejo svoj rod, ki jih žezlo — pustimo njih avstrijske «feld-vebie» je dobro razdelil njih poveljnik, kakor gardo je razdelil v vsako vas po enega. Ti vrši (j o svoj poklic izborno, h njim je treba iti v šolo, kadar ne boš vedel, kako bi se zadrl nad kmeti, in tam zveš kaj je surovost. Oni so dobesedno pristni kmetavzi in kmetje so zanje črna živina. Izjema so takii bedaki, ki se tem ljudem klanjajo do tal in. jim v dokaz svoje revščine nosijo kokoši, jajca, maslo in pršute. Tem so zajamčene udobnosti, ki jih drugi nimajo. Nagraden i. pa so s tem, da smejo biiti njih priskutni poštarji.
Sodrugi, naša človeška dolžnost nam pravi, da je to prevelika dobrota, da se ti reveži potijo zastonj, zato apeliramo na vašai bratska srca, da se jim dodeli potrebna oskrba za njih trud, po zaslugi. Ke.r tudi vsak nizek denuncijant zaslužil svoje pošteno plačilo.
Bratje, na delo!
Sv. Tomaž na Vipavskem
Ni je bolj brezobrazne stvari na svetu kakor so klerikalci. Se-li Se spominjate, kako so naši sdoveji.ski klerikalci kratko pred vojno tolkli, nai velikih boben, dokler se jim ni uresničila iskrena želja profi-tarskega srca. ter je bila napovedana vojna krvnemu bratu Srbu? Se-li še spominjate, kako so med vojno pisali slovenska! klerikalni listi, na čelu jim «Slovenec», ki je v vezani im nevezani besedi proslavljal avstrijske vislice? To seveda le dotedaj, dokler so klerikalci sodiili, da bodo centralne v.laist.i zmagale, ker klenijkalci so bili, so in bodo, vodno ob strani močnejšega. Ko so pa spoznali, da gre z Avstrijo navzdol, so iznašli nov «trik», da bi svojo zavoženo politiko rešili in se malce oprali do tedanjega kom-promitirajočega postopanja, «trik» raznih deklaracij namreč. Na podlagi tega «trika» menijo sedaj, da imajo pravico dvigniti glavo tudi v zasedenem ozemlju, kjer bi morali že s prvttm dnem poloma izgiiniti. Na koga se l>odo sedaj naši klerikalci naslonili?! Seveda njim ni težko liKbirati, prvo je, kar jim pride v poštev, cerkev, katero »o naši pradedje z velikim trudom in naporom zgradili, z namenom, da bi jim služila v svrho kraja, raz katerega naj bi se razlagal Kristusov nauk. Pač' pa je ravno narobe. Mesto tega se mečo j k lil ena pod noge nam delavcem in
kmetom radi tega, ker hočemo bratstvo mi ljubezen na podlagi združitve s sotrpini celega svetal To je pač našemu dušnemu pastirju odveč, ker kriči, da gre brezverski val po deželi. Kristus je vzel bič in je izgnal kramarje iz templja, a tudi pril nas bi bilo potrebno isto. Kmetje, ne pustite se vad'i,ti za nos ! Organizirajte se, ali ne v «prosvetnih zvezali«, ki imajo postranske namene, temveč v zvezah, ki bodo nas in delavce tesno združile !	Komunist.
Ilirska Bistrica
V nedeljo, one 1. i. m. se je dogodili pri nas sledeči slučaj: v noči od nedelje na ponedeljek so nekateri brezumneži napisali po zidovih napise sledeče vsebine : <;Abbasso lTtalia« in «\V la Jugoslavia!« Ker varnostna oblast ni mogla izslediti krivcev, je hotela vso stvar naprtiti domačim komunistom. Ta nakana pa se j im ni posrečila, ker niso delavci, in kmetje tako neumni, da bi pisali take bedarije. Dva delavca, ki sta bila vsled napisov zaprta, so po par dnevih zapora izpustili, ker jim niso mogli dokazati krivde.
Tudii drugače se nam zelo slaho godi.
V tovarni testenin plača lastnik delavkam 70—80 cent. na uro. Ako izračunamo, koliko to da na 8 ur dela, bomo takoj razumeli, kako pošten človek kljubuje današnji draginji.
