Dopisi. Iz Ptuja. (Čitalnica. — Zahvala. — Ponnemanja vredno.) Naša čitalnica je pretečeni ponedeljek imela zabavni večer s prednašaajem glasov iz Solčavskih planin in plesom. G. R. iz Rečice je bil tako prijazen in nam je upeljal g. Franja Korena iz Velenja, veščaka na citrab. ter mn spremljal lepe glasove na goslib. Domovinski glasovi in glaaovi iz Solčavskib planin so vneli tako navdušenje, da ae je morala vsaka točka ponavljati. Gosp. Koren je izvrsten mlad narodni citraš, tako da ga slavn. slov. občinstvu priporočamo, da si ga za prednašauje tako milih glasov pridobe. Plea je bil zabaven in je trajal dolgo v no<5. — Prečastiti goapod župnik in duhovni svetovalec Jakob Meško v Št. Lovrencu v Slov. gor. so blagotno delež banke Slovenije v znesku 7 gld. darovali rSlov. pevsk. društvu." Odbor jim je poalal pismeno zahvalo. — FrancJob, kmet v Spuhlji pod Ptujem, pripelje pri slabem vremenu in velikem snegu, vsaki dan z vozom ali sanmi avojo malo hčerko in nekaj sosednih otrok v slovenako šolo v Ptuj in pride popoldne po šoli zopet po nje. Iz Čadrama. (Kdo najema grobo- kopa?) Bralcem ,,Slov. Goap." še bo y spominu, da se je pri nas z novim letom 1884 po gogp. župniku poseben grobar za pokopavanje mrličev naatavil, kajti posamezni, tega dela nevajeni možje, ki so jih stranke najemale, niso redno ali na pravem kraju pokopavali. Predstojnistvo Oplotniške občine pa s tem naznanilom ni bilo zadovoljno. Ker je menilo, da to v njeno pravico aega, je terjalo od gosp. župnika, da ta odlok z dne 6. jan. 1884 prekliče in očitno priznava, da se je zmotil, kajti ne on, ampak občina ima to pravico, tedaj bi tudi za naprej v tej zadevi le pri starem ostalo. Ko bi pa žnpnik tega ne preklical. bi občinsko predstojništvo po svojem policaju to storilo. In res, ko g. župnik na praznik sv. 3 kraljev 1884 tirjanega preklica ni hotel naznaniti, je občina dne 13. prosinca 1884 to storila in ai sama najvišjo razsodbo napravila. Proti temu nepostavnemu početju se je g župnik nemudoma pritožil do c. kr. okrajnega glavarstva povdarjajoč, da pri katoliških pokopališčih, kolikorje njemu znano, povsod žnpniki grobarje nastavljajo; tudi cerkvene postave to terjajo in z njimi v soglaaji atoje ceaarske postave, ker je v čisto enaki pravdi med mestnim župnikom in zastopom občine mesta Reichenan na Ceskem najvišja upravna sodnija na Dunaji odlocila dne 8. listopada 1885, da nima pravice grobarja na tamošnjem katoliškem pokopališču nastavljati mestni občinski zastop, temuč župnik. C. kr. okr. glavarstvo celjsko pa te pritožbe ni uslišalo in tudi ni preiakovalo, kdo da je lastnik tukajšnjega pokopališča, kdo da je do zdaj takso od ležišča prejemal, kdo travo koail in se za zavžitelja imel, temvec je v oziru na po stavo 30. apr. 1870, §3 lit. d. štev. 68 to pravico občini prisodilo in g. župnika obsodilo. Dne 18. marca 1886 se je to spoznanje naznanilo in proti njemu ae je tudi kar bitro oporekalo na c. kr. namestnijo v Gradcu. Ona visoka gosposka je pa vse razmere tega pokopališča na tenko preiakala in je 29. grudna 1885, št. 34618 spoznala, da se mora odlok e. kr. okr. glavarstva dne 4. jan. 18^6, št. 3481 zavret-i, ker po vršenem preiskovanji, če bi tudi res bilo trjenje Oplotniške občine, da ni crkev lastnica pokopališča in da so do zdaj vse atroške za pripravo in ohranjenje pokopališča farani placevali, vendar ni dvoma, da je to konfesijonelno pokopališče; kaže na to že njegov začetek in povrb je še konkurenčni odbor prevzel plačila zadnjih stroskov tega pokopališča. Vse to druga ne priča, kakor da je to za katoliško pokopališče Cadramske farne občine veljalo. — Ker pa konfesijonelna pokopališra za cerkvene naprave veljajo in samouprava teh uatanov po členu 15. drž. postave 21. dec. 1867, št. 142 in po § 41 postave 7. maja 1874, št. 50 dotični cerkvi ali verski drnžbi pripada, mora se zadnjej, brez poškodovanja pravice, katero ima obuina v oziru na konfesijonelna pokopališča po § 3 lit. d. poatave z due 30. nov. 1870, št. 68 za nadzorovanje, tudi pravica nastavljanja grobarja, ker spada k djanju uprave, ohraniti. Iz tega je razvidno, da kdor to imenovano postavo z dne 30. nov. 1870, št. 68 prav tolmači, ve, da v zdravilskem ozirn itnajo občine skrbeti, da se ničesar ne zgodi, kar bi zdravju ljudi bilo na škodo, imajo gotovo