SKUPŠCINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet POROČILO o uresničevanju resolucije občine Ljubljana-Šiška o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1981 —1985 v letu 1984 Ko ocenjujemo dosežke na področju družbenoekonom-skih dogajanj v letu 1984 moramo poudariti predvsem uspešno uresničevanje nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, katerih rezultati se odražajo v dosežkih gospodarstva. Visoki nominalni porasti vrednostnih kategorij niso samo posledica rasti cen, temveč tudi višjega fizičnega obsega proizvodnje, aktiviranja novih investicij in povečane pro-duktivnosti dela. Izvozna usmerjenost je postala stalnica pri vseh go-spodarskih subjektih, kajti prevladalo je spoznanje, da avtarktično, vase zaprto gospodarjenje ne daje ustreznih rezultatov. V letu 1984 smo kljub manjšim finančnim sredstvom zadržali nivo komunalnih storitev, uresničili plan stano-vanjske izgradnje in dokončali izgradnjo soseske Stara cerkev. Na področju družbenih dejavnosti so se osnovni progra-mi odvijali nemoteno zaradi visoke družbene zavesti de-lavcev v teh dejavnostih. Izhodiščne naloge gospodarjenja so bile v letu 1984 uspešno opravljene. Družbeni proizvod je porastel za 2,5 odstotka in tako presegel v resoluciji predvideno 1,5% rast. Obseg industrijske proizvodnje je porastel za 7,8 % in je nad resolucijsko ravnijo (3,5 %). Kljub izgubi 150 ha rodovitnih zemljišč zaradi avtoceste je bil obseg tržne kmetijske proizvodnje po stalnih cenah višji za 3 % in tako dosegel planirano rast. Število zaposlenih delavcev se je povečalo za 2,6 % na osnovi zajemanja podatkov po teritorialnem principu, po organizacijskem principu za 1,8 % in tako smo presegli predvideno 1 % rast zaposlo-vanja. Investicijska dejavnost se je umirila, naložbe pa so bi.le izvozno usmerjene, investicije v objekte družbenih de-javnosJi so se izvajale le v okviru programa samoprispev-ka III. Rast sredstev za skupno, splošno in osebno porabo ie zaostajala za rastjo dohodka v gospodarstvu. Nerealizirane so ostale naslednje naloge: — izvoz na konvertibilno področje, kljub velikim priza-devanjem vseh gospodarskih subjektov, — vzpostavljanje reprodukcijskih celot. — tesnejše sodelovanje združenega dela z drobnim go-spodarstvom in nosilci osebnega dela, — združevanje razpoložljivih sredstev za investicije za skupne projekte. I. GOSPODARSKA GIBANJA Gospodarske organizacije so v letu 1984 dosegle soraz-merno visoke nominalne finančne rezultate, saj sta se ce-lotni prihodek in dohodek povedala za 66 %, razporejena sredstva.za osebne dohodke delavcev za 53 % in sredstva za akumulacijo za 72 %. Ti finančni rezultati so bili dose-ženi ob visoki stopnji inflacije in večji zadolženosti ter slabši likvidnosti gospodarstva. Rast cen je precej pre-segla planirane okvire, saj so se cene glede na leto 1983 povečale pri proizvajalcih za 61,2%, cene na debelo za 64,3 % in cena na drobno za 55,2 %. Na dosežene finančne rezultate je imela negativen vpliv tudrzmanjšana razpolagalna pravica nad ustvarjenimi de-vizami od 52 % v letu 1983 na 45,9 % v letu 1984. Tudi v tem letu se je nadaljevala politika realnega tečaja di-narja. Tečaj nemške marke, švicarskega franka in ameri-škega dolarja proti dinarju.je bil konec leta 1984 v primer-javi z 31.12.1983 višji za 48,3%, za 43,3% oziroma za 68,6 %. Kljub relativnemu zmanjšanju obremenitve gospodarstva z davki in prispevki iz dohodka in osebnih dohodkov, kot posledica delovanja zveznega interventnega zakona na področju skupne in splošne porabe v letu 1984 še ni bilo doseženo predvideno povečanje deleža gospodarstva v do-hodku. Na osnovi programa ukrepov in aktivnosti za finanč-no konsolidacijo gospodarstva izvršnega sveta SRS smo po enaki metodologiji kot Zavod za družbeno planiranje SRS izračunali učinke razbremenjevanja po metodologiji zveznega dogovora o sprejemanju ukrepov za zmanjšanje materialnih obveznosti gospodarstva. Učinki razbremenitev so znašali (v 000 din): 1. Učinki zmanjšanja na osnovi izločanja za skupno in splošno porabo 119.827 2. Učinek zmanjšanja na osnovi izločanja za delovne skupnosti 518.582 3. Učinki zmanjšanja na osnovi nastalih izlo- čanj iz dohodka 74.016 4. Skupni učinki razbremenjevanja gospodar- stva 712.425 Gospodarstvo občine Ljubljana-šiška je v letu 1984 ugo-tovilo 185,037.955 tisoč dinarjev celotnega prihodka, kar je za 66% več kot v letu 1983. Višina obračunanega prihod-ka je bila v gospodarstvu občine enaka kot je bila plani-rana. Konec leta 1984 je imelo šišensko gospodarstvo nepla-čane prihodke v vrednosti 9,879.315 tisoč din in so bili za 91 % višji kot konec leta 1983. Stopnja neplačanih prihod-kov je ob koncu leta znašala 5,1 %, leta 1983 pa 4,5 % od celotnega prihodka. V strukturi celotnega prihodka zavzemajo najvišji delež prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so v znesku 116,524.449 tisoč din porastli za 64%. Delež teh prihod-kov v celotnem prihodku je znašal 63,0%, v letu 1983 pa 63,9%. Prihodki, ustvarjeni v okviru OZD (med te so všteti pri-hodki iz naslova uporabe proizvodov in storitev za lastne potrebe, prihodki, ustvarjeni s svobodno menjavo dela, pri-hodki, ustvarjeni s prodajo blaga v okviru OZD za uporabo blaga za lastne potrebe in prihodki, ustvarjeni s prodajo materiala in odpadkov) so dosegli višino 22,617.597 tisoč dinarjev. V primerjavi z letom 1983 so bili višji za 66 %, njihov delež v celotnem prihodku pa se je znižal z 12,3 % na 12,2 %, Prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu (sku-paj s prihodki od skupnega prihodka in skupnega dohod-ka) so v letu 1984 dosegli 30,262.705 tisoč din, kar je 73,3 % več kot v letu 1983. Njihov delež v celotnem prihodku je znašal 16,3% (v predhodnem letu 15,7%). Na rast teh prihodkov je poleg povečanja fizičnega obsega izvoza vpli-vala tudi politika drsečega tečaja dinarja. Gospodarstvo občine Ljubljana-Šiška je v obdobju ja-nuar—december 1984 za material, surovine, nabavno vred-nost prodanega blaga in za druge izdatke, ki se nadome-ščajo iz celotnega prihodka, porabilo 138,333.761 tisoč di-narjev, kar je 67 % več kot v letu 1983. Po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za urejanje stroškov je rast izdatkov za reprezentanco, dnevnice in povračila prevoznih stroškov omejena z rastjo celotnega prihodka oziroma dohodka. Po podatkih iz zaključnih ra-čunov za leto 1984 so se omejeni izdatki (K1) gibali v okviru dovoljenih mej. Prav tako je bila rast izdatkov za avtorske honorarjein izdatkov po pogodbah o začasnem in občasnem delu nižja od rasti razporejenih sred_stev za osebne dohodke (K2), kar je v skladu z družbenim dogo-vorom. Doseženi dohodek gospodarstva je znašal 46,743.394 ti-soč din in je bil v primerjavi z letom 1983 višji za 66 %. V letu 1984 je gospodarstvo občine Ljubljana-Šiška do-seglo ugodne stopnje rasti dohodka v primerjavi s plani-ranim. Predvidene višine dohodka niso dosegli na področ-ju gradbeništva ter v prometu in zvezah. Delavec v gospodarstvu občine je v letu 1984 ustvaril povprečno 1,463.795 din dohodka. V primerjavi z letom 1983 je bil doseženi dohodek na delavca višji za 63 %. Stopnja rentabilnosti, ki pove koliko dohodka so orga-nizacije ustvarile na 100 din povprečno uporabljenih poslov-nih sredstev, je v letu 1984 znašala 36din. V primerjavi z letom 1983 je ta rezultat boljši za 11 %. Osnovni podatki po zaključnem računu I.—X". 1984 so naslednji: (v 000 din) ________________________I,—XII. 1983 I.—XII. 1984 Ind. Celotni prihodek 111,186.255 185,037.955 166 Porabljena sredstva 83,016.101 138,333.761 167 Amortizacija po predpisani stopnji . 