79. številka. v V Trstu, v sobot« I. oktobra 1892. Točaj w „EDINOST" lakaja dvakrat ni teden, vsako mds Id loboto ob l. ari popoladne. „Edinost" stana: ia ti« leto fl. «.—; isTen A Tat. 9,— gl. ■s polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 . » fotrt leta 1.50; 2.25 Posamične številka se dobivajo t pro-dajalnioah tobaka t Tratil po S dot., v Gorici in t Ajdovščini po 41 nov. Na naročbo bres priložene naročnino a« Tipravniitvo na oiira. EDINOST Oglu! In OSaaaU« ae Iiiiu po 8 noT Travica t petita ; sa naslov* i debeli«! ftrkami ae platoje proator, kolikor bi ga obeeglo neradnih Tratio. Poslana, javne sahvale, oemrtnloa itd. ae rakune po pogodbi. V Hi rt opisi ae poiiljajo uredniitvu Piazsa Caserma it. 2 Vsako pismo mora biti frankoTano ker nefrankovana ae ne spre-jemajo. Rokopisi ae n« vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravnlitvo P lazsa Caserma It. 8 Odprte reklamacije • o proate poitnlne. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V «4Uott ]• Mt<. Proračun dežele istrske za leto 1893. Govor posl. S p i n č i ć a t III. seji deželnega zbora dne 14. septembra 1892. (Konec). Kakor vidimo is vsega tu navade« nega, ne le da se gospoda, deželni odbor in deželni zbor, ne zavzimljejo za to, da bi druge oblasti v deželi, jej gospodujoče, postopale pravično in zakonito tudi s Hrvati in Slovenoi dežele, nego da, t jedan in drugi postopata proti njim pri-stranski, nepravično, nezakonito. Vi gospdda od veČine, in vata družba, kjer-koli jo je najti, odgovarjali ste nam, kadar-koli smo v prejinjih letih zahtevali s nafte strani tudi za naš narod prariee in postave, osobito jezik v tole in urade, da smo mi v tej deželi le došleci, koje so vaši predniki milostno vsprejeli pod streho in koje vi trpite; da bioo tu samo za to, da se držimo motike in lopate, da delamo za vas in da vas obogatujemo ; da nimamo svojih izobraženih ljudij ; da nimamo svojega utemeljenega jezika, da nimamo svojih knjig niti spisov; da nimamo svoje zgodovine, da narod se ne briga za svoja prava, da je Istra italijanska zemlja. Ko se je v teku leta dokazalo vam in svetu, da smo pravni lastniki te zemlje že tisuč in več let; da so jo naši pradedi zaseli pravno, da so jo pozneje, opusto-ženo, obljudili kot pravi lastniki, da so obnovili mesta in vasi, oživili zemljo, dali mnogim vas življenja ; da nismo samo za motiko in lopato, in kjer smo, da jo imamo za-Be, ter da smo tudi za duševno delo ; da imamo svoje izobražene ljudij; da imamo svoj jezik, svoje knjige, svoje listine ; da nismo od danes, niti od včeraj, ampak da imamo svojo zgodovino; da narod hoče svoja prava, koje mu gredo po božjih in natornih zak< nih ; da Istra ni italijanska zemlja: tedaj ste se združili z onimi, proti kojim ste se bojevali iz dna svoje duše, združili ste se vi, gospoda od „nessuno" z onimi, s kojimi niste hoteli imeti nikacega posla in koji so se zvezali z vami proti nam v svoji slepoti in svoji mržnji proti Hrvatom in koji so hoteli prejšnja leta porabiti v svoje, osobito germanizatoriške svrhe. Več deBotlotij je že preteklo, odkar je iz vb§0 prede izšla parola : ,p o » I u-žimo ne »lepote cesarske vlade" — in vi so držite tega gesla ves tu čas, jadrate žnjo razprtimi jadri, izrabljate jo v polni meri v svoje k o n e č n e svrhe, v prvi vrsti v zatrtje nas. V to svrho storite vse, kar morete, oziraje se na pravo in zakon; v to ne svrho podajate napotke, držite roko, pritrjujete onim, koji v svojem delokrogu gazijo pravo in zakon nasproti hrvatskemu in slovenskemu narodu ; v svojih listih in drugod drugače nas zatožujete, nas črnite, obrekujete, izmišljate si vsaki dan nove ovadbe proti nam ; podtikate uam vsakojake težnje, samo da lagljo zakrivate svoje; poživljate proti nam duhovne in posvetne oblasti — in te ae vam odzivljajo v polni meri. Naš klie po pravu in zakonu, ustmeni in tiskani, se ali zaplenja ali pa ostaja glas upijočega v puščavi. Uradniki, hoteči biti pravični našemu narodu, ali se premeščajo iz dežele, ali se jih prisili da ostavijo službo, ali pa da se udajo drugemu. Predstojniki oblasti besne še bolj, ako se jim pritožujemo in groze nam novimi kaznimi in novimi preganjanji, in izvajajo jih tudi po mogočnosti. Drugi si dajo poročati na naše pritožbe po onih, proti katerim se pritožujemo, ki kažejo resnice za neresnice, neresnice za resnice. Vi, ki hočete biti ustavoverni, avto-nomisti, liberalci, hočete ustavo, avtonomijo, svobodo samo za-se, a za nas r o b a t v o. Mi zahtevamo pravice in zakona, ali ne uališijo nas ; povsodi nas odbijajo; povsodi se nam mečejo polena pod noge ; povsodi se dela kvar pojedincem, občinam in vsemu narodu. To postopanje teži po tem, da narod naš odstopi od vsake borbe za svoje pravice; da naj ostane tudi na dalje „ščiavo", kakor ga Se nazivljete in kar je bil. Morda se je tudi dal odvrniti kak malodušni slabič; ali razsodnejii, zdravim telesom, duhom in srcem — a ti sestavljajo veliko večino naroda — ne samo, da se ne odmičejo iz boja, ampak se še utrdujejo v njem ; ti nočejo odstopiti od borbe, dokler ne dosežejo svoja prava ali umro. Izgubili so