Na žagah imajo delavci po L. 1.20 na uro, torej I,. 1~. dnevna! Da bi delavce pošteno plačali, nimajo denarja, a zadnjič, ko so nabirali za fašistovske-oficirsko veselico, je pa bilo dovolj denarja. In potem bi še hoteli vabiti delavce v svojo «Čita;lnico«, sedaj, ko vidijo, da jim bo šla voda v grlo, ker jim jo bo menda fašjo zasedel. Pred narodom govorijo «Mii) smo narodnjaki, rni smo za narod«, a v resnici jim je narod le «Feldruf« in denar njih bog. Naj navedem en slučaj:
Preteklega leta je prišel k gospodu Oblaku en dezerter iz Jugoslavije, rodom Bolgar, če ga vzame na delo Mož ga je res vzel, z dnevno plačo L. 2.— ter nekaj polente za hrano. Ko je onemu stroj za gramoz (šoto) raztrgal roko, in je šel revež k gospodarju, da bi mu dal vsaj brano dokler ozdravi, ga je ta zapodil proč. Sirota je na to šel v Trst, kjer ga je meščanska pravica zaprla kot dezerterja, mesto da bi ga dala v bolnico.
Tudi kmetom se zelo slabo godi. Drugega ni kot davki in zopet davki, ker pa nimajo več s čim plačevati, so začeliii že sekati sadno drevje:	hruške, orehe,
češnje, i. t. d., samo, da se rešijo rubeža. Toda kaj bo, kadar ne ho več drevja?
Rad bi še kaj pristavil, kar mi je na srcu, toda bom rajši prihodnjič-
Vojsčica na Krasu
Tudi naš g. nune je začel prav marljivo butati ob veliki va.l političnega vrvenja, tako, da vse kaže, da postane kljub svoji navidezni pohlevnosti, kmalu pravcati vollc svojih ovčic. Ni zadovoljen samo z eno postojanko, to je, da napada nas raz prižnice, osvojiti si hoče tudi izven cerkve ljudstvo. K stvari torej:
Že nekaj nedelj sem se naš g. nune naravnost brutalno zaleta v svoje verne ovčice, češ. da greh ima kdor čita pro-ticerkvene liste, kdor blati duhovščino, kdor nevoljno prenaša svoje usode in še celo tako daleč je zašel, da je izjavil, da je bila vojna povzročena od proti-cerkventfjh elementov, da »e u propasti katoliško cerkev.
S pomočjo nekaterih svojih podrepnikov je ustanovil podružnico ((Prosvetne zveze«, ter tako nastavil mrežo svojim vernim ovčicam. Pa ne samo za svojo p rol i delavsko propagando, ampak tudi za ono «narodno». Ker bodi dopis kolikor mogoče kratek in se v kratkem, še povrnemo k stvari, povemo gospodu nuncu to-le: Da mi, ki menda nimamo drugega greha na vesti nego tega, da se zavedamo, da spadamo k tisti skupini ljudi, ki se med seboj res ljubijo in spoštujejo; da spadamo k tisti skupini ljudi, ki> ne pozna razlik narodnosti in ki je proti današnjemu okvira državnliih meja, ki jih je stvori! kapitalizem.
Mi smo proti vašemu sistematičnemu postopanju proti delovnemu ljudstvu, g. nune. Kot krščen« limiamo pravico zahtevati od vas, da širite vi kot Kristusov namestnik res pravo Kristusovo nauke, ne pa, da sejete sovraštvo mod ljudstvo. Tudi tegai nismo še pozabili, da nas je Kristus - katerega namestili ste vlit učil: «Prej pride kamela skozi šivank in o uho, kakor bogatin v nebesa.« Kristus je s tem hotel reči, da so bogatini prišli z grehom da bogastva; da so izžemali;! in
izžemajo ljudstvo, da so razuzdani. Kar pa velja, za bogatine - kapitalist*, velja tudi za vse, kar je žnjimi zvezano in kar se da z eno besedo izraziti, to je kapitalistični družabni ustroj. Tega pa vi, g. nune in vsi vaši bratci - veliki in mali, zagovarjate z vso vnemo. Rohnite pa proti komunistom - revnim kmetom in delavcem, ki se boriijo, da odpravijo greh, da se enako razdeli kruh, ki ga s trudom pridelajo na majki zemlji.