3,843.242 6,686.746 174 Dohodek • 28,170.065 46,743.394 166 Razporejeni dohodek 28,903.628 46,979.953 163 — za skupno porabo 4,436.028 6,913.380 156 — za splošno porabo 531.893 601.121 113 — za druge obveznosti 8,859.624 15,179.546 171 — za čiste osebne dohodke 7,558.738 11,756.510 156 — za skup. porabo delavcev 1,689.097 2,512.919 149 — akumulacija 5,823.842 10,012.229 172 Izguba 733.564 275.852 38 Amortizacija nad predp. stop. 326.603 885.251 271 Povprečno število zaposlenih (iz ur) _____________________31.345______31.033101,8 Iz delitve dohodka je razvidno, da so organizacije zdru-ženega dela izločile za skupno in splošno družbeno po-rabo in za druge obveznosti iz dohodka za 57,5 % več sredstev kot v letu 1983. Del dohodka, namenjen za skup-no in splošno družbeno porabo se je povečal precej manj kot dohodek. Bistveno je zaostajala za rastjo dohodka rast sredstev za splošno porabo. Vzrok je v tem, da se je v letu 1984 obračunaval davek na dohodek TOZD iz delovnih skupno-sti po stopnji 1,8%, v letu 1983 pa po stopnji 2,6%. V letu 1984 je bil ukinjen tudi redni republiški davek iz osebnega dohodka, ki se je v letu 1983 obračunaval po stopnji 1,3%, v marcu 1984 pa je bil znižan občinski da-vek iz osebnega dohodka od 0,50 na 0,25 %. Hitrejšo rast kot dohodek so imele v letu 1984 druge obveznosti iz dohodka. V znesku 15,179.546 tisoč din so bile višje za 71 %, njihov delež v razporejenem dohodku pa se je povečal od 30,7 % na 32,3 %. Najvišji delež dohodka za druge namene so zavzemale obresti za kredite. Organizacije združenega dela so v letu 1984 plačale za obresti na kredite 8,563.68,2 tisoč din ali 95 % več kot v letu 1983. Visoko rast so imeli tudi pri-hodki od obresti (4,491.964 tisoč din), vendar so organizaci-je združenega dela plačale še vedno za 4,071.718 tisoč din več obresti za kredite kot znašajo njihovi prihodki od ob-resti. Za čiste osebne dohodke so organizacije združonega dela namenile iz čistega dohodka 11,756.510 tisoč dtnar-jev. V primerjavi z letom 1983 so bila ta sredstva višja za 56 %, njihov delež v razporejenem dohodku pa se jo zni-žal od 26,2 % na 25,0 %. Za oblikovanje sklada skupne porabe so organizacije združenega dela namenile iz čistega dchodka 2,512.919 ti-soč din ali 49 % več kot v letu 1983. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so v letu 1984 spoštovale določila dogovora o uresničeva-nju družbene usmeritve razporejanja dohodka iz republi-ške resolucije. Organizacije so razporedile za osebne do-hodke in skupno porabo delavcev 18,483.701 tisoč din oz. 52,3 % več kot v predhodnem letu. Tako so sredstva za OD in skupno porabo delavcev narašcala za 20 % počas-neje od rasti dohodka, njihov delež v dohodku pa se je znižal od 43 % na 39,5 %. Hitreje od rasti dohodka so naraščala sredstva za akumulacijo (za 72 %) in so zna-šala 10,012.229 tisoč din. Njihov delež v dohodku se je povečal od 20,6% v letu 1983 na 21,4% v letu 1984. Organizacije združenega dela so obračunale poprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v višini 29.932 dinarjev, kar je 49 % več kot v letu 1983. Akumulativna sposobnost gospodarstva pokaže, koliko je gospodarstvo sposobno, da z lastnimi sredstvi iz delit-ve dohodka ustvarja čimboljše pogoje za izboljšanje last-ne materialne osnove dela. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so imele v letu 1984 za 15 % viš-, jo stopnjo akumulativne sposobnosti kot v letu 1983. Nižjo stopnjo kot v predhodnem letu so imele organizacije s področja kmetijstva in vodnega gospodarstva. Ustvarjena sredstva za reprodukcijo so bila v znesku 16,698.975 tisoč din višja za 73 % in so imela za 7 in-deksnih točk hitrejšo rast kot dohodek. Če izločimo iz sredstev za reprodukcijo sredstva za re-zerve ter del čistega dohodka za druge potrebe in sklade, so znašala v letu 1984 sredstva za investicije 14,293.446 tisoč din. Vendar pa ima gospodarstvo del teh sredstev že angažiranih. Za odplačilo zapadlih neplačanih kreditov bo moralo gospodarstvo dati 53.107 tisoč din, za odplačilo kreditov, ki bodo zapadli v naslednjem letu pa 4,196.821 tisoč din. Prav tako je treba upoštevati vsa združevanja v SIS materialne proizvodnje, za katera bo potrebno v letu 1985 plačati približno 796.963 tisoč din in sredstva za raz-voj manj razvitih območij, za kar je gospodarstvo obraču-nalo 939.470 tisoč din. V povprečnih poslovnih sredstvih je imelo gospodarstvo 68,2 % obratnih sredstev. Ceprav so se povprečno upo-rabljena obratna sredstva povečala za 63 %, se njihova iz-koriščenost ni bistveno povečala. Koeficient obračanja je v letu 1984 znašal 2,09, v letu prej pa 2,04. Funkcionalna sposobnost osnovnih sredstev celotnega gospodarstva je že več let nizka, v zadnjih letih pa so jo še poslabšala. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev zna-ša 54,1 %, stopnja odpisanosti opreme pa 79,3 %. Struktura obratnih sredstev se bistveno ni spremenila. Denarna sredstva organizacij združenega dela so v deležu obratnih sredstev padla, kar je odraz otežene gospodarske situacije in sorazmerno visoke nelikvidnosti. Terjatve iz poslovnih razmerij so porasle za 77 % v primerjavi z letom 1983. Ob tem je ugodno dejstvo, da so nekrite terjatve naraščale nekoliko počasneje in predstavljajo 27,3 % vseh terjatev. Terjatve 6o kupcev predstavljajo ob koncu leta 1984 15 % fakturirane realizacije, medtem ko so bile v pre- teklih letih okrog 14%. Čas poravnave terjatev se je po-daljšal od 51 dni v letu 1983 na 54 dni v letu 1984. Celot-ne zaloge so se v gospodarstvu povečale za 62 %. Zaloge materiala predstavljajo skoraj 53 % vseh zalog in zadošča-jo za 112-dnevno proizvodnjo. Zaloge nedovršene proiz-vodnje so porasle za 33 % v primerjavi z decembrom 1983, zaloge gotovih proizvodov pa za 89 %. Dolgoročni viri sredstev so bili ob koncu leta 1984 za 10,875.065 tisoč din manjši od dolgoročno vezanih sred-stev. V tej višini so bila dolgoročna poslovna sredstva fi-nancirana iz kratkoročnih virov. Kar 30,7 % zalog je bilo financiranih s kratkoročnimi viri, ob koncu leta 1983 pa 20,8 %. Izgube Leto 1984 so sklenile z izgubo DO Iskra Elektrozveze TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi ter dve organi-zaciji s področja gradbeništva SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljubijana in GIP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. Naknadno je SDK ugotovila izgubo tudi v Unitasu. Celotne izgube znašajo 302.432 tisoč din in so za 59 % nižje v primerjavi z letom 1983. Organizacije z izgubo so ustvarile 2,5 % celotnega prihodka (4,638.352 tisoč din) oz. 2,2% dohodka (1,043.023 tisoč din) gospodarstva občine. V povprečju je vsak zaposleni v obravnavanih organiza-cijah z izgubo prejemal 23.228 din obračunanega osebne-ga dohodka, kar je preoej nižje od povprečnega v občini v letu 1984, ki je znašal 29.932 din. Značilno za organizacije z izgubo je visok odstotek do-hodka, ki ga namenijo za obresti — 42,9 % doseženega dohodka — kar je posledica večjega obsega kreditov ter posebno višjih obrestnih mer. Vzrok za izgubo v Iskri Elektrozveze TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi v višini 44.438 tisoč din je neena-komerna razdelitev prihodka skozi poslovno leto, saj je proizvodni ciklus zelo dolg. Predvsem jim je primanjkovalo obratnih sredstev in so zato visoke obrestne mere vplivale na poslovni rezultat. V SGP Stavbenik Koper TOZD Gradbena operativa Ljub-Ijana se je izguba pojavila že ob devetmesečnih rezultatih poslovanja in jo predvsem zaradi neustrezne poslovne po-litike niso uspeli pokriti do konca leta. Poleg tega jim za obdobje zamrznitve cen investitorji niso priznali razlik v ceni, čeprav so se cene gradbenim in instalacijskim ma-terialom tudi takrat poviševale. V organizaciji je prisotna tudi slaba organiziranost dela na gradbišču in nizka stop-nja izkoriščenosti delovnega časa. Izguba konec leta zna-ša 164.264 tisoč din. V TOZD je skupščina občine v letu 1985 uvedla ukrepe družbenega varstva. V GIP Ingrad TOZD Gradbena operativa znaša znesek izgub 67.153 tisoč din. Organizacija ima precej nedokon-čanc proizvodnje, saj je v preteklih letih gradila večje ob-jekte za bodoče kupce, ki so bili na začetku gradnje zna-ni. Na ta način so bila angažirana obratna sredstva TOZD, ki so kasneje povzročila nelikvidnost. V Unitasu znaša izguba 26.580 tisoč din. Osnovni vzroki za izgubo so v razkoraku med cenami surovin in cenami končnih izdelkov, v nizki produktivnosti dela, v neurejenih odnosih, nagrajevanju in v zaostajanju osebnih dohodkov v občinskem merilu. Organizacija je celotno izgubo že pokrila, in sicer: 22.022' tisoč din iz rezervnega sklada delovne organiza- cije, 4.557 tisoč din pa z refundacijo \z sklada skupnih re- zerv SRS in občine Ljubljana-Šiška. (v 000 din) TOZD z izgubo Izguba Iskra Elektrozveze TOZD RRNS Stavbenik Koper TOZD GO Lj. Ingrad Celje TOZD GO Lj. Unitas Akontacije OD in druge obveznosti, ki niso krite s čistim dohodkom Nejaite obveznosti iz dohodka Porabljena sredstva, ki niso nadomeščena iz celotnega prihodka________________________ Skupaj 44.438 44.438 . 