tudi one pravico cele družbe za pokopavanje mrličev, kakor jih imajo po veCih mestih, dovoliti, nikakor pa ne grobokopa na katoliških pokopa lišeib, katerih predstojnik je vsakratni župnik in ne občinski predstojnik. Iz Moravec. (Razne stvari.) Večina in glavni pridelek tukajšnje malonedeljske okolice je v vinorodnih letinah vinska kapljica. Žali Bog pa, da smo že kakih 14 let sem imeli same slabe letine, ker nam je toča vsako drugo ali tretje leto večkrat vse popolnoma oklestila. Da je vsled tega prišlo med nas nekako občno uboštvo, razume se samo ob sebi. Letos smo aicer nekoliko imeli boljo letino, toda kakor vsa druga, tudi vinaka kupčija spi ter vinu cena vedno nekoliko pada. Naša občina ima v celem ljutomerakem okraju največ vinogradov in to skorej same izvrstne osojne lege. Da izrase tedaj tudi dobra in izvrstna kapljica, katera ae mora meriti z boljšimi vrhovi Ijutomerskih goric, znano je že od nekedaj. Valed tega so nam pa pri sestavi novega katastra cenili naše viaoorade jako viaoko tako, da imamo vse vinograde prvi, drugi in tretji razred, radi eesar se nam je dača za tretjino povečala. Letos se je krog Ljutomera novo vino tržilo po 100—130 II. a pri nas ni bilo niti pravega kupca, a če je kdo kaj mimogrede kupil, kupil je samo za 80 fl. in ceneje. Temu uzrok je uže v predzadnjem ,,Gosp." omenjen. Stranoma pa je krivo tudi to da vsak kupec raji kupi tam, kjer je tik dobre velike ceste in bliže železuice, od obojih pa smo mi oddaljeni. Cenilna komisija pri aestavi novega katastra bila bi morala tudi na vse to ozir jemati. Ravno tako je aestava zeralje eele malonedeljske okolice skorej iz najbolj nerodovitnih prvin celega okraja; a vendar 8e je ravno nam po novi cenitvi zemljišč zdatno davek povišal, med tem ko imajo vse murske občine in poljanci nekoliko zmanjšano dai-o. Do ianskega leta nas je nesrečne eksekncije ubranila edino goveja živina in ščetinasta žival, a lansko leto se je tudi to prekopicnilo, kakor bi bila že rnekorumunska meja odprta. Pšenica se tukaj plačuje po (j in 7a kr. kl, ako hoče pa goapodar otrobe kupiti, platiti jili mora po 5 kr. in raznn tega še v Ptuj mabati po nje. Tako tedaj vsled tega ubogo kmečko ljudstvo trpi, če se mu tndi vedno obeta, da bo bolje; vendar kdor z lastnimi oomi gleda, sknšava in trpi, vidi, da nas ni nobena v zadnjem drž. zborii sklenjena postava ali ,,novela" čisto nič osrečila. Da bodejo delavci nekoliko na boljšem, to je gotovo, toda vae to bo obeutil in stranoma že čuti opet ubogi kmet. Daj Bog, da 8e že tudi nam naše atanje enkrat zboljša! Snega imamo tukaj obilno, a vedno še naletava. Mraz smo imeli že 11 stop R., tedaj še za vinograde dosedaj ni nevar^oati. Volitve obč. zastopov so končane ter so z veMnoma kljubn znane atranke voljeni skorej sami stari narodui poštenjaki. Da se ,,lepoznansko bralno društvo" pri Mali nedelji uetanovi, to tudi naa veseli in obljubimo ga podpirati. Celi svet napreduje, tedaj tudi Nedeljščani kot vredai potomci raj Kremplna hodimo po pošteni narodni poti naprej! Iz Šentvida. (V p o j a s a i 1 o.) Prav radi beremo dopise iz razaili krajev, katere aam aaa ,,Slov. Goap." priaaša, poaebBO o trgoyiai, kajti ae tudi takaj prodaja les ia prešiči. Ali čadno ae nam zdi, kar dopisnik iz Medborovnic piše v liatu št. 2., da se tamošaja trgoviaa slabo obaaša, poaebao da ae aviajetiaa za preaizko ceao prodaja in sicer atar fuat za 40 kr. ia goveje meao 54 kr. kila. Nam se ta cena namreu nekako aemogoča zdi ali pa ae je dopisaik zmotil ali je pa rea pri trgoviai tak razloček, poatavim, če je avinjetina atar fuat 40 kr., je pride kilo 71'/2 kr., če je pa tako resaica, za to kupčijo se pa tamošaji kmeti Be amejo pritožiti. Pri aaa v Slov. gradcu so ae svinje prodale po 22 — 18 ia še tadi do 16 kr. atar fuat ali kilo 32 — 36 kr., to je pač nizka ceaa, da ni pri ajej kmetu sbajati in ravao to je tudi z leaom ia zato ste še v Borovljah za polovico boljši pri trgovini. Dopisaik pravi, da kmet še vse Ba staro vago ia mero prodaja in kapaje vse aa novo, veliko maBJšo, za ravao taisto ceao, pri aas pa to ai več, star fuat ima 56 deka ia kilo ima 100 deka, zato je kilo večji od ftmta, to ve sedaj že vaak kmet, če pa ae kateri le hoče aa ataro vago prodavati, zato ai je potlej sam kriv, če ae ume boljše. Jaaez Gampot.