Sedaj pa premislite, v kakem navskrižju so vaše pridigo s Kristusovim naukom.
Pomislite tudi, da ste v navskrižju tudi s... Petopom iz Koludrovice, ki pravi, da je nacionalizem hudičevo delo...
H koncu vam še dostavimo, da bo prišlo delovno ljudstvo do svojega cilja do komunizma kljub vsemu in le tedaj se bo osvobojeni človek visoko dvignil telesno in tudi moralno. In tedaj bo tudi greha kraj, visoko nad odrešenim človeštvom bo pa kraljeval edini vladar, poglavitni Kristov nauk, ((Ljubite se med seboj«.	Trpini.
Koritarstvo
V neki zadnjih številk je glasilo go-riških klerikalcev namignilo, češ, da je poslancu Srebrniču jako na srcu poslanska dnevnica.
To si upajo trditi ljudje, ki so hodili okrog fašistov in jih prosili naj jim pri volitvah me mešajo štren, ter se kazali na eni strani avstrija,kante, na drugi pa srbofile samo, da pridejo do poslanskega korita.
Kar se pa tiče skromne, a poštene osebe sodi-uga Srebrniča bodi tu povedano, dtt je več vredna Srebrničeva peta, kakor vsa modrost, lažnjivih pi-sačev [iri ((Goriški straži«.
»Zapiski
Druga štev. «Zapiskov» je na razpolago sodrugom.
Dobiti jo je pri upravi «Dela». Goriška zona jo dobi v Gorici, kakor prvo številko.
Zaupniki, ki imajo nalogo razpečavati revijo naj nam v najkrajšem času javijo koliko izvodov rabijo. Naročeno količino so potem dolžni razprodati. Ob naročilu druge štev. nam morajo tudi poravnati prvo -- ako tega doslej še niso storili. Ravnotako naj nam vrnejo nerazprodane izvode prve štev.
Kdor ni še plačal prve številke ne bo dobil druge !
Tiskovni sklad
Nab. pola za Tisk. sklad štev. 258 se je zgubila pri Sv. Luciji pri Tolminu. Sodrugi pazite !
Prej izkazanih L 11343.06
Laze (Sv. Lucija). L. Rrem.ec . L	2,—
Volčjigrad. R. Štolfa .... L	4.10
Sela pri Volčah. Nab. pola 259: želim svobode, rdeči invalid, N. N. [to 2; Fr. Vallent.inčSc 4; Modrejce:	Iv.	Kenda,
rdeči rekrut, R. Munih, pri pol	litru,
rdeči Jernej, opazovalno oko po	1
Skupaj L	10.—
Idrija. Redni mes. prispevek za december 80; nabrano pri «Mačku» 5.25
skupaj L. 85.25 Spod. Idrija: Za «Delo» nabrala v družbi Fr. Kumar in Fr. Rurntiik L 3.r>. -Dolina: Darov, zaved. proletarci L 20. Boljunec. Nab. pola 3330: Ž. Žerjal, J. Dolčič, 1?. Žerjal, Al. MihalLič, Ig. Zobec, M. Žerjal, E. Ailberti, J. Ota, L. Maver, Fel. Žerjal, A. Žerjal, rdeči, živeli bolj-ševiiki, Kuk, Ant. Maver, Iv. Neridlo, gor. riba, Uoljunec 141, Zora, R. Kraljič, milatlenič, M. Pečenik, K. Žerjal, N. N., J. Žerjal po 1; K. Maver, Angel j po 1.20; J. Ota 0.80; M. Žerjal, A. Ko., po 0.50; Iv. Sancin, J. Žerjal, Tiče Rac po
2 liri........................L 35.20
Gabrovec pri Proseku: Nabral sodrug pri Rdeči mm: Ant. Škrbec, M. Čenn.ja-va, M. Verginella, Al. Obat j>o 0.50; Ant. Furlan, zvest komunist 5; K. Dlažina, J. Ulažina, Mar. Verglnell.la, živeli proletarci, K. Furlan, J. Černjava, II. Kralj, J. Guštin, ker je biiil list zaplenjen,, Iv. Iilažina, Fr. Kodram, K. Verginella, F. Furlan po 1; veseli komunist, F. Ba-nelilj, J. Tavčar, Obat, A. Kralj, Kamen, Fr. Verginella, Ant. Blažina, veseli komunist, K. Č.enn.java, J. Drišček, Ant. Gniiljanc po 2; Amt. Ščuka 1.50; Fr. Černjava, za zmago bolgarskih komunistov po 15; Kralj 0,30; Furlan 0.70; Lira ne 4; Iv. Rusija 3.50 ... L (10.— Vsega skupaj L. 11.605.61 V zaplenjeni številki so bili objavljeni sledeči darovi:
Selitev v Rusijo
Na.zna.njeni odhod se mora vsled nekaterih zadržkov prelložjiiti na 20. aprila za odpravo blaga in na 2G.-28. za odhod oseb.