87.303 37.673 39.298 164.264 67.153 67.153 26.580 26.580 Poleg navedenih je še 12 organizacij leto 1984 sklenilo s pozitivnim finančnim rezultatom, vendar je bila njihova akumulacijska sposobnost nižja od 2,0. Te organizacije so bile naslednje: 1. Iskra, DO Iskra Mikroelektronika v UGtanavljanju, 2. Iskra, DO Iskra Široka potrošnja TOZD TV Pržan, 3. Iskra, Industrija za telek. in računal. TOZD Montaž-no servisna organizacija, 4. Iskra, DO Iskra Industrija baterij Zmaj TOZD Ba-terije, 5. GIP Ingrad Celje, TOZD Mobilia Ljubljana, 6. Fructal Ajdovščina, TOZD Alko Ljubljana, 7. GIP Vegrad Velenje, TOZD Gradnja Ljubljana, 8. Orbital — Coreal, 9. Metalka, TOZD Skladišča, 10. Energetika, TOZD Komunalna energetika, 11. ZPS DO TZ Litostroj, TOZD.Nabava, 12. Iskra, Iskra Avtomatika, TOZD Projektiranje in grad-nja sistemov. Za navedene organizacije moramo povedati Š3, da je dejavnost Iskre Mikroelektronike v bistvu infrastrukturna za proizvodnjo Iskre in da bo njeno poslovanje praktično vedno na meji rentabilnosti. Orbital — Coreal je opravil statusno spremembo, vendar so iz tehničnih vzrokov re-zultati v zaključnem računu slabši. Dejavnost Energetike TOZD Komunalna energetika je komunalna, zato so njeni rezultati odvisni v večji meri od zunanjih dejavnikov (do-ločene cene) kot pa od kvalitete gospodarjenja. TOZD Nabava v Litostroju in TOZD Projektiranje v Iskri Avtoma-tiki moramo obravnavati v bistvu kot TOZD skupnega po-mena, zato je njen rezultat primerljiv le v okviru delovne organizacije. II. NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomskj odnosi s tujino Skupni izvoz blaga v (etu 1984 je v občini Siška znašal 190 milijonov dolarjev in je po absolutni vrednosti izvoza na prvem mestu v Ijubljanski regiji. Od tega je znašal kon-vertibilni izvoz 121 milijonov dolarjev, klirinški pa 69 mili-jonov dolarjev. Konvertibilni izvoz je bil do konca novembra približno na resolucijski ravni (12,7% dejanski, 15% resolucija), v obdobju januar—december pa je kljub porastu za 16 % napram obdobju januar—november, kar je skoraj 2-krat več od povprečne mesečne dinamike, porasel le za 6,2 %. V zadnjih štirih letih je bil izvoz blaga v občini največji v zadnjem trimesečju, lani pa je ta trend padel, predvsem v zadnjem mesecu. Primerjava vrednosti izvoza na konver-tibilno področje v decembru mesecu kaže, da so organi-zacije združenega dela v decembru 1984 izvozile za 21,4 % manj kot pa v decembru 1983, ko je bilo doseženo izjem-no povečanje izvoza. Na vse to so vplivale omejitve v ma-loobmejnem prometu, priznavanju deviznega priliva direkt-no dobaviteljem surovin in povečanje kooperacijskih del. Dodaten vzrok za nedoseganje konvertibilnega izvoza je bil izpad, kasnitev oziroma prenos nekaterih že sklenjenih poslov v leto 1985 v DO Color, Tuba, Agrostroj, Litostroj, Rašica, Unitas, Avtomontaža, Iskra Center za elektroopti-ko in Zmaj. še vedno ostaja dejstvo, da deset organizacij združe-nega dela ustvari skoraj 83 % konvertibilnega izvoza ob-čine, vendar so občutni rezultati tudi v drugih organiza-cijah združenega dela, ki so izvoz na konvertibilo pove-čale več kot dvakrat (PAP, Iskra Mikroelektronika, Tapo, Tiskarna Slovenija, Turboinstitut, Tekstil, Tiba in Iskra Elektrozveze). Le 47 organizacij združenega dela v občini ni direktno ali indirektno vključenih v izvoz (komunalne in energetske OZD). Skupni uvoz blaga je v letu 1984 znašal 274 milijonov dolarjev, uvoz s konvertibilnega področja pa 110 milijonov dolarjev. Uvoz s konvertibilnega področja se je povečal za 14%, kar je več kot je bilo predvideno z resolucijo. Tako povečanje je predvsem posledica večje operativnosti ino-zemskih kreditov. Saldo zunanjetrgovinske menjave blaga je negativen in znaša 84 milijonov dolarjev, neupoštevaje Petrol DO Ze-meljski plin, ki uvaža plin za potrebe celotne republike, pa je pozitiven in znaša 61 milijonov dolarjev. Saldo na konvertibilnem področju je sicer pozitiven, vrednostno pa je nižji kot v preteklem letu. Celotno pokritje uvoza z izvozom se je poslabšalo od 165,2 na 148 zaradi večje možnosti aktiviranja kreditov in zaradi hitrejše rasti tečaja klirinškega dolarja od tečajev USA dolarja. Organizacije združenega dela s področja Si-ške sicer na klirinškem področju dosegajo visoko pokri-tost uvoza z izvozom (375), vendar pa uvoz Petrola — DO Zemeljski plin te rezultate v celoti izniči in pokaže celo negativni blagovni saldo. Na konvertibilnem področju izvoz btaga presega uvoz za 10%, vendar je pokritost slabša kot v letu 1983. Posebne oblike izvoza kompenzacije, kooperacije in ma-loobmejno sodelovanje blaga predstavljajo v letu 1984 27,7 % od ceiotnega konvertibilnega blagovnega izvoza. Glede na leto 1983 so se povečale za 19,6 %. Najbolj se je povečal obseg izvoza po kompenzacijskih poslih (in-deks 139,6). Tendence umirjanja pa je opaziti pri malo-obmejnem sodelovanju, saj je bilo manjše za 43,8 %. Skupni devizni prilivi od izvoza blaga, storitev in po kre-ditnih odnosih v letu 1984 so znašali 142 milijonov dolar-jev in so v primerjavi z lanskim letom višji za 2,3 %, prilivi s konvertibilnega področja so znašali 80 milijonov dolar-jev in so za 10,9 % višji v primerjavi s predhodnim letom. Porast' konvertibilnih prilivov je bil celo za 4,7 odstotne točke hitrejši od porasta konvertibilnega izvoza. Skupni devizni odlivi so v letu 1984 znašali 197 milijonov dolarjev in so se v primerjavi z letom 1983 zmanjšali za 10%. Od-livi na konvertibilno področje so se povečali za 13 % in so znašali 83 milijonov dolarjev. Saldo deviznih prilivov in odlivov je negativen in znaša 56 milijonov dolarjev, sal-do konvsrtibilne devizne bilance je tudi negativen in ina-ša 3 milijone dolarjev. 2. Energija Vsebina vseh aktivnosti v Energetski skupnosti Ljubljana je bila usmerjena na zagotavljanje kvalitetne oskrbe z ener-gijo in gorivi. Pri oskrbi z energijo praktično ni bilo motenj. K temu so pripomogli tudi varčevalni ukrepi v organizacijah združenega dela, čeprav še niso izkoriščene vse možnosti. Združevanje sredstev za razvoj premogovništva je vpli-valo na relativno dobro oskrbo s premogom. Preskrba bi bila ustreznejša, če bi premogovniki dosledneje izpolnje-vali obveznosti \z sporazumov glede rokov in količin in če no bi priiiajalo do permanentnih motenj pri železniškem transportu premoga. Delovne organizacije Savske elektrarne, TOZD Medvode, Petrol DO Zemeljski plin in DO Energetika so zagotavljale maksimalno obratovalno pripravljenost in zaradi njihovega dela ni prišlo do zastojev v proizvodnji. Interesna skupnost za energetiko in komunalna skupnost sta sprejeli samo-upravni sporazum o delitvi sredstev prispevka 1,20% od bruto osebnih dohodkov, ki se združujejo za realizacijo programov razširjene reprodukcije individualne rabe, kar pomeni, da je bila resolucijska naloga izpolnjena. 3. Induslrija V rcsoluciji je bila predvidena 3,5 % rast industrijske proizvodnje, dcsežena pa je bila 7,8 % rast (v Ljubljani 4,0 %, v SRS 2,1 %). Po izredno močnem vzponu indu-strijske proizvodnje v začetku leta je tempo počasi popu-ščal, čeprav se je istočasno izboljšala oskrbljenost s su-rovinami. Največjo industrijsko proizvodnjo je dosegla prozivodnja električnih strojev in aparatov, industrija tek-stilne preje, izgotovljenih tekstilnih izdelkov in kemična in-dustrija. Oskrbljenost industrije se je v letu 1984 izboljšala glede na predhodni leti. Do bistvenih sprememb je prišlo v drugi polovici leta; na področju oskrbe z domačimi su-rovinami in materialom je bilo dobro oskrbljenih 32 % or-ganizacij združenega dela, o kritični oskrbi pa je poročalo le 5 % organizacij. Oskrbljenost z uvoženimi surovinami in materialom jo bila v povprečju slabša kot z domačimi viri, vendar boljša kot v letu 1983. Dobro je bilo oskrbljeno 20 % organizacij združenega dela, kritična pa je bila pre-skrbljenost v 13% organizacij združenega dela. Industrija ni imela posebnih težav pri dobavah električne energije in premoga, prav tako pa tudi ne pri oskrbi z embalažo, ra-zen nekaj izjem. V zadnjem tromesečju leta 1984 se je zmanjšalo število naročil za domači trg, kar pomeni, da je prišlo do slabljenja konjunkture. Naročila za izvoz so bila