zaupanje v oblasti, a 1 i niso izgubili zaupanja v Boga Velikega, v sami sebe, v silo naroda in v svojega kralja, v Njegovo Veličanstvo, cesarja in kralja Frana Josipa I. Razun Bogu in Bami sebi zaupajo Njemu, uverjeni, da prej ali kasneje mora priti „nedjelo na vidjelo", da se nezakonitosti in nepravičnosti morajo maščevati na njih pričetnikih ; držeč tudi v spominu, da je .svaka sila do vremena", a Bog-Pravica na veke. Z narodom čutimo tudi mi, njega za stopniki ; tudi mi gojimo zaupanje v Boga, v narod in Njegovo Veličanstvo, našega cesarja in kralja; tudi mi smo izgubili vse zaupanje v oblasti, kakor on (Narod. Op. ur.), ter ne glasujoč za predloženi proračun, izražamo svoje popolno nezaupanje deželni avtonomni oblasti, in tudi c. kr. oblastim, kolikor se dostaje njih. DOPISI. Iz Novega mesta 27. septembra. [Izv. dopis.] Na dopis iz našega mestu v 214. St. „SI ovenča" hočem, — ker ta list deluje le za eno stran — v Vašem cenjenem listu popolnoma stvarno odgovarjati, za kar Vas g. urednik uljudno prosim, da te vrstice vsprejeti blagovolite. Gosp,.dopisnik pravi v pričetku dopisa, da ne ve, ali bi se smejal ali jezil, ko je prečital dopisa v „Slov Narodu" in .Slovencu", jaz pa vem, da ga le pomilujem, prečitavši „Slovenca" št. 214, tika-jočega se pošte. Take bedarije ie nisem nikdar čital in znam dobro, da je pripisovati oni dopis zlobnosti — še več ko sebičnosti in nevednosti! Toraj k stvari. V občinskem zastopu glasovala je večina gospodov le vsled pritiska za oskrbo-valnico, — ker se je reklo, da nihče avoje hiše ne ponuja in se vsled tega pošta ne podržavi. To pa ni bila istina! Gosp. R. uda! se je na prigovarjanje g. poštnega vodjeV. že pred več meseci in svojo hišo poštnemu ravnateljstvu ponuditi pustil po g. V., kateri se je zato sam ponudil. Ako je storil ali ne, je pač njegova stvar! Ko bi se bilo večini mestnega zbora to povedalo, gla sovali ne bi gospodje nikdar za oskrbo-valnico, kakor so se gospodje pozneje izjavili, toda povedati se jim najbrže ni hotelo. Zakaj da je g. V. o tem tako trdovratno molčal in ničesar storil, nam je znano ali molčimo rajše — saj tega gospoda predobro poznamo, kako on ljubi odkritosrčnost in le za hrbtom dela. Zato pa je tudi tako „priljubljen" — pri vseh. Vsaka sila do vremena ! G. poštni komisar ni našel oskrboval-niče v vsakem oziru pripravno, kar je dvema gospodoma zatrjeval ter mene naprosil, naj g. H. pišem, kdaj bode on v Lj. prišel, da se tam dogovorita radi na-stanjenja pošte v g. R. hiši. Ali se mar potem zamore reči, da je g. R. sebičen, ali ni to obrekovanje P Dalje se je g. komisar sledeče izrekel: „ Wenn ich in Ru-dolfswert ware, nie wiirde ich beistimmen, das Postamt aus der Stadt zu verlegen". Še manje bila je ogromna večina mestnega prebivaBtva s sklepom zadovoljna, najmanje po g. trgovoi. To povedalo se je untmeno in prav glasno po raznih gostilnah i dr. — G. dopisnik omenja, da se v prošnji piše, da je oskrbovalnica gnezdo „tifusu". To reklo se ni kar naravnost, pač pa je istina, da je legar gra-siral mej vojaštvom, vsled česar smo tudi vojake zgubili. Koliko je drugih prebivalcev potom zbolelo, tudi ni rečeno in sploh da bi bil potem kdo še zbolel. Zakaj tako zlobno napadanje P Ni res, da se v prošnji pravi, da bi bila oskrbovalnica dobra za davkarijo, finančno stražo in žandarmerijo. Omenja so le, da bi imeli ti uradi bližje do II. hiše, kar je vendar gola istina. — Ako je mestni zastop res poslopje za pošto iskal, storiti moral je to le tako, da velika večina prebivalstva o tem ničesar vedla ni. Tako postopanje pa ni pravilno. Edino pravo bi bilo, da bi se poslopje iskalo po naznanilu v domačem časniku. Naravnost nedostojno je pa, da se v dopisu tukajšni poštni vodja zbok tega smeši, češ, da bi bilo bolje pismonoši poslopje ponuditi, nego c. kr. o f i c i j a I u in vodji. Kakor rečeno, ako tudi smo ga že vsi do grla siti, vendar tako smešiti se ga ne sme, ko jo vendar imel pismeno nalogo (tako vsaj 011 pravi) od poštnega ravnateljstva, pripravno poslopje najti. In zbok tega jo g. R. tudi na prigovarjanje g. V. svoj« poslopje po njemu ponudil, ne pa iz lastne inicijative, kakor Be mu očita. Tudi je rekel g. V. da drugo potrebno bode že on storil ia ravnateljstvu takoj poročal. No, če pa ni storil, ali je to mar krivda g. R. P V prošnji tudi ni radi tega nobenega govora o pismeni ponudbi. Nikakor tedaj ne gre očitati, da so se navajale neresnične reči. — No, oskrbovalnica je pa Že nekoliko bolj oddaljena, kakor g. dopisnik trditi blagovoli, kar mu je pa odpustljivo, ker je hudo kratkoviden in......Bližje ima samo pet hiš, ne pa četrtina mesta, saj 5 x 4 = 20 in to vendar le ni še četrt mesta. — Mogoče je, da se bo kedaj na onem sapu-ščenem kraji zidalo, toda, dokler ne premestite pokopališče — gotovo ne f In ako pokopališče tak a j odpravite, zidati sme se ondot stoprav čez 10 let. Toda tudi takrat bodo glavni kupci v mestu, ne pa na onem kraji. O tem prepriča se lahko vsakdo v Kranji in Skofii Loki, kjer imajo tudi kolodvore oddaljene in se trgovoi — ki pa imajo ravno največ posla na pošti — venderle niso