Ker prihajajo neprestano pisma za informacije, podajamo tu (v"izogib pismenemu odgovarjanju) še enkrat v kratkem glavne osnove.
Vsak moški delovni (od 18.-G0 leta) član mora limeti 5000 L (za družino pa še prevozne stroške). Ta denar se uporabi za prevoz, za nakup strojev, živine, živeža, semen, za popravo in prezidanje poslopji itd.
Vsled pomanjkanja sredstev in časa vzamemo za sedaj samo posestvo. «Stari Starčik« na Killmu, 10 km oddaljeno od mesta in železniške postaje Bolšoj On-sla.r (Bjuk Onslar). Posestvo se ho obdelovalo v celoti,; obstoji iz nad 1000 ha oi-ne zemlje, 2(> lia travnikov, 40 ha gozda 12 ha zapuščenega sadnega vrta, 8 ha zapuščenega vinograda, 2 ha stavbišč.
Na posestvu so tri stanovanjska po-slopja: velika konjska štala, ogromen skedenj, delavnike, klet, ledenica, svi-. lijaki im, dr.; poslopja je treba popraviti.
Posestvo je imel v rokah pred preobratom Nemec Lustig. Posestvo je ostalo neobdelano vsled pomanjkanja sredstev in ker je noče sovj. vi!,a,da razkrojiti na male kmetije.
Kar se tiče prebivalstva, so na Krimu ruska, tatarska, nemška, češka in dr. seli šoa.
Odbor opozarja da na pisma o infor- j maeijah ne bo več odgovarjal. Morebitne podrobnosti bo jiodajal le onim, ki se prii-glasijo h selitvi.
Prosimo takojšnjega odgovora iz Bistrice in drugod.
Za org. odbor: ARČON IVAN Vrtojba 60 (Gorica).
Čas za oskrbo potnih listov in za prevoz blaga v Trst, se pravočasno naznani.
Šmarje na Krasu...................L	2 —
Nova vas v Istri:	............L	40.—
Ciginj:	.............. L	1,—
Trst:	.........................L	2.—
Kontovelj:........................L	4.—
Ajdovščina; ......................L	39.50
Gorenje - Povir. Nab. pola 275:	L 27.55
Gorenje - Povir. Nab. pola 275:	L 5.60
V štev. 238 objavljena svota L. 23.20, je bila nabrana v Vremski dolini in ne v Sežani.
V listi štev. je bil objavljen znesek, L. 20.— nabran v Tržiču (Monfalcane).