v letu 1984 nekoliko nižja kot v letu 1983, vendar se je na tem področju povpraševanje v zadnjih mesecih ponovno okrepilo. Zaloge so se povečale nominalno v višini rasti celotnega prihodka industrije. Najbolj je porasla vrednost zalog gotovih prolzvodov, kar je logično glede na gibanje cen reprodukcijskih materialov. Nadpovprečno so se povečale zaloge nedovršene proiz-vodnje v bazični kemiji, pri proizvodnji končnih lesenih jz-delkov, pri proizvodnji in predelavi papirja in v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov. Zaloge gotovih proizvodov in-* dustrije zadoščajo za 16-dnevno prodajo, medtem ko so v letu 1984 zadoščale za 13-dnevno prodajo. Za celotno industrijo predstavljajo cnega največjih pro-blemov tako znane sive cene, ki izredno maličijo razmerja med vhodnimi in izhodnimi cenami in elementi delitve do-hodka. V letu 1984 so bile aktivirane naslednje večje investicije v industriji: Color (r.ekonstrukcija mešalnice premazov), Iskra Mikroelektronika (izgradnja II. raze), Aero TOZD Tovarna celuloze (rekonstrukcija proizvod-nje celuloze), Donlt TOZD Filtri (rekonstrukcija in modernizacija pro-izvodnje filtrov), Slovin — Slovenija vino (izgradnja izvoznega terminala). Aktivirane investicije omogočajo izvozno usmerjeno pro-izvodnjo, ter hrati zmanjšujejo odvisnost od uvoza. Inve-sticije v Mikroelektroniko predstavljajo naložbe v sodobno tehnologijo, v dodatno znanje in perspektivno prodorno naložbo. V praksi ni prišlo do večje medsebojne poveza-nosti združenega dela, še vedno niso povezave v okviru reprodukcijskih vefig na višji stopnji in še vedno v organi-zacijah združenega dela s področja industrije delamo tudi tiste proizvode, ki bi jih lahko preneslt v drobno gospo-darstvo. Na tem področju industrije organizacije združe-nega dela niso izpolnile resolucijske naloge. 4. Kmetljstvo Tržna kmetijska prozivodnja se je po stalnih cenah po-večala za 3 % v primerjavi z letom 1983 kljub izgubi 150 ha najbolj rodovitnih površin zaradi izgradnje avtoceste. Ob-seg tržne proizvodnje je bil naslednji: mleko 6,747.0001, 2.300 ton klavne govedi, 598 ton pšenice, 1100 ton krom-pirja, 157 ton koruze, preko 200 ton ječmena in ovsa ter skoraj 65 ton oljne ogrščice. Tako so resolucijske naloge presežene na vseh pod-ročjih, razen pri krompirju in zelenjavi zaradi neugodnih vremenskih razmer. Agroemona in Kmetijska Zadruga sta uspešno tudi izvažali meso in krompir. Obseg izvoza kme-tijske zadruge na konvertibilno področje je bil skoraj 20.000 dolarjev. Kmetijska zemljiška skupnost je v sodelovanju s kra-jevnimi skupnostmi, KZ Medvode in inšpekcijo spremljala obdelavo kmetijskih zemljišč in ugotavlja, da so kmetijska zemljišča v glavnem ustrezno obdelana in ni neobdelanih zemljišč. Na tem področju jte zavestna akcija dala dobre rezultate. Kmetijska zemljiška skupnost se je intenzivno vključila v odkupovanje kmetijskih zemljišč in vključevanjc le-teh v intenzivno tržno proizvodnjo (odkupljenih je bilo 9.605 m2 kmetijskih zemljišč). V letu 1984 so se nadaljevala sanacijska dela na koma-sacijskem področju v Pirničah. Zaključena so bila dela na ureditvi hudournika Mahovnik in sanirane prizadete po-vršine. Nadaljevala so se agro in hidromelioracijska dela na območju Polhograjskih Dolomitov, s katerimi je bilo pri-dobljeno 27 ha kmetijskih zemljišč v vaseh Topol, Žlebe, Seničica, Tehovec, Osolnik ter 23,5 ha površin v Zapogah, Zg. Pirničah, Repnjah, Mednem, Mošah, v KS Bukovica-Sinkov Turn, Tacnu in Stanežičah. Intenzivno so potekala melioracijska dela ob Gameljšči-ci na površini 72 ha. Del površine je usposobljen oz. pri-pravljen na apnenje in založno gnojenje. Nadaljevali smo s hidromelioracijskimi deli na območju Preske na površini 70 ha. Na kmetijjjkih površinah Agroemone — TOZD Poljedel-stvo — Govedpreja Domžale, enota Smlednik, so bile izve-dene agromelioracije na površini 220 ha, in sicer v obliki založnega gnojenja in apnenia. Reguiacija in melioracija ob Poljšku je potekala po predvidenem programu. 5. Promet In zveze Podjetje za elektrifikacijo prog, TOZD Vzdrževanje in novogradnja stabilnih naprav električne vleke Ljubljana je v letu 1984 za potrebe železniškega gospodarstva oprav- Ijala svoje osnovne naloge vzdrževalnih del na vozni mreži elektronapajalnih postaj, eiektroinstalacij in opravljanje službe pripravljenosti ter novogradnje. Delež izvoza v ce-lotnem prihodku je bil močno povečan v Integralu DO Vektor, TOZD Izredni prevozi, medtem ko je Viator TOZD Tovorni promet malenkostno znižal delež izvoza v celot-nem prihodku, absolutno pa se je njegov izvoz povečal za več kot polovico. DO Ljubljanski potniški promet je imel v preteklem letu težave pri zagotavljanju zadostnih pre-voznih kapacitet-v prometnih konicah, ker se občani v vse večji meri poslužujejo javnih prevoznih sredstev. Velik del blagovnih prometnih tokov se je preusmeril s ceste na železnico, čeprav se vseskozi postavlja vpra-šanje kvalitete in hitrosti železniških prevozov. 6. Trgovina Osnovna preskrba je v Ljubljani urejena enotno za vse mesto. V letu 1984 je bila preskrba z osnovnimi življenj-skimi artikli v glavnem dobra, le občasno je manjkalo do-ločenih artiklov kot npr. margarine, olja, limon, kave. V letu 1984 ni bila na območju občine zgrajena nobena nova trgovina, kar je posledica nizke akumulativne spo-sobnosti trgovine in oteženih kreditnih pogojev. V zvezi z izgradnjo nove tržnice so potekale aktivnosti za prido-bitev investitorja. Obratovalni čas se je še premalo prila-gajal potrebam kupcev. Trgovinske organizacije združenega dela so se v večji 1 meri kot prejšnja leta vključile v zunanjetrgovinsko menja-vo, ker je to glede na zmanjšano domače povpraševanje postalo nujnost. 7. Turizem in gostinstvo Najpomembnejša nosilca turistične in gostinske dejav-nosti Mercator Hoteli TOZD llirija in Kompas TOZD Motel Medno sta v letu 1984 dosegla pomembnejše povečanje nočnin, kar se je pozitivno odrazilo na dohodku. Za iz-boljšanje gostinske ponudbe so v Hotelu llirija organizirali specializirane prireditve, prav tako so tudi prenovili hotel. V Motelu Medno so v letu 1984 preuredili sobe, obnovili kuhinjo, garderobo, točilnico in recepcijo. V POZD Kanu v letu 1984 ni bilo posebnih intervencij s strani uprave inšpekcijskih služb, opravljene pa so bile vse aktivnosti za združitev z organizacijo ABC Pomurka — DO Delikatesa. referendum so izvedli v marcu mesecu 1985. Zasebni sektor je načeloma spoštoval odredbe o delov-nem času. Z namenom povečanja deleža hrane v ponudbi v letu 1984 nismo podpirali odpiranja bifejev, pač pa le odpiranje gostinskih objektov, ki so imeli v svoji gostinski ponudbi pomembnejši delež ponudbe hrane. Kljub jasno zapisanim usmeritvam s tega področja prihaja do izigra-vanj s strani posameznih nosilcev obrtne dejavnosti, ki jo obstoječa zakonodaja praktično podpira (ni zakonske ome-jitve, da ne bi mogel gostinec okrepčevalnice spremeniti v bife). Delovanje nekaterih turističnih društev še ni zaživelo v polni meri, kljub prizadevanjem amaterskih delavcev. Za-radi pomanjkanja finančnih sredstev ni prišlo do realiza-cije programa ureditve rekreacijskega centra na Sori. Zaradi neugodne kreditne politike v letu 1984 ni bilo no-vih kapacitet na področju kmečkega turizma, kljub temu, da je skupnost za pospeševanje kmetijstva regresirala raz-liko v obrestnih merah za že najete kredite. 8. Gradbeništvo ¦ Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredstev za na-ložbe v gospodarstvu je najbolj občutno prizadelo gradbe-nišlvo, pri čemer je prišlo tudi do upadanja fizičnega ob-sega proizvodnje in manjše izkoriščenosti zmogljivosti ka-drov, mehanizacije in opreme. Čeprav se je v letu 1984 padec vrednosti investicijskih del nadaljeval, je ostalo šte-vilo zaposlenih v tej panogi skoraj nespremenjeno, osebni dohodki so bili nizki in v večini gradbenih TOZD ni bilo izgub prav zaradi nizkih osebnih dohodkov delavcev. Gradbeništvo je doseglo visoko stopnjo tehnično-tehno-loške opremljenosti in je sposobno uspešno projektirati in graditi vse vrste objektov doma in v tujini, je hiter raz-voj gradbeništva v preteklih letih privedel do euforije or-ganiziranja temeljnih organizacij brez ustreznih osnov, kar vse se je odrazilo v takem položaju, v katerem so grad-binci poslovali v preteklem letu. Posamezne organizacije združenega dela, ki se ukvar-jajo z gradbeništvom v občini, so celo leto poslovale na robu rentabilnosti, SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljubljana in Ingrad Celje, TOZD Gradbena ope-rativa Ljubljana pa sta zaključili poslovno leto z izgubo. Z izgubo je poslovala tudi Vegradova temeljna organiza-cija v Ljubljani, vendar je delovna organizacija izgubo po-krila pred ugotavljanjem dohodka, temeljna organizacija pa se je priključila TOZD v Titovem Velenju. Proti Stavbe-niku je skupščina občine nastopila z ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic delavcev v marcu 1985. 