k kolodvoru premestili. Reklo se je odkrito, da NovomeŠčani, hvala Bogu, nimajo lopovov in tatov. Tega pa tudi nihče trdil ni; z građenjem železnice naseli se pa mej nami proletarijat iz raznih vetrov. Ali ne bo potem eminentna nevarnost na samotnem kraji v d o 1 z ( h zimskih v e č e r i h P Brati treba le razne dopise i« Velicih Lašč, v katerih se nujno prosi za pomnoženje žandarmarijskega možtva. Varni niso namreč niti poljski pridelki, niti doma shranjene tvarine, odkar se ondot železnioa gradi. In kje imamo mi žandar-marijo P Izven mesta, v drugi občini in dobre pol ure od prihodnjega kolodvora. V prošnji ne govori se nikjer o na-stanjenji davkarije. S tem odpade tudi brztaktno smešenje na ugovor nas podpisanih Novomeščanov. In ako se bi bilo tudi res — kar se pa ni — priporočalo nastanjenje davkarije v tem poslopji, ne bilo bi to tako nevarno za poslujoče stranke, kakor pri pošti. Davke nosi se po dnevi v davkarijo in to mi Novomeščanje samo po 2—4 krat na leto, ne pa vsaki dan, kakor na pošto; (in tudi po večkrat na dan sosebno trgovoi, ki morajo denarna pisma itd. še-le proti večoru odpošiljati, ker prej nimajo časa.) Kako bode pa v zimskem času, ko je ob i/t&. uri žo trda noč in imauio ob tem času zbok velikega snega in slabih potov že po mestnih ulicah sitnosti dovelj — kaj šele na tem zapuščenem prostoru. No, se pa popravi — porečete! Dobro, zakaj pa že niste kaj storili za zboljšanj« ulic po mestu, sosebno Vi g. dopisnik, kateremu je p6t od okrožuega sodišča do g. S. hiše žo tako slaba, da ob nekoliko slabem vremenu ja-dikujeto in jedva krevsato. O, govoriti in pisariti ae da, a storiti jo težje. Zdaj Vam pu jo kar naenkrat pot, ki pelje k oskr-bovalnici, na takozvane „loke" in pa do polja raznih posestnikov, uzorna in vse hvalevredna — to jo prava Vaša broz-miselnost, katero Vi tolikrat nam meščanom pripisujete, a jo sami največ imate. Čo so taka pota v „najboljšem stanu", potem ne vem, kaj bi rekel o Vaši..... (Konec prih.) uri popoludne se je zbralo v prostorih našega novega vrta lepo število rodoljubov ter mater z dotičnimi otročiči. Razven tega bili sti zastopani obe tržaški podružnici — t. j. ženska in moška. Gosp. Drag. Martelanc odprl je vrteo sledečim govorom : Lepo število navzočih — častitih dam in gospodov iz mesta, kakor tudi domačih mater z svojimi otročiči, priča pač, da se zanimate za ta otroški vrt, za njega odpretje, katero je res velike važnosti za razmere na Greti. Hvala vam vsem, kateri ste počastili odpretje z svojo navzočnostjo ! — Slavno glavuo vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani izreklo je željo, da bi se ob priliki odpretja tega vrta izpregovorilo prisustvovateljem odpretja o njega pomenu. No, tukaj imamo častite damo in rodoljube iz mesta in okolice, kateri bo dobro poučeni o razmerah in koristi naših otroških vrtov. So pa tukaj tudi domače matere, katere niso do sedaj niti slišale o otroških vrtovih, in tem je vredno pač o stvari nekoliko spregovoriti. — Otročiči, obiskujoči ta vrt, ne bode se naučili sicer pisati, čitati in računati, za to so oni še premladi in ne more se jih še s tem mučiti, kar je enako v vsili otroških vrtovih. Naučili se bodo pa ti otročiči lepo moliti, peti in deklamovati v rodnem svojem jeziku. Naučili se bodo spoznavati domače in tuje živali, vrtna iz gozdna drevesa, naučili se bodo sploh o vsem najpotrebnejšem, da, ko jim bode treba stopiti v I. razred domače ljudske šole, bode jim že um razvit, prosti bodejo boječnosti, katera navdaja otroke prve tedne njih šolskega pouka ! Tukaj na Greti imamo še drugi otroški f rt, kjer se pa otročiči ne učijo v domačem — temveč v tujem jeziku. Razlika pa med enim in drugim otroškim vrtom je velikanska, o katerej je treba resno spregovoriti. — Domače matere pravijo : Otroški vrt je tak slovensk, kakor itali-jansk, samo da se tu uči v slovenskem — tam v italijanskem jeziku! -- To je izgovorjeno tako lahkomišljeno po domačih nevednih materah, ker one ne »edo o razliki, veliki razliki, obstoječi mej enim in drugim otroškim vrtom ! Od kar se vsled moje službe mnogo bavim po Greti so mi domačo razmere predobro znane ! — Vidim ob cestah otročiče, kateri žlobudrajo edino le v jeziku, kateri je njih materam tuj — čujem, kako pojejo v tem jeziku neprijetne, da nemoralne pesmi — ter v tem jeziku tudi preklinjajo ! — Stariši takih otrok so pa po največ trdi Kranjci in Kraševci — kateri ne znajo pravilno niti besedice spregovoriti v tem tujem jeziku — kateri tega jezika prav nič ne razumejo. — No morem reči, je-li tem razmeram kriv obstoj tujega otroškega vrta na Greti; mislim pa, da bi obiskovali ti otroci naš vrt, ne bi bili prisiljeni, tako poročati o njih. Razlika mej enim in drugim troškim vrtom je tako velika kot med najvišim ponosnim hribom in nisko morsko planjavo, kot med krasnim spomladanskim dnevom in med najtemnejšo strahovito zimsko nočjo ! — Naš narod slovanski namreč šteje čez 100 milijonov duš in ni nam treba toraj tujih otrok. Nikoli se ne bo-demo borili za to, da bi si pridobili tujih otrok. Mi nimamo gotovo tukaj toliko denarja, ali ko bi ga imeli, upotrebovali bi ga v bolje namene, nego v raznarodovanje tujih otrok! Tuji otroški vrt na Greti pa je obiskovalo do sedaj navadno do 120 otrok mej katerimi je bilo čez 100 Slovencev! Odpretje našega otr. vrta v Rojanu. Vrtnarioa, gosp.