Razpotje pri Idriji: Zavedni dellavci in kmetje so darovali za Med. R. P.: A. Bogataj 3; lv. Velikanje 5; Iv. Bogataj, Iv. Štucin, J. Ogrič, Fr. Bratuž, T. Troha, Ant. Likar, F. Velikanje, V. Troha, F.l. Jurjavčič, J. Česnik, A. Česnik, B. Jereb po 2; Fr. Česnik 2.15; A. Vončina 1 liro..........................L	35.15
Idrija: B. J. XVI 5; B. F. 2.40; Neizpito viino 2.10, E. J., A. L„ H. J., B. V., N. N., J. I., T. F., R. J. vsi po 2; Š. A. 1.20; V. F. 1.10; L T, St I, K L, P V, M J, L M, E F, V T, L U, T T, S F, Aloja, K L, J I, K A, K J, B J, E I, Z F, J L, K I, L T, L V, V A, B A Iv F, Iv G, I. A, K M, M T, P A, Iv F, S L, M I, F N, Mussolini, J L. P. F., J J, E F, B V, V L, Rdečkar, B J, P R, V A, P J, T N, K I, V A, V K, T F vsi po 1 liro; J A 0.70; K J, Iv I, T G, G R vslii po 0.50 L 86.50 Redni prispevek sekcije za Rdečo
pomoč ...........................L	16.—
Čežarji pri Kopru: Dali sodrugii ta skromni znesek, za borce razrednega boja, ki hirajo v ječak za proletarsko stvar
L 9.—
Prosek-Kontovelj: Analfabet v tem trenutku, jugofašist, Smirnov ,frajla, pu-pa, gospodična, družba Brajko, potom ječ in barikad, D. Štoka, Pavle, J. Štoka, nepoznan, nezadovoljen, Daneu, Ušaj, Orjuna (Sokol), Tone, puntarca, Marija velika, Ivanka rdeča, I). Guštin, Luči, abc., Jože, Janez, J. Milič, F. Sošič, R. Vidič, K. Sila, Vilan Kobsto, I. Brezigar, Al. Pintar po 1; Iv. Cibič, Oil>ie star stražar, .1. Verša po 2; Čukica 1.50, rdeči fašist 0.1)0; Slovenka. 0.10;
Lizika 0.50.....................1.	41.40
Pobegi pri Kopru. Nab. pola 9963: Spominjajoč se naših sodrugov ki so v ječi, ker so se borili proti našemu sovražniku kapitalizmu, urno nabrali njim v korist tal znesek: Avg. Pečarič 3; M. Te-deško 0.30, K. Bordon, A. Zupančič, T. Pečarič, J. Valentič, Fr. Umek, P. A., N. N, V. L., A. Jakomin, J. Tedeško, M. Bertok, s. Bertok. L. Furlanič po 1; Tončula 1.65; N. Margon, Željko Bordon po 2; Tedeško 0.40; M. Tedeško 0.60; K. Zidarič 0.50;................L	23.45
GoriSki pododbor „M. R. P.“
Solkan. Nab. pola 10840: Darovali sodrugi v spomin J. Pertotu: K. M., omizje rdečih po 5; M. A., T. A., S., B. P., Mario, Z. F., po 2; B. R., S., Iv. J., Č. J., B. J., Č. A., llad, prijatelji Lenina, rdeči Maro, J. A., živela revolucija po 1; jetnik 0.50; T. 1.50; S. M. 3; V. S. 2.45; rdečrii nabornik 0.60 .' .	.	.	L	41.05
Gorica: Nab. pola 10663: T. 1’., M. A., Ot tavio, B. R. po 2; Z. E.,	B.	E	po	5; M.
V., (i. I. |m>3; G. G. 2.05	.	•	L	26.05
Nab. pola 10665:	Nabrano mod solkan-
skimi sodrugi: fašist, živel Lenin, to je edina sila, boljševilc po 5; živela svoboda 2; iz marksistifcne šole 1.30; o, J.
Č. 8; nečitll.jiivo, A .J., nečitljivo, V7. V., M. 1’., nečitljivo po 1; . . . L 37.30 Nab. pola za M. R. P. štev. 10842 je bila izgubljena v okolici Grgarja pri Gorici. Sodrugi, pazite, da ne bi morda kateri slepar oškodoval vas in našo Rdečo pomoč.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Program Komunistične Internacionale
IV. Pot ki vodi k diktaturi proletariata
(Konec).