9. Drobno gospodarstvo Razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva je zaostajal za povprečnim razvojem gospodarstva, na kar so vplivale zaostrene gospodarske razmere in nesposob-nost tega dela gospodarstva, da bi se neposredno vklju-čevalo v mednarodno delitev dela, oz. da bi iztržilo ustre-zen delež pri izvajanju kooperantskih del za izvoz. To se je pokazalo predvsem pri slabše organiziranih organizaci-jah in pri organizacijah, ki delajo na področju gradbeni-štva ter mizarstva. Industrija ni pokazala večjega interesa, da bi prenesla individualno in maloserijsko proizvodnjo na specializirane enote drobnega gospodarstva, prav tako ne prevzema rizika pri skupnem razvoju. Tako je kljub priza-devanju za večje povezovanje samostojnega dela z orga-nizacijami združenega dela v celovit sistem samouprav-nega združenega dela, le-to še vedno potekalo stihijsko in je temeljilo na kooperacijskih odnosih in ne na dolgo-ročnem poslovno tehničnem sodelovanju. Število organi-zacij družbenega sektorja in pogodbenih organizacij se ni povečalo, število obratovalnic nosilcev samostojnega dela je ostalo približno enako, enako je ostalo število oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, nekoliko pa se je povečalo število zaposlenih delavcev pri samostojnih obrt-nikih. V sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo kakor tudi z Obrtnim združenjem smo dosegli nekoliko bolj racionalno uporabo prostih poslovnih prostorov za potrebe storitvene obrtne dejavnosti. Ugodnejši bančni krediti za deficitarne storitvene obrtne dejavnosti so povečali izgradnjo oz. v večji meri nakup kakovostnih manjših poslovnih prostorov za potrebe obča-nov po servisnih storftvah in za gostinske lokale. V stano-vanjski soseski ŠS 4/1 Stara cerkev je bilo prodano samo-stojnim obrtnikom 5 poslovnih prostorov, prav toliko tudi v stanovanjski soseski šS 8/2 Nove Dravlje. Po dogovoru o usklajevanju davčne politike za leto 1984 je občinska davčna politika v celoti upoštevala vrsto olaj-šav, ki so v ppistojnosti občinske skupščine. Za večji raz-mah drobnega osebnega dela pa še vedno negativno vpli-va davek iz skupnega dohodka občanov, ki onemogoča večja vlaganja v razširjeno reprodukcijo obratovalnic. Pro-blem predstavljajo tudi prispevki za samoupravne interes-ne skupnosti iz BOD in dohodka, katere davčni zavezanci neupravičeno štejejo k davčnim obremenitvam, so pa za-radi hitre rasti osebnih dohodkov in inflacije v zelo viso-kem porastu. III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Osrednja naloga je bila v letu 1984 priprava dokumentov Ljubljana 2000. Izdelan je bil osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane z urbanistično zasnovo. Osnutek je bil na zborih skupščine SML prekvalificiran v delovno gradivo in je ponovno kot osnutek dokumenta posredovan v obravnavo v mesecu marcu 1985. Občina Ljubljana-šiška je dolgoročne dokumente obravnavala na nivoju krajevnih skupnosti, vseh organih skupščine in družbenopolitičnih organizacijah. S področja urejanja prostora je potekala kot druga zelo pomembna naloga vskladitev družbenega plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1981—85 z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Ob-čina je družbeni plan uskladila, vendar pa je recenzijska komisija pri izvršnem svetu SRS ugotovila strokovne po-manjkljivosti. Tekom leta 1984 smo odpravljali jiavedene pomanjkljivosti. Izdelovalec naloge je bil Zavod za druž-b'1'.ifl planiranje Ljubljana. Do odprave navedenih pomanjk-Ijhrtjsti se prostorski del družbenega plana občine Liublja-na^iška za obdobje 1981—85 ni izvajal, kar je povzročilo ces/.oje pri izdelavi izvedbene dokumentacije, ravno tako pc ftidi pri zadevah iz upravnega postopka. Na področju urejanja prostora je potrebno posebno po-udariti sprejem novih zakonov, in sicer: zakon o urejanju prostora, zakon o urejanju naselij in drugih posegov v pro-stor in zakon o stavbnih zemljiščih. Novi zakoni prina-šajo novosti tako na področju priprave planskih prostor-skih dokumentov, kakor tudi na področju priprave pro-storske izvedbene dokumentacije in obvezujejo občino, da pristopi k preverjanju in dopolnjevanju obstoječe urbani-stične dokumentacije. V občini Ljubljana-šiška smo v tem oziru v zamudi zaradi neusklajenosti družbenega plana ob-čine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—85 z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namemb-nosti, ki je podlaga za vse nadaljnje akcije. Novelacija urbanističnega načrta Krajinskega parka Pol-hograjskih Dolomitov je bila izdelana do nivoja posebnih strokovnih podlag v skladu z novo prostorsko zakonodajo in predstavlja strokovni element dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane. Za varovanje lokalnih vodnih virov je bila v letu 1984 iz-delana dokumentacija in pripravljen odlok o zaščiti lokal-nih vodnih virov na območju občine, ki ga je skupščina občine Ljubljana-Šiška sprejela v mesecu decembru. Poleg navedenih nalog je bila v letu 1984 predvidena izdelava in sprejem prostorske izvedbene dokumentacije. Dokumenti so izdelani oz. so v zaključni fazi v skladu z novo prostor-sko zakonodajo, vendar niso bili predloženi v javno raz-grnitev in obravnavo zaradi nevsklajenih prostorskh sesta-vin družbenega plana občine za obdobje 1981—85. Predvi-devamo, da bodo prostorski izvedbeni akti za: — SP2, šM 1 ob Kamniški progi, — ŠS 1/1, šS 101 Stara Šiška, — SS 5/2 Pod hribom, — ureditveni načrt širšega območja opuščene skakalni-ce ob Vodnikovi cesti, — ŠS 108 Šentvid, — Mec 1/1, 2, 3 Medvode center, — MeS 2 Sora, — MeS10/2 2eje, — pokopališče Medvode,' — ključne lokacije na območju šmarne gore v letu 1985 izdelani v taki fazi, da jih bo mogoče javno razgrniti. Za uresničevanje programa stanovanjske izgradnje v na-slednjem srednjeročnem obdobju je izdelana in sprejeta izvedbena dokumentacija na območju Podutika. Naloga o proučitvi možnosti dopolnilne stanovanjske iz-gradnje znotraj zgrajenega mestnega območja je bila iz-delana in verificirana na izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana-Šiška. Ta naloga je osnova za izdelavo prostor-ske izvedbene dokumentacije za posamezne lokacije v skladu s programom stanovanjske izgradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Dokumentacija za prenovo objektov v Stari šiški je del-no izdelana, delno pa v pripravi in je sestavni del zazidal-nega načrta. Naloge na področju varstva naravnega in z delom pri-dobljenega okolja, o zavarovanju umetnostnih, arhitekton-skih in arheoloških spomenikov so bile izdelane in pred-ložene v obravnavo skupščini občine Ljubljana-Siška, in sicer: odlok o razglasitvi 14 kmečkih objektov za etnološki spomenik in odlok o razglasitvi šmarne gore in Grmade z delom skoručenske ravni ter grebenom med Starim gra-dom in Repenjskim hribom za naravno znamenitost. 