č, Kavčič spremila je male otročiče ob i/2T. uri v cerkev k hv. maši. — Po sv. opravilu zbrali so se stariši in več drugih gospodov v šolski sobi. — Gospod M. Kamuščič, voditelj družbenih vrtov, predstavi novo vrtnarico ter pozdravi došle matere, priporočajo jim, naj skrbe za otroke, katere je treba že v nežni mladosti uzgojevati z lepem vzgledom, čistim obnašanjem v družini in na zunaj. — „Govorite z vašimi otroci v lepem slovenskem jeziku, — u č i t e j i h moliti in ubogati; kar pa vam ne bode mogoče, bode vrtnarica dopolnila, ona jim bode druga mati. Ucepljela jim bode ljubezen do Boga, do naroda in do cesarja. Gospodična Kavčič pozdravi stariie: „ Ljubi stariši! Vam in še bolj malim otro-čičem se bode čudno zdelo, da dobć letos novo vrtnarico. Zagotovim Vam, da bodem jaz, kakor je moja prednica, lepo vzgoje-vala priporočeno mi mladino. Vac pa prosim da redno pošiljate otroke v šolo; moja skrb pa bode vse storiti, ker je v njih korist, da postanejo nekdaj vrli katoličani, ki gorijo za svoj narod in za domovino. Priporočam se vam, delajmo vzajemno. —■ V vrteo se je vpiBalo 70 otrok. Tako se je svršil prvi šolski dan na našem zavodu. Priporočamo ga toplo, posebno našim tržaškim rodoljubom, da se pri raznih prilikah spominjajo velevažne družbe sv. Cirila in Metoda — kateri nauien je ohraniti našo deco : Bogu, narodu in cesarju. Resnicoljub. Trgatev vrši se zdaj po okolici goriški, na Brdih in po Vipavski dolini. Kjer ni bilo toče, obeta trgatev obilo dobrega, močnega ter sladkega vina, kakeršnega naši vinogradniki niso zgolj sami pri delali, temveč njim ga je Bog dal. Zlasti na Slapu je letos dozorela preizvrstna kapljica in ondotno ljudstvo šele zdaj čuti in spoznava blagonosen upliv bivše vinor^jske šolo slapenske. Od SV. Jakoba ne nam piše : Naša slovenska šola družbe sv. Cirila in Metoda rrlo napredujo. Šolo obiskuje nad 300 otrok. V vrtu ali zabavišču pa jih je toliko, da že vrtnarica ne ve kam z njimi. Radi pomankanja prostora ni mogoče vseh sprejeti. Dobili smo tudi slovenskih otrok is laških in nemških šol. Da ima I. razred vsporednico ali paralelko, je bilo že omenjeno. Šol sko poslopje se je predelalo in tudi na zunaj osnažilo, da stoji ponosno kot mlada nevesta. To je veselje učiteljstvu in mladini in ponos Slovencem. To pa stane denar ! Vodstveni blagajnik je malokedaj vesel. Izvanredni stroški zahtevajo tudi izvanredno pomoč. Zaspani, gonite sel Vi pa vrli narodnjaki in ti navdušeno ženstvo — nadaljujte dobro delo. Sad j'e gotov ! S tem, da imamo 400 otrok imamo tudi 400 roditeljev in to tudi nekaj velja. Mladina se vzgoja v verskem in patrijo-tičnem duhu in z veseljem obiskuje svojo domačo šolo. Uverjen sem, da kdor vse to pomisli, bode z veseljem takoj položil darilo ali darilce na altar Družbe sv. Cirila in Metoda. Italijanska vina, katerih se zdaj kar v potokih cedf po vsej Avstriji, proučujejo, poskušajo ter procenjajo ljudje kaj različno. Dočim so jedni kar očarani, ako se le imenuje to čudodelno zdravilo vse narodnogospodarske bede ter ga použivajo z nekim, rekli bi, rajskim zamaknenjem, boje so ga nasprotno zopet drugi, kakor — ne bodi grdo rečeno! — hudič križa ter ga smatrajo izvirom vseh boleznij in nezgod. Uprav smešno je slišati prepire med prijatelji in sovražniki vina italijanskega, kakoršni se pojavljajo med ljudstvom na različitih krajih nase domovine. — Kateri stranki da bi pritrdili, to je težko določiti, kajti vsakdor sodi tukaj, kakor navadno, po svojem subjektivnem okusu in zasebnem razmerji, t. j. kakor mu baš kažejo okoliščine njegovega stanu ali obrt-stva. Tol ko pa je dognano, da se zdaj toči blaženo „italijansko vino" na vseh koncih in krajih in da se pod njegovo krinko skriva marsikakšna prevara, da ne rečemo naravnost — goljufija. Saj čujemo in čitamo dan na dan, kak6 so temu ali onemu „vinotržcu" konfiskovali toliko in toliko hektolitrov „italijanskega" vina, ker je bila dotična tekočina navadno „Žlindro-vica", ki jo zrasla v kakšnem podzemeljskem vinogradu. Tako je n. pr. nedavno neki vinski žid v Mariboru točil „pristno" italijansko vino; ali ker so pivci zaporedoma zboleli, poslala je pristojna oblast nekoliko tistega »pristneža* v Kloster-neuburg na vinsko poskušališče, kjer so se pri analizi prepričali, da ima dotično ,vino" v nebi 90% vode, ostali odstotki pa so barvilo, špirit itd. Zopet nekje na Goriških Brdih, pravijo, da jih grozno .