V	sedanji dobi desorganizacije svetovnega kapitalističnega gospodarstva, odgovarja taktika enotne fronte začasnim bojnim geslam in delnim zahtevam, ki se razlikujejo od dežele do deželo in ki zagotavljajo stik predstraže 7, velikimi množicami Taktika enotne fronte, ki kliče vse delavce brez razlike stranke in strokovne organizacijo v katerii so učla-njeni, k boju, za uresničenje svojih bojnih gesel in svojiih zahtev, ta taktika je sredstvo za agitacijo med množicami, je proces ki stremii za mobilizacijo množic in za razkrinkanje oportunizma. Taktika enotne fronte zavzemlje različne forme,
glede nui vpliv, ki ga ima socialdemokratom sovražnik.. Ta taktika se ne more omejiti, pri enotni fronti od zgoraj dol, ampak se jo mora pr imeni ti od zgoraj in od spodaj, kadar ni. še sovražnik popolnoma razkrinkan in vživa zaupanje pri /množicah; mora pa biti primenjena samo od spodaj, kadar nastopa socialdemokracija odkrito kot protirevolucionarna sila ter so nje voditelji zgubili večji del zaupanja množic; postane končno odveč, kadar je zagotovljen vpliv Komunistične stranke nad večino proletariata.
Tekom primenitve enotne fronte je potreben nepretrgan in sistematičen boj, da se sovražnik razkrinka. Predvsem se je treba boriti proti neodločnim in kolebajočim elementom. V odločilnih mo-
mentih jo treba posebno dajati gotove udarce.
Začasno geslo o delavski ali o delav-sko-kmečki vladi, ima za večji del dežel posebno važnost. Komunistična stranka jih mora primeniti z največjo eneržijo, zato da uresniči eno obliko delaivske vlade, zato da jo }>oteinfi pretvori v vlado proletarske dilktature s tem, da se mobilizira maso v bojne edini,ce, da so vodi politiko razlastitve luiržuazije ter da so zagotovi zmago neizogibne meščanske vojne.
V	revolucionarnem položaju, kadar so vladajoči razredi več aili manj desorgani-zirani, a m na drugi strani množice nahajajo v sitanju revolucionarnega vrenja ter se srednji sloji približujejo k proletariatu, mora stranka proletariata voditi množice k direktnemu naskoku na kapitalistično vlado. To se doseže s tem, da se neprestano poost.ruje bojne j>arole, da se dola iia to, da postane vodno bolj
nasilna akcija mas, katerim mora biti podrejeno vse agitačno in propagandno delovanje stranke, vključno s parlamentarnim delovanjem. Izvrstna bojna sredstvu so stavke. Nadalje stavke združene z manifestacijami, posebno pa oborožene manifestacije in končno splošnal stavka. združena z višjo obliko vojaške borbe, ki mora biti naperjena proti v la sti bur-žuazijo. Taka t>orba je podvržena pravit-lam vojaške znanosti, ima kot predpogoj obstoj vojaškega načrta.
Zahtevai, da imajo operacije značaj o-fenziive (napadalnosti) ter cla je proletariat požrtvovalen in pogumen. Taka akcija zahteva, da so množice organizirane v oboroženih oddelkih, kojih stvuritev mora potegniti za seboj in mora postaviti v gibanje največje število delavcev (sveti delavcev in kmetov, vojaški sveti tUd.). K dosegi zmage je neob-hodno potrebno delovanje v vojski in v mornarici.
Zbiranje množic pod Komunistično zastavo se mora zvršiti oh prilik« vseh perečih in aktuelnih vprašanj. V prvi vrsti v boju proti imperializmu in militarizmu, v boju proti grozečim n ivim imperialističnim vojnam itd. Ravno to velja za slučaje boja proti gospodarskim posledicam vojne in odnosno boja proti povojni krizi (boj proti draginjii, proti brezposelnosti, proti podaljšanju delovnega urnika itd.).
Solidarnost z Zvezo Sovjetskih socialističnih republik, njo krepitev in zbiranje množic okrog tega organiziranega proti-kapiitalističnega središča, to je mogočno organizatno sredstvo v rokah mednarodnega delavskega razreda. Da. se v sporedi te akcije ter da se jih vodi umno, potrebuje se razredno mednarodno disciplino, ki se mora spoštovati predvsem v komunističnih strankah. Ta disciplina oosto ji v tem, da so podredi vse splošnim inte-teresom samega gibanja ter da se točno
Splošen razvoj sovjetske H u.sije in prehod v vedno boljše socialne razmere se opaža tudi v zdravstvenem svetu. Zdravstvena prosvetna propaganda se vrši v polnem obsegu preko cele Rusije. Enotna organizacija se ne omejuje z zdravstvenim prosvetnim delom le na sanitetno in, epidemično polje, temveč se udejstvuje z vso delavnostjo tudi na polju materinstva, pri varstvu dojenčkov, varstvu otrok, zatiranju tuberkuloze (jetike) in spolnih bolezni Prirejajo se po vsej Rusiji, stalne in potujoče medicinske (zdravstvene) razstave, na dveh tretjinah železniških prog se nahajajo vagonske razstave, ustanavljajo se sanitarne (zdravstvene) knjižnice, v vseli klubnih knjižnicah je na razpolago zdravstvena literatura, v teh kljubih se vrše številna predavanja, razgovori itd. Ustanavljajo se «domovi za zdravstveno prosveto«, v katerih se nahajajo knjižnice, razstave, prirejajo predavanja iin imajo stalen stik s tiskom.
Smotrano delo se vrši tudi v rdeči armadi, kjer se poučuje vojaštvo o vsem, kar potrebuje za življenje, poučuje se ga o zdravstvu, po-sečati mora predavanja in druge prireditve in ne kot pri nas, kjer je edino delo vojaka! obračanje puške in bajoneta.
Veliki uspehi se dosezajo potom nove metode zdravstvene in propagandne a-gitacije :	Živ časopis, ki, razpravlja o
tekočih zd,ra vat v enih «dnevniii vprašanjih)), uprizarjajo se sodne razprave «prostiitutk», «pijancev» in raznih zilo-čincev, v propagandno svrhe se izrabljajo tudi resničinie sodne razprave. Veliko zanimanja vzbujajo tudi gledališki komadi (drame), ki razpravljajo o zdravstvenih vprašanjih. Pri uprizoritvi teh dram je vedno prisoten zdravnik. V propagandi zdravstvene prosvete igrajo veliko vlogo filmi, ki prikazujejo posebno malarijo in socialne bolezni
V poljedelskem muzeju se vršijo dvakrat na teden predavanja 1,11 pogovori o zdravju, kamor pridejo v prvi vrsti kmetje. Tudi po vaseh se nahajajo knjižnici}, v katerih je zdravstvena literatura raidi pomanjkanja zdravnikov tako izbrana, da more tudi učitelj ali knjižničar razlagati ljudem higijono (zdravstvo). To delo prodira v najoddai-ljenejše kraje, kjer so izumirali domorodci pod jarmom cariEina. Gorski narodi Dagestana so začeli izdajati zdravstveno literaturo v lastnem materinem jeziku in delo v narodnih manjšinah je rodilo nov preokret na polju zdravstvene prosvete.
V letih 1910. do 1922. je izšlo 202 popularnih dol (knjig o zdravstvu) v celokupnem številu 13 milijonov izvodov. Izdajajo se zdiuvstvene revije in časopisi, ki se širijo mod narodom. Povsod se opaža napredek in proč v it nove države, v kateri so uveljavljene vse občo človečanske pravice.
Odgovorni urednik: Vekoslav Rovan. m*. a. »w» • thmm, vi* imbmMi a.
izvršuje vse sklepe vodilnih organov Komu 11 ističn (! 111 te mac i onale.
Ker je svetovna stranka proletariata e-dimi, nalaga Komunistična internacionala vsem svojim sekcijam dolžnosti, da natanko pretehtajo posebnosti položaja v njihovih deželah. Edinole, ako se jemlje v poštev te posebnosti, je mogoče razvijati resnično marx ističn o politiko.
Razlika med deželami z visoko razvitim kapitalizmom, ki, stojijo na pragu proletarske revolucije; dežele, ki pričakujejo meščansko revolucijo, ki se bo lahko razvila v proletarsko revolucijo in dežele, ki so kolonije ali polukolonije imperialističnih držav, morajo neizbežna iti skozi stopnjo kalonialno-naclonalnih vojn. Ta razlika mora imeti bistveni u-pliv na vso delavnost komunističnih strank, ki delujejo pod edinim itn centraliziranim vodstvom Komunistične internacionale.