2. Komunalno gospodarstvo Komunalna skupnost občine Ljubljana-šiška je v letu 1984 uresničevala naloge na naslednjih področjih: — urejanje stavbnih zemljišč, — urejanje ulic, trgov in cest, — komunalne naprave individualne rabe, — komunalne naprave kolektivne rabe — enostavna re-produkcija. Na zmanjšan obseg realiziranih nalog je predvsem vpli-val manjši dotok finančnih sredstev, kot je bilo predvideno za leto 1984. Urejanje stavbnih zemljišč Realizacija programa s področja urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljišči je zajemala naloge pridobivanja, pri-prave ter opremljanja s komunalnimi napravami individual-ne in kolektivne porabe za potrebe stanovanjske, industrij-ske in poslovne gradnje s spremljajočimi objekti ter za potrebe izgradnje cestne infrastrukture. Zaradi manjših finančnih sredstev so se izvajale le prioritetne naloge, in sicer v stanovanjskih soseskah šS-4/1 Stara cerkev, šS-8/1 Dravlje, SS-8/2 Nove Dravlje, ŠS-12/4 a Podutik, ŠS-107 Šentvid ter v industrijskih soseskah ŠP-3 in ŠP-4,5. Odkupi in priprava zemljišča so potekali tudi za izgrad-njo mestne obvoznice — severni in zahodni del — .ter avtocesto Naklo—Ljubljana. Urejanje ulic, trgov ir\ cest Program urejanja ulic, trgov in cest je potekal' v okviru dotoka finančnih sredstev. Osnovni vir za ta program je prispevek od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter združena sredstva' po Samoupravnem sporazumu v vi-šini 2 % od bruto osebnih dohodkov, ki se izloča iz čiste-ga dohodka organizacij združenega dela. V letu 1984 je dotok sredstev od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča znašal 121 % od planirane vrednosti, sredstva, združena po samoupravnem sporazumu, pa so realizirana v višini 99 % odplanirane vrednosti. Pri tem pa moramo povedati, da še vedno niso poravnane vse obveznosti iz preteklih let. Realizacija pomembnejših investicij je bila naslednja: — cesta Koseze—Vojsko; dela na rekonstrukciji ceste so zaključena; — obodna cesta Stanežiče. Za omenjeno cesto so se pridobivala upravno-pravna dovoljenja. V postopku je pri-dobitev gradbenega dovoljenja. Gradnja bo potekala v letu 1985; — cesta Vikrče—Verje. Gradbeno dovoljenje je bilo pri-dobljeno januarja 1985, gradnja pa se bo pričela meseca marca; — cesta Sora—Trnovec. Gradnja ceste je potekala po planu. Asfaltna dela so bila dokončana v novembru me-secu; — cesta na Poljane. V letu 1984 se je pripravljala inve-sticijsko-tehnična dokumentacija za kanalizacijo po cesti na Poljane; — pločnik ob Tacenski od Taborske do mosta. Za pred-viden nakup zemljišča so bila pridobljena načelna soglas-ja prizadetih lastnikov; — izgradnja podaljška Korotanske do ISEZ v industrij-ski coni ŠP-4,5. Izgradnja odcepa ceste ni bila realizirana v letu 1984, ker DO ISKRA še ni zgradila vodovoda, ki po-teka v trasi ceste; — cesta na Trati. Dovoljenje za graditev je pridobljeno. Gradnja bo potekala v letu 1985, ko bodo porušeni objekti na Zapuški cesti (bodoči cesti na Trati); — gradnja podložne plošče za sanitarni kiosk v Gamelj-nah je zaključena, v Vižmarjih pa se iščejo nove možne lokacije, ker je bila predvidena lokacija ob Martinovi poti sporna; — viseča brv v Dolu. Pridobljena je lokacijska odločba, gradbeno dovoljenje bo pridobljeno v začetku leta 1985, gradnja bo potekala v letu 1985; — pločnik Tacen—Šmartno. Pridobljena je projektna do-kumentacija. Dela se bodo izvajala na podlagi priglasitvo del. V postopku je pridobivanje soglasij prizadetih last-nikov. Komunalne naprave individualne rabe Gradnja komunalnih naprav individualne rabe je pote-kala po programu Zveze komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin. Za realizacijo izgradnje komunalnih na-prav vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je zadolže-na DO Vodovod-Kanalizacija, za plinovodno in vročevodno omrežje pa je zadolžena DO Energetika. Program izgradnje komunalnih naprav individualne rabe se financira s sredstvi prispevka v višini 1,2% od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka TOZD in drugih or-ganizacij združenega dela, prispevka na priključno moč ter kreditov pri LB. Sredstva zbira Zveza komunalnih skup-nosti, nato pa jih odvaja izvajalcem del, tj. obema organi-zacijama. Glede na to, da potrebe presegajo razpoložljiva sredstva, imajo prioriteto naloge usmerjene stanovanjske izgradnje, izgradnja objektov Samoprispevka III in investi-cije, vezane na rekonstrukcijo cest po programu izgradnje cestnega omrežja. Za investicije iz resolucije občine Ljubljana-Siška se je v I. polletju pridobivala predvsem investicijsko tehnična dokumentacija, v gradnji pa je bil primarni vodovod po Vodnikovi cesti do soseske ŠS-4/1 Stara cerkev ter pri-marni vodovod Podutik. Komunalne naprave kolektivne rabe Opravljanje kolektivnih komunalnih storitev je v letu 1984 potekalo v skladu s sprejetim programom za leto 1984 in obsega vzdrževanje ulic, trgov, cest in mostov, vzdrževa-nja omrežja in javne razsvetljave, vzdrževanja cestnopro-metne signalizacije, opravljanja zimske službe, vzdrževanja čistoče javnih površin, zelenih površin in parkovnih gozdov. Sredstva za realizacijo programskih nalog se zagotav-Ijajo v obliki prispevka 1,10%, katerega plačujejo podpis-niki samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunal-nega gospodarstva na območju Ijubljanskih občin. V drugi polovici leta je bila ta stopnja zmanjšana na 1 %. Pri tem pa moramo ugotoviti, da zbrana sredstva ne zadoščajo za ohranitev obstoječega standarda vzdrževanja komunal-nih objektov in naprav kolektivne rabe in je potrebno opo-zoriti, da bo prišlo do nadaljnjega zmanjševanja kvalitete vzdrževanja komunalnih objektov in naprav, kar je pa po-vezano tudi z vključevanjem novih objektov in naprav (npr. šS-7/1 in ŠS-8/2) v občini Ljubljana-Šiška. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Po rebalansu plana stanovanjskega gospodarstva za leto 1984 je bila predvidena gradnja 765 stanovanjskih enot v naši občini: 695 v blokovni gradnji in 70 v organizirani in-dividualni gradnji. V ietu 1984 je bilo dograjeno ŠS4/1 Stara cerkev SS 107/1 Zvezda ŠS 8/2 Nove Dravlje SS8/1 Dravlje ŠS 3 Gorazdova Skupno SS 12 Podutik 827 stanovanjskih enot; 238 stanovanj 89 stanovanj 280 stanovanj 88 stanovanj 40 stanovanj 735 stanovanj v blokih in 92 stanovanjskih hiš V blokovni gradnji je bilo do konca leta 1984 izdano 497 uporabnih dovoljenj in prav toliko vseljenih stanovanj. 189 stanovanj bo vseljenih po pridobitvi uporabnega dovolje-nja v januarju oziroma v februarju 1985. Gradnja v ŠS 107/1 Zvezda je pričeta z zamudo enega meseca zaradi neočiščenega in komunalno neurejenega zemljišča. Gradnja 49 individualnih hiš v organizirani grad-nji teče po predvidevanjih. V številu skupaj dograjenih stanovanj v blokih je vštetih 408 stanovanjskih enot, katerih gradnja je bila prenešena iz plana 1983 in realizirana v letu 1984. V letu 1984 je bila končana tudi sanacija bloka A-2 v Draveljski gmajni. Stanovanjska skupnost Šiška je leta 1982 sklenila po-godbo z GIPOSS za izdelavo dokumentacije, od česar je pripravljena I. faza projektne dokumentacije za prenovo kareja D-5: — Medvedova 22, .. ¦ • — Medvedova 24 s prizidkom, N — Lepodvorska 22 s prizidkom, — Žibertova 23. Dokumentacija obsega arhitekturo, stalično presojo var-nosti, posnetek obstoječega stanja ter študijo osončenja, zaklonišče pa je v projektiranju. Za prenovo v kareju D-8, ki obsega: — Medvedovo 18, — Frankopansko 23, — Žibertovo 22 s prizidkom so izdelani posnetki objektov in predlog projektne naloge, ki je v obravnavi na odboru za prenovo stare Šiške. V obravnavi je samoupravni sporazum o temeljih sred-njeročnega plana stanovanjskega gospodarstva Ljubljane in občin za obdobie 1986—1990. Zadružništvo v Siški je dokaj razvejano, saj je aktivnih sedem zadrug, od katerih so šiiri v intenzivni gradnji, 3 pa šele pridobivajo zemljišča oziroma potrebno dokumenta-cijo. Ena zadruga, ki je zaključila delo z gradnjo že pred leti, se je registrirala kot zadruga za vzdrževanje stano-vanjskega objekta (Jesenkova 1, 30 stanovanj). V občini Šiška je v letu 1984 prejelo 50 upravičencev iz IV. natečaja ustrezna solidarnostna stanovanja. Subvencije k stanarini so bile dodeljene 73 upravičen-cem, 14 prosilcev pa mora predložiti še dodatne doku-mente. 