ščiplje* po vinu iz „vrta evropskega" in ondu na pomadjarjeni Reki, pa je nek velepodjeten dobavnik vina pod naslovom „vino italiano", nakriomčaril celo jezero — turškega vina, da so ga obsodili, kakor poročajo danes novine, na 50.000 gld. globo. Ni čudo torej, da med ljudstvom prodira Čem daljo bolje prvotno spoznanje : „Naša domača kapljica je pač venderle najboljša pijača!" Učiteljsko društvo za Postojinski okraj zborovalo jo pretekli četrtek v Sv. Vidu nad Vipavo. Ker se je o tej priliki izvestno katera rekla o znanem uajnovejšem atentatu na učiteljstvo, nadejamo se, da nam kateri izmod udeleženoev pošlje obširneje poročilo o tem zborovanji. Kdor so ne brani sam, zasluži, da ga tepejo ! Wolfov slovensko - nemški slovar. Kakor j e znano Slovencem, izdeluje prof. M. Pleteršnik uže mnogo let sloven-sko-nemski del Wolfovega slovarja. Po prijateljski ,roki smo dobili prvo tiskovno polo, ki se je tiskala v nekoliko izvodili z namenom menda, da si jo ogledajo strokovnjaki. Posebe pridejan listič kaže „Naglasna in diakritična znamenja«, ka-era so se rabila pri slovenskih samo- glasnikih, potem pri samoglasnem r in, I—u (spirant w). V slovarju samem so za-' četne slovenske besede debelo ali tolsto tiskane, vse naslednje pa običajno. Črke so jako razločne, in je ves tisk razločen in čist; vidi se, da so črke nove. Naglasna in diakritčna znamenja se tudi prav dobro podajejo. očesa ne motijo. Za slovensko besedo sledi takoj odgovarjajoča posamična ali skupina nemških besed, in če treba, dokumentuje se s skrajšanimi imeni pisateljev, kateri rabijo isto besedo. Tu in tam se imenujejo tudi kraji, kjer je v rabi ali zabeležena. Kjer dobiva beseda v raznih krajših ali večih zvezali v obliki stavkov različen pomen, navajajo se z dokumenti tudi take zveze. Tudi se pojedine besede, če se rabijo skrčene, podajejo v popolni obliki, ali pa se naznanja izvor, na pr. nemški, italijanski itd. Vse to se vrši v najkrajših oblikah in se prav primerno gospodari s prostorom. Pivi pogled kaže na praktično po-rabljivost pri vsem tem, da se varuje znanstvena stran dela. Ker bode delo dosledno izvršeno jednako prvi, za poskus njo podani poli, sodimo, da bode zares ustrezal ta del težko pričakovanega Wolfo-vega slovarja popolnoma praktičnim potrebam in to ne le Slovencev, ampak tudi ostalih Slovanov in drugih narodov, kakor bode zajedno odgovarjal sedanjim znanstvenim zahtevam leksikografskim. Glede na poslednje terjatve izrekamo, da nas je prva pola razveselila ravno zaradi tega, ker smo se bali, da bi pri slovaiju ne zagazili v preobširno znanstveno razpravljanje, etimologizovanje in jezično primerjanje. G. prof. Pleteršnik nas je, dasi kasno, rešil tega strahu, in mu bode slovenski narod posebno hvaležen, kakor v obče, tako tudi na to stran. Slovensko občinstvo, kakor menimo iz tehtnih razlogov, bode jako veselo Pleteršnikovega truda, a ravno zategadel želimo, da bi se ta slovensko-nemški slovar tiskal v p o-voljnem številu eksemplarov. Kajti ne čaka ga le z nepotrpežljivostjo samo slovensko naobraženstvo z mlajšim naraščajem vred, ampak čakajo ga tudi tujci. Nas, na pr. slovanski učenjaki liže davno poprašujejo in nadlegujejo, naj bi jim vendar poslali kak slovensko-nemški slovar ne da bi jini mogli postreči, kakor bi to storili radi. Zato bi jako priporočali, da naj se ta slovar tiskane morda v kakih 3000 izvodih, kakor se govori o taki nameri, ampak vsaj v kakih 6000—7000 eksem-plarih. Pomisliti je, da inteligencija slovenska se je pomnožila v zadnji rod, in da t u j s t v o je tudi v večih d o-t i k a h in zvezah z našim narodom ; naša raznovrstno kvalitikujoča se m 1 a-d i n a tudi bode sezala rajša po tem, nego po vsakem drugem slovarju, a duševna škoda raste vsako leto, če se pogreša kak slovar. Zato bi bila bojazen neumestna, češ, da bi zaostali eksemplari. Danes smo vendar bolj utrjeni v jeziku, in to, kar je dognal Pleteršnik z velikim trudom, ne mine ali zastari tako nagloma kakor se je to zgodilo pri nemško-slo-venskem delu istega podjetja. In še Cigaletov nemško-slovenski del bi se po-prodajal v veči meri, ko bi ne bili toliko neokretni, da ne oddajo tega slovarja raznim kujigaijeni na prodaj, temveč ga menda hranijo na jednem in istem mestu v Ljubljani ter s tem obtežujejo razprodajo med narodom, oziroma tujci. Kolikor so poročali nam, dotiska se Wolfov slovensko-nemški slovar, ki bode obsezal v obliki Cigaletovega dela okolo 80—100 tiskovnih pol, v kakih 2 letih. Iz Gaberja pri Ajdovščini se nam piše: Mnogo let zaporedoma ugibalo je nase ljudstvo, ali naui Vsemogočni da učakati, da kdo izmej nuših zapoje prvo sv. mušo v tukajšnji cerkvi sv. Martina. To našo želje so se nam spolnile dno 25. t. m., ko jo naš prečastiti Janez Koruza zapel prvo bv. mašo. Tri dni pred slavnostjo oznanjovala sta veselo zvonenjo in po- kanje topičev, da se bliža slovesni dan,) katerega je ljudstvo toli željno pričakovalo. In da ga je res pričakovalo željno, pokazalo je s tem, da je priredilo tri krasne slavoloke z napisi, okinčane mnogobrojnimi narodnimi zastavami. Posebno se je pri tem odlikoval ženski spol, ki je napravil mnogo vencev iz svežih cvetlic v okrašenje slavolokov. Kaj lepo je bilo videti sprevod, ki je spremljal novomašnika v cerkev. Za duhovščino stopala sta oče in mati, a v svoji sredi spremljala sta sina Janeza. Solze radosti stopile so nam vsem v oči. Ko je prispel sprevod v cerkev, zapričela se je slovesnost s „Pridi sv. Duh". Na leci je propovedoval tukajšnji rojak, veleč. gosp. Marko Vales, vikarij v Branici. Razložil je veliki pomen daritve sv. maše. Mej drugim je omenjal velikih sitnosti, katere je imel novomašnik mej šolanjem posebno ko je moral v triletno dejansko vojaško službo. Posebna sreča je za novomašnika, da ga v Času vojaškega službovanje hudobni svet ni spravil na svojo stran ter ga odvrnil od njegovega poklica. Tudi petje jo bilo izvrstno. Vodil je je gosp. nadučitelj iz Križa. Vsa slavnost vršila se je v najlepšem redu. Bila je tem pomcnljivojša in nenavadna ker bode ravno 15. oktobra 27 let, odkar je v naši cerkvi zapel prvo sv. mašo veleč. g. Marko Vales. Iri vsi mi pošiljamo goreče prošnje do neba, da bi Vsemogočni obdaril novomašnika se svojimi darovi , da bode mogel izročene mu ovčice voditi po pravih potih, da bi bil vzgieden dušni pastir' svoji duši v zveličanje, naši občini pa v vedno čast. Občinar. Iz Sv. Marije Magdalene spodnje se nam piše : Kakor napredujejo povsod drugod, tako napredujemo tudi mi : Minolo nedeljo je priredilo naše pevsko društvo „Slava" svojo prvo veselico, katere se jo udeležila ogromno množica ljudij. Vso je čakalo nestrpno prvega nastopa našega pevskega društva. Ljudstvo je ploskalo tako navdušeno, da so morali ponavljati vsako pesem. Naši pevci obnesli so se prav dobro, to mora pripoznati vsakdo. Vsa čast in hvala našemu pevovodji, ki se je toliko trudil v ta namen, da smo koj prvi krat nastopili častno. Pokazali smo marsikomu, da smo se izbudili iz nezavesti narodne. In vsi vi, ki niste hoteli pristopiti društvu v strahu, da ne bode vspehov, prepričali sto se sedaj, kaka slož-nost in kako veselje je mej nami, kakor še nikoli. Poprimite se torej vsi našega druStva, ki ima prelep namen — pospeševati narodno gibanje. To društvo vam bodi pravo zavetje, kamor se boderno zatekali, da drug druzega navdušujemo za narodno stvar. — Ob tbj priliki se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 3 gld. 0b6ni zbor pol. društva „Sloga" ▼ Gorici bil je dne 28. septembra. Tajnik Gabršček je prečital zelo zanimivo tajnikovo poročilo, iz katerega je posneti, da je imelo društvo 4512 gld. 11 kr. dohodkov, ter 2604 gld. 63 kr. sjroškov. V novi odbor so izvoljeni: Veleč. g. dr. Gregorčič (predsednik), dr. Alekaij Roji c, Valentin Kancler (blagajnik), Anton markiz O b i z z i, Anton Fon, posestnik in trgovec, Andrej Gabršček (tajnik), (vsi v Gorici), Blazij G r Č a, župnik v Sempusu (podpredsednik), Josip M a s e r a , vikarij v St. Audrežu, Josip Poljšak, župnik v Prvačini in Franc B u d a 1 , posestnik v Št. Andrežu. Namestniki: Alojzij Štrekelj v Komnu, Eilip Trpin, župan v Sv. Križu, Franc Bavčar, podžupan v Selu. Josip Ho-ni g, trgovec v Kanalu in Nikolaj Kocijančič, župnik v Ročah. Novo deželno gledišče v Ljubljani otvorilo se je predučerajnjim s slovesno slovensko predstavo. Otvoritev je pričela z ouvorturo iz Glinkove opere „Ruslan in Ljudmila" ; Bviral je vojaški orchester. Potem je govoril g. Igu. Borštnik »Prolog", kateri je zložil pesnile A. Funtek. Predstavljala se je „Veronika jDeseniška", katero je po Jurčiču predelal za gledišče g. Borštnik. Krasne vitežke oprave došle so od »Narodnega gledišča" v Pragi. — Dal Bog, da bi novo gledišče povzdignilo slovensko glediško umetnost, ki je povečala naš ugled pred tujim svetom. Pevsko društvo »Velesila1* v Škednji priredi dne 30. oktobra veselico z jako zanimivim programom. Vesela svatba, v Potoku ob Savi praznoval je posestnik France Š toli na svatbo. Jedi in pijače je bilo v izobilji in godci godli so na vse kriplje. Družba je bila dobre volje, dokler ni jeden godcev zarobil dovtip, ki je novoporočeno ženo Stoline moćno razburil. Lotila so je godca in ga neusmiljenu lasala in pehala. Družba je bila hipoma razdeljena v dva tabora in ko sta z združenimi močmi pomirjevalca, učitelj in cerkovnik, bila odpravljena, začel se je pretep. Ženina lotila se je tašča in ga s stolom oplazila po nosu, da se mu jo kri ulila ; tudi nevesta ni štedila svojih pestij. Prepir in pretep je šele ponehal, ko so prišli orožniki. Gostje so se pomirili in zopet sedli za mizo ter pili in jedli do ranega jutra v najlepši slogi. SI. N. Na Smrt so obsodili neko Heleno Gri-zonič iz okraja Koperskega, radi umora lastnega zakonskega moža. Povodom desetletnice blagoslovljcnja zastave „Del. pod. druStva* so darovali še nastopni gospodje: M. Ži vic 2 f. NadlUek 1 f. 40 kr. N. N. I f. Dr. Protner 80 kr. Fr. Dolenc 80 kr. N. N. 80 kr. M. Man-dić 80 kr. N. N. 80 kr. Truden 1 f. 75.000 gld. je glavni dobitek 50 novČne loterije. Žrebanje 15. oktobra. S Bratje Sokoli! Javljamo Vam s teiu, da so pričnejo redne telovadne vaje v ponedeljek dne 3. oktobra, ki so razdeljeno tako-le: Ob ponedeljkih, sredah in pet-kih: od 7V» do 8V1 ure zvečer za starejše telovadce od 8»/» do lO. ure za mlajše telovadce, Ob torkih, četrtkih in sobotah od 6. do 7. uri zvečer pitomci. Ob jodnem se Vam naznanja, da se pričnejo plesne vaje jutri V nedeljo dna 2. okt. ob 7 uri zvečer v „Mally ovi* dvorani Via Torrente štv. 16. ODBOR. Izjava. Podpisani izjavljajo s tem, da so se po jednoglasnom sklepu odborovih sej od 29. julija in 8. avgusta t. 1. odpovedali odborništvu „Podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti". Zajedno naznanjajo svoj odstop tudi c. kr. policijskemu vodstvu ▼ Trstu. V Rojanu, dne 26. septembra 18fl2. Dragotin Martelanc, tfunl fi.šiunr,, predsednik. tajnik. Ivan Gertlol, Anton Škabar, podpreds. in pokrovitelj. blagajnik. Franjo Mikelic in Franjo Dolenc namestnika. Katalan Josip, Šmuc Franjo, pregledovale* računov. Javiia zahvala. Telovadno društvo „ Hrvaški Sokol* šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se tem potem slavnemu občinstvu, koje je blagovolilo sodelovati pri veselici dne 25. t. m. in koja se je v čast društvu najsijujnejšo obnesla. V prvi vrsti gre zahvala slavnemu mešanemu tamburaškomu zboru s Prošeka, koji jo bil na prvi migljaj pripravljen sodelovati in koji je res svojo nalogo tako precizno izvršil, da je bilo ljudstvo kar očarano. V drugi vrsti pa gre zahvala gospici K. R. iz Gorice, katera je tudi rada prevzela svojo težko nalogo kot deklarnovalka ter jo izvršila v splošno zadovoljnost. Dalje gosp. Josipu F a g a n e 1 u , pravniku, kot rmutrudl jivemu pevi>vodju in g. govorniku Franu Tuš ar ju, nbitur-jentu. Dal Hog da bi njegove besed*' padle na rodovitna tla. In slednjič F a g a-nelu, Furlaniju, T u š a r j u in Zorna kot staroznanemu čveterospevu na Goriškem. Nazdar t Za odbor telovadnega društvi Prvaški Sokol dnu 29. Huptainbi-u 1892. Starostu: Tajnik: Josip Mezetlč. Anton Leban. Tržno porodio. Cm« •« ruoao, kakor •• prodaje na debele blago za gotov denar). Oen* od far. do fer. Kava Mocca.......100 R. 124— 12K.— Rio biser jako fina . „ —.— —.— Java „ „ . „ —.— — Santo« ti na............100 — 103.— „ srednja ... „ 89 — 92.- Ouatemala............112,— 113.- Portoricco..... , 129.- 130.- 8an Jago do Cuba . „ —.— — .— Cejlon plant. fina . . . 134,— 136.— Java Malang. zelena . , 114.— 116.— Campinas..... , ——.— Rio oprana .... , 114 — 118.— . lina..............98.- 100.- „ srednja .... „ 86.— 89.— Oasaia ligne" » zabojih . . „ 28,— 29.- ■MllOT CT«t..............880.- 390.— Inger BengAl...... „ —•— —.— Papar Singapore..... „ 39.— 41 — Penang..............32— 33.— Batavia...... „ 35. - 36.— Pimeat Jamaika..... , 34.50 35.— Petrolej ruski v sodih car. 100 K. 15.25 15.50 „ v zabojih , „ 18.25 18.50 Ulje bomažno amerik. . . „ 29.— 81.- - Lecce jedilno j. f. gar. . , 41.— 42.— dalmat. 8 certifikat. . * 41.- 42.— namizne M. S.A.j.f. gar, „ 53.— 55.— A i* Vierge .... „ 60.— 61.— w fino..... „ 57— 58.— Limoni Mesina.....zaboj 8.— 9.— Pomtranče Puljeske ... *--— .— Mandlji Bari l.a.....loo K. 85.- 86.- dalm. I.a, s cert. „--—'— Pifnolli......... n —.— — Domaći oglasi. Tiskarna ..Dolenc" delta Caserma S t. 2, izvršuje v*akovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo .Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo rezana R5 s poštnino vred. Gl. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Canipanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, »veža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko 90 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov._Cl. Kavarni ,Commercio' in Je- Hocrn* T u,ici 'c,,erinak' glavni shaja-UC9UU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli. kavarnar. Cl. Via Nuova nasproti _ lekarne Zanettl-a priporoča svojo veliko zalogo kave, olja, rlia,'sladkorja in raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno Anton Godnig, nizke, požtrežba je vestna in nagla. 21—24 Josip Kocjančič, ^„arstv trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Pivarna Lavrenčič I^SH"!! Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina Častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica. 8=25 Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin ■ Voli rrtJIUy T Via del Boaco št. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molili a vsnto it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. Ifllrnh lana? tapetar vla Stadion it. 10 Januu JallO£ nB dvorišču priporoča se slavnemu občinstvo za vsakovrstna tapetarnka dela, kakor zof madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni. Gostilna „Al Gallo d'oro" v i a Ghega ' toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer fur-I lansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Raz-' pošilja tudi istrsko vino na zuna) in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi ! imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Oovaoieh. 1 50—3« Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-■ega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Prodajalnica in zaloga jestvin „Rojanakega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 4—104 Anrirni Kalan fievijar v ulici cassrma. nilUl CJ l\aiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. (naslednik A. Pipana) na oglu Vla Terrsnts In Ponte dslla Fsbra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. II orni Pni S a žganj arija in tobakarna v AarUI uUljd, ulici 71» Arcata, nasproti hišo Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in sirupove pijače, „pasarete" in sitone. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Musoheka, v ulici Sorgents (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okuBna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Vekoslav Moder, pe8T mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cennh. Cl. Martin Krže Viar'7- s-°iova,mi'H-.1- »oo^^oooooo&ooooooooo?! Ernest Pegan Josip Urbančič, T^t^it. FrancoBco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd. 37—48 luan Ualnn^i^ Via nuoT|»st- fft. pro-IV <111 VdlOllblb, daja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke. 49—35 »ooooogbooooooooooooooi ! Živie in družb. (Schivitz & Comp.) 3 v TRSTU, ulica Zonta štev. 5, j priporočajo svoje inline in stiskalnice i ali preše za napravo vina, pumpe, I cevi, slamoreznice itd. — izdelujejo ; vodovode, tvornice, mline in drugo. Anton trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. I 11a voglu ulice Ghega j j j in Cecilia.toči izvrstno j domače žganje" v tabakarni svoji — ista hiša — | pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl i An+nn I omno naslednik Jakob Hoče-MIIIUII LdNIJJC, varja, Via Barriera1 vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh ! vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo j itd. Cl. | li#an Ifannhnl naBProti T0lil£e Ivctll IVCtllUUCI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blngom; razpošilja tudi n-v debelo v množinah od 3» kil. naprej po najnižji oeni. _ najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, homoroidalno bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva ae v odlikovani lekarni 70—100 PRAXMARER , Ai Hum Mori" Trst, veliki trg. Poštno pošiljatvo izvršujejo se neutegoma. Krojaški mojster FRAN INAUO naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr. Zagotavljajoč ceno in točno postrežbo se": priporoča najiskreneje si. občinstvu. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-26 12-12 TRST Corso, Piazza della Legna it., 1. Odlikovana tovarna (opičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Vla Torrente it. 15. (poleg obokov Ciiiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cennh. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104-7 p, Favero. Jak, Klemene _ TRST W Via S. Antonio S 1.1. Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče vrsto blaga: flanele, stoffo volnene za ženske obleke, črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „Jager". Posebno se priporočam gospodi činara učiteljicam za šolskih roč-nih del. 4—52 Drogerija Arturo Fazzini ¥ Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izbGr mineralnih vod&. zmletih oljnatih barv najtinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjove in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najflneje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, h kojimi iti mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitega krepila od Kwizdo (Korneuburger ViehnRlirpulvor) za živino. Zaloga mirodij. barv, zdravil; zalogo žvoplja in modre gulice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 25—50 VFTTFTIIVrTm Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 52—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kdtranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da He ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugoj besedo Catrame. V T r s t u so prodajejo v lokarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Vozni listi in tovoini listi v Ameriko. Kraljevski belgiiski poštni parobrod »RED STEARN LINIE" iz Antverpeni direktno v Nev Jork & Philadelfljo konoesijonovana Črta, od c. „v avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 60—32 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsburea fttr die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck. Častni diplom Zagreb. 1891. Zlata kolajn Temesvar. KWIZBE restitucijski fluid Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Porablja se že 80 po dvornih hlevih in veejili hlevih vojaštva in civila vojačonje pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko se noge inpahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela r vežbanju. Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrečno fl*F Kwizde restitucijski flnid Dobiva se v lekarnah in drogerijah. I GLAVNA ZALOGA FRAN IV. KWIZDA c. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju. Ilian IKmolf črevljarski mojster, Via Ro-IVdll UlllCft, magna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s, ada-joča dela. Solidno delo, - hitra postrežba — ni/.ko ceno. Hncfilna ^tnka" Staroznana pod ime-UUoLlllld „OlUKd , nora „Bolladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča ho Slovencem v mestu in na deželi. Točijo ho izborna vina, istotuko jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tuko meščanom, kakor na deželo. Cl. B. Modic in Grebene, na voglu Via St. Glovnni in Via Nuova, opozarjata znsehnikn, krčmarje in Č. duhovščino na svojo zalogo porcelaiiHkega, nt«- kloni'gn, lončenega in Železnega blagu, podob in kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl. Velika 50 novčna loter^a. Glavni dobitek 10 B ■] I ? m .000 goldinar 1 nn RA Vt> nrinnrnna ■ G