4. Požarna varnost Iz zbranih sredstev za varstvo pred požari smo financi-rali poklicno gasilsko brigado Ljubljana, Mestno gasilsko zvezo, Zvezo SIS mesta Ljubljane, strokovne službe ter skupni program izgradnje dislociranih gasilskih postaj. V letu 1984 so bile opravljene naslednje operativno na-loge: — zgrajen je bil bazen za požarno vodo na Topolu s ka-paciteto 80 m3, — opravljeni so bili pregledi hidrantnega omrežja, — zaključena je bila akcija 1000 preventivnih pregle-dov, — opravljeni so bili tečaji za izprašane gasilce v DO Iskra — Telekomunikacije, Avtomontaži in Litostroju, — opravljeno je bilo tekmovanje za pionirje, mladince in člane gasilskih društev, industrijskih gasilskih društev in gasilsko tehničnih enot civilne zaščite, — nabavljeni sta bili dve orodni vozili, — črpanje vode iz kletnih prostorov ob poplavah, dova-žanje pitne vode na ogrožena področja (Topola, Golega brda, Sorice in Poljan pri Šentvidu). V skladu s programom so bile opravljene adaptacije ga-silskih domov v Šentvidu, Zgornji Šiški, Zbiljah, Spodnji Šiški in v Vižmarjih. Vodna bazena v Stanežičah in Zapogah sta bila izoli-rana. IV. DRU2BENE DEJAVNOSTI V skladu z resolucijo je bil v letu 1984 celotni razvoj družbenih dejavnosti v občini naravnan v uresničevanje prioritetnih nalog in ciljev po posameznih področjih. Poseben poudarek je bil dan izvajanju akcijskih stabili-zacijskih programov tako v SIS kot tudi v OZD družbenih dejavnosti v cilju zmanjševanja materialnih stroškov, izpo-polnitve organizacije dela in racionalne izrabe delovnega časa ter kvalitete storitev. Financiranje programov SIS družbenih dejavnosti je po-tekalo v okviru enotnih stopenj, pri čemer so sredstva za skupno porabo v preteklem letu rasla v skladu z resolu-cijo — v globalu 20 % počasneje od rasti dohodka. Z medletno korekcijo stopenj, ki je bila usklajena z rastjo dohodka, so bili zagotovljeni pogoji za uresničitev letnih programov SIS družbenih dejavnosti, pri čemer je bil dan poseben poudarek revalorizaciji programov SIS za zdrav-stvo, izobraževanje in kulturo, ki so bile soočene v |. pol-letju preteklega leta z največjim izpadom sredstev. Prilivi sredstev za samoupravne interesne skupnosti so v občini Ljubljana-Šiška znašali: IND Za obč- Priliv ------- in mest. Struk- olS rt — Struk. cic v mio. Bd,-0 ------5lL tura ______________________________________v mio._______ Zdravstvo 1725,9 148 23,3 1723,1 46,5 SPIZ 2926,3 152 37,9 — — Otroško varstvo 666,1 136 8,6 508,7 13,7 Izobraževanje 1589,0 155 20,6 953,7 25,7 Kultura 348,1 145 4,5 241,4 6,5 Raziskovanje 184,6 161 2,4 12,4 0,3 Telesna kultura 102,3 139 1,3 101,9 2,7 Zaposlovanje 36,8 149 0,5 36,6 1,0 Socialno skrbstvo 149,0 150 1,9 132,6 3,6 Skupaj__________7728,1 150 100,0 3710,4 100,0 Iz pregleda o prilivu sredstev za samoupravne interesne skupnosti v letu 1984 je razvidno, da se je v naši občini za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v okvi-ru enotnih stopenj v preteklem letu zbralo 7.728,1 milijona dinarjev, kar je nominalno 50 % več kot leta 1983. Za programe občinskih in mestnih SIS je bilo razpore-jenih 3.710 milijonov din; za financiranje programov repub-liških SIS 3.992 milijonov din; za druge uporabnike (SDK idr.) 26 milijonov dinarjev. V letu 1984 je znašala povprečna stopnja za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti 18,905 % in je bila za 0,392 % nižja kot v letu 1983. Osebni dohodki so se v preteklem letu v družbenih de-javnostih povečali za 52,1 % in so znašali na območju ob-čine Ljubljana-Šiška v povprečju 29.200 din, kar je za 2,4 % manj kot v gospodarstvu. 1. Zdravstvo Na področju zdravstvenega varstva smo dosledno, če-prav z velikimi napori, uresničevali sprejeti stabilizacijski program, da bi dosegli večjo racionalizacijo in učinkovitost dela v vseh enotah zdravstvenega doma Ljubljana in v obratnih ambulantah. V preteklem letu smo v celoti realizirali načrtovani pre-ventivni program v vseh dispanzerjih. Pri tem je bila na-menjena osrednja pozornost izvajanju zdravstvenega var-stva aktivne populacije ter uresničevanju programa zdrav-stveno vzgojnega dela v dispanzerjih za predšolske in šol-ske otroke, v dispanzerjih za zobozdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok in v dispanzerjih za žene. V celoti je bil realiziran tudi program nege na domu. Skupščna občine je obravnavala poročilo o uresničeva-nju n problematiki preventivnega zdravstvenega varstva v občini Ljubljana-Šiška, na podlagi katerega je sprejela stališča in sklepe v zvezi z nadaljnjim razreševanjem še prisotnih problemov, ki spremljajo uresničevanje letnih programov preventivnega zdravstvenega varstva v TOZD šiška. Iz programa III. samoprispevka je bil predan namenu novo zgrajeni zdravstveni objekt v KS Medvode. 2. Vzgoja in izobraževanje Osnovno šolstvo V preteklem letu je bilo vključenih na območju občine Ljubljana-Šiška v osnovnošolski pouk 9.210 učencev, okoli 545 učencev pa je obiskovalo pouk v drugih osnovnih šo-lah Ijubljanskih občin. V COS je bilo vključenih 13,78% ali 1.276 učencev, v podaljšano bivanje pa 1.972 učencev oziroma 21,30% učencev. V vseh osnovnih šolah smo v skladu z dinamiko uvajanja novega programa življenja in dela intenzivno uresničevali nove pedagoške usmeritve in dopolnitve v predmetniku in učnem načrtu v četrtih in petih razredih. Pri tem so bili najvidnejši rezultati doseženi v izvajanju naravoslovnih in kulturnih dnevov in uresni6evanju progra-mov proizvodnega dela. V vsebinskem pogledu smo dali poseben poudarek priza-devanju za izboljšanje kvalitete znanja učencev in večje vzgojne učinkovitosti šole. Večje premike v tem smislu močno ovirajo materialni pogoji pouka, ki niso usklajeni s sodobnimi zahtevami (nizko vrednotenje priprave na vzgojnoizobraževalno delo, pomanjkanje denarja za orga-nizacijo terenskega dela, strokovne ekskurzije, opremlje-nost šol z didaktičnimi pripomočki...) Ne glede na objektivne težave pa so osnovne šole v pre-teklem letu intenzivirale podružbljanje vzgoje in izobraže-vanja z vidika povezovanja šol z življenjem in delom v okolju in z vidika sodelovanja šol s starši, s srednjimi šo-lami usmerjenega izobraževanja in s strokovnimi službami skupnosti za zaposlovanje pri nadaljnjem vključevanju in usmerjanju učencev osmih razredov osnovnih šol. V preteklem letu smo analizirali tudi izvajanje šolske prehrane s poudarkom na razreševanju nekaterih najbolj perečih problemov. Osnovnošolski pouk je izvajalo 545 pedagoških delav-cev. V letu 1982/93 so imele osnovne šole še 33% učite-Ijev brez ustrezne izobrazbe, v šolskem letu 1983/84 pa se je kvalifikacijska struktura pedagoškega kadra izboljšala. Brez ustrezne izobrazbe je bilo še 95 učiteljev ali 18% pe-dagoških delavcev, ki pa so že vključeni v dopolnilno izo-braževanje. Iz programa III. samoprispevka je bila pričeta načrtova-na izgradnja prizidka pri OŠ Stane Kosec, v mesecu sep-tembru pa se je pričela gradnja Oš v KS Bratov Babnik. V vsebinskem pogledu moramo v zvezi z izvajanjem os-novnošolskega pouka izpostaviti problem preobrazbe os-novne šole, ki še vedno ni pojmovana kot družbena pre-obrazba vzgoje in izobraževanja. Pri tem šole težko naj-dejo sooblikovalce in sorealizatorje programa življenja in dela osnovne šole, prav tako pa jim primanjkuje zunanjih mentorjev, ki: bi se morali vključevati v vodenje in izva-janje interesnih dejavnosti učencev, ki jih terja novi pro-gram osnovne šole. Usmerjeno izobraževanje V preteklem letu je bilo vključenih v treh šolah usmerje-nega izobraževanja 2.139 učencev. Vse šole so izvedle načrtovane programe, pri čemcr pa se šole še vedno soočajo s kadrovskim deficitom pri izva- janju strokovno teoretičnih predmetov (elektro in strojni inženirji). Celotno problematiko usmerjenega izobraževanja v Ljub-Ijani s poudarkom na stanju v občini Ljubljana-Siška je obravnavala skupščina občine v mesecu novembru. Skup-ščina je posebej poudarila nujnost sanacije stanja v sred-nji šoli z elektroniko. Šola je v letu 1984 že pridobila pro-, jektno dokumentacijo za preureditev vajeniškega doma v Prušnikovi ulici, v katerem bo uredila delavnice za izvaja-nje praktičnega pouka. V preteklem letu je giasbeno šolo obiskovalo "l .700 učen-cev, od tega 1.092 učencev z območja občine Ljubljana-Siška. Program je bil v celoti izveden, vendar se šola so-oča z vedno bolj perečirri problemom zagotavljanja finanč-nih sredstev pri pokrivanju materialnih stroškov in oseb-nih dohodkov administrativno tehničnega osebja, ki jih mo-ra šola zagotavljati \z šolnine oziroma neposredne svobod-ne menjave dela. Zaradi tega šolnina iz leta v leto narašča, kar zlasti prizadene starše z nizkimi in povprečnimi oseb-nimi dohodki in dejansko ogroža nadaljnji vpis učencev, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin, v glasbeno šolo. šola se sooča tudi s kadrovskim deficitom, zlastt za izva-janje predmetnika za godala in trobila. 3. Soclalno varetvo Na področju socialnega varstva smo uskladili in sprem-Ijali uresničevanje programov vseh skupnosti, ki se zdru-žujejo v občinske skupnosti socialnega varstva. Za uresni-čevanje socialnovarstvenih pravic po enotnih osnovah, me-rilih in postopkih so«občinske skupnosti socialnega var-stva in druge udeleženke sklenile samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, s katerim so določile tudi enotno — najnižjo raven socialne varnosti (dogovorjena raven socialne varnosti v SR Sloveniji) družin oziroma občanov, ki si je sami ne morejo zagotoviti s svo-jim delom, z lastnimi sredstvi ali na drug način. Posebna pozornost je bila namenjena analizi socialnega položaja občanov, ki prejemajo družbene denarne pomoči in druge prejemke na območju občine Ljubljana-šiška. Celovito informacijo na posameznih področjih uresniče-vanja socialnega varstva je obravnavala skupščina občine v mesecu decembru. 4. Otroško varstvo Od skupnega števila 8.236 otrok v starosti do 6 let, je bilo vključenih v VVO in družinsko varstvo 4.774 ati 57,9 % otrok, kar predstavlja za 0,2 % večjo vključenost otrok od Ijubljanskega povprečja (57,7 %). V skladu z resolucijo so bile izvedene vse načrtovane oblike varstva in vzgoje pred-šolskih otrok, vključno s skrajšanimi programi, ki so pri-lagojeni potrebam zaposlenih staršev. V pripravo otrok na osnovno šolo je bilo v letu 1984 zajetih skupno 1.359 otrok ali 451 otrok manj kot v letu 1980, ko so VVO vključile v malo šolo skupno 1.810 otrok. Generacijski osip te sta-rostne kategorije otrok je posledica nadaljnjega upadanja naravnega prirasta v Ljubljani in v občini Ljubljana-šiška, ki bo nedvomno vplival poleg drugih vzrokov na nadaljnje zmanjševanje števila otrok v VVO. V preteklem letu od 243 vzgojiteljic le 29 vzgojiteljic ni imelo ustrezne izobrazbe. Od skupno 200 varuhinj pa ni imelo ustrezne izobrazbe 173 varuhinj. Ne glede na objek-tivne težave, s katerimi se soočajo VVO (večje število otrok v oddelkih, neustrezna opremljenost z didaktičnimi sredstvi, slabša izobrazba vzgojiteljic s štiriletno šolo) pa so bili v VVO doseženi osnovni cilji in vzgojni smotri, kar je ugotovila tudi strokovna služba zavoda za šolstvo, ki je intenzivno spremljala delo v VVO. V preteklem letu je bila realizirana načrtovana združitev VVO Rezke Dragar, Manice Koman in Medvode. S tem je bil proces združevanja VVO v občini zaključen. Koncem leta 1984 sta bili v zaključni fazi gradnje vzgoj-no varstveni prostor v KS Na jami in vrtec v KS Dolomitski odred. 5. Soclalno skrbstvo Družbeno denarno pomoč smo zagotavljali najbolj ogro-ženim občanom. V okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva in Centra za socialno delo ter materialnih mož-nosti je v preteklem letu prejemalo eno izmed družbenih denarnih pomoči 1.784 občanov. Center za socialno delo je izvedel dve valorizaciji stalnih družbenih denarnih po-moči, ki jih je prejelo 228 občanov. S posebno pozornostjo smo razreševali problematiko o mladinski delikvenci, ki jo je obravnavala tudi skupščina. V načrtovanem obsegu je bil uresničen program dela v sedmih klubih zdravljenih alkoholikov. Dom starejših obča-nov Marije Mraksler-Marijane je v preteklem letu intenziv-no razvijal vse oblike povezovanja doma z ožjim in širšim okoljem, s poudarkom na izvajanju storitev za starejše ob-čane izven doma. Iz programa III. samoprispevka se je v preteklem letu nadaljevala izgradnja Varstveno delovnega centra. 6. Zaposlovanje Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-šiška v obdobju 1981—1985 za leto 1984 je bila predvidena 1 % rast zaposlovanja. Koncem decembra 1984 je bilo v občini zaposlenih v družbenem sektorju 37.335-delavcev, kar je za 823 delav-cev več kot koncem leta 1983. Pri tem je v gospodarskih dejavnostih opazen porast za 668 delavcev (indeks 102,1), v negospodarstvu pa za 155 delavcev (indeks 103,8). V za-sebnem sektorju je bil evidentiran porast za 36 delavcev (indeks 102,4). Tako je znašal porast zaposlenih v družbe-nem sektorju v preteklem letu skupaj 2,3 %. Podatki so zbrani po teritorialnem principu in vključujejo tudi zapo-slene v enotah, ki nimajo sedeža OZD v občini (predstav-ništva in podobno). Zaposlovanje pripravnikov po obsegu ustreza usmerit-vam iz sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlo-vanja, saj so OZD do konca leta zaposlile 503 priprav-nikov, kar je za 57,2 % več kot v letu 1983. Največje število se jih je zaposlilo s srednjo šolo — 347 (za 74 % več kot decernbra 1993), z visoko izobrazbo 94 (za 20 % več kot decembra 1983) ter z višjo šolo — 62 (za 44,2 % več kot decembra 1983). Povečanje števila zaposlenih po področjih je rezultat večjega zaposlovanja v določenih organizacijah kot npr: Iskra — Elektrozveze, TOZD Radiorelejni in navigacijski sistemi, Samski domovi šiška v ustanavljanju ter preselitev v občino kot npr. Telesnokulturna skupnost Ljubljana DSSS, Gramex, Vektor, Iskra avtomatika TOZD Energetske naprave. Pri skupnosti za zaposlovanje je bilo koncem leta 1984 prijavljenih 339 iskalcev zaposlitve (od tega 48,4 % žensk), kar je za 6,9% manj kot koncem decembra 1983. Med iskalci zaposlitve je bilo 107 (31,6%) iskalcev prve zapo-slitve, 166 (49%) iskalcev, starih do 26 let ter 149 (44%) težje zaposljivih oseb. Do konca leta so OZD prijavile pri skupnosti za zapo-slovanje 6.473 potreb po delavcih, kar je za 6,5 % več kot v letu 1983. Pokritih je bilo 4.722 prostih del in nalog oz. za 8,8 % več kot leto poprej. Odstotek kriterija je znašal 73 % in kaže na precejšnjo strukturno neusklajenost. Niz-ki odstotki kriterija so najbolj izraziti pri priučenih delav-cih (45 % kritje), delavcih z visoko izobrazbo (48 %) ter višjo izobrazbo (53 %). še vedno je opazen trend, da OZD zaposlujejo več nepriučenih delavcev (127 %) kot jih de-jansko potrebujejo. Programi usposabljanja, izpopolnjevanja in izobraževa-nja so bili verificirani na samoupravnih organih posamez-nih odborov občinske SIS za zaposlovanje. Vključevali so 58 programov usposabljanja ter 32 programov izpopotnje-vanja, preusposabljanja in šolanja, poleg tega so bili iskal-ci zaposlitve vključeni tudi v individualne programe uspo-sabljanja. Programi usposabljanja za II. kategorijo zahtev-nosti del so omogočili vključevanje v področje dejavnosti: gradbeništva, kovinarstva, gostinstva, agroživilstva, lesar-ske in tekstilne stroke idr. V istem obdobju se je usposabljalo tudi 44 invalidnih oseb, od tega je 12 invalidnih oseb pričelo z usposablja-njem koncem leta 1983. V letu 1984 sta 102 osebi prejemali denarno nadomesti-lo med brezposelnostjo ter 36 oseb denarno pomoč. Pov-prečni čas prejemanja denarnih nadomestil je 5 mesecev, enako tudi povprečni čas prejemanja denarnih pomoči. Na področju izvajanja štipendijske politike je bilo v lan-skem letu podeljenih 292 štipendij iz združenih sredstev. Za šolsko leto 1984/85 je bilo razpisanih skupno 796 ka-drovskih štipendij, od katerih je ostalo nepodeljenih 200 štipendij. Za šolsko leto 1985/86 je v Šiški razpisanih 971 kadrovskih štipendij. Podeljenih je bilo tudi 13 štipendij iz Titovega sklada. Glede pogodbenega in nadurnega deta je bil v preteklem letu opazen trend nadaljnjega zmanjše-vanja. Na področju zaposlovanja moramo poudariti vse večje zaposlovanje mladih že po končani osnovni šoli oziroma, da se usmerjajo v skrajšane programe usmerjenega izo-braževanja in da ne nadaljujejo, kljub možnostim in spo-sobnostim, izobraževanja po končani srednji šoli. 7. Raziskovanje Na področju raziskovalne dejavnosti smo v skladu z re-solucijo pospeševali inovativno in raziskovalno dejavnost. V preteklem letu so bile podeljene nagrade in priznanja 43 inovatorjem za inovacijske dosežke. ORS Ljubljana-Ši-ška je v preteklem letu sofinanciraia tri raziskovalne na-loge s področja gospodarstva in dve s področja zdrav-stva. Poseben poudarek je bil namenjen intenziviranju zna-nosti in raziskovalne dejavnosti med mladino. ORS se je v letu 1984 aktivno vključila v razpravo v zvezi z organizi-ranostjo raziskovalne dejavnosti v Ljubljani ter glede tega podala več konkretnih predlogov. 8. Kultura V okviru ZKO so bili izvedeni vsi načrtovani programi kulturnoumetniških društev in skupin. Razrešeni so bili ne-kateri odprti problemi v zvezi z nadaljnjim financiranjem programske dejavnosti v Vodnikovi domačiji, v kateri je bil ustanovljen pionirski oddelek knjižnice Šiška in organi-zirana muzejska zbirka iz dobe razsvetljenstva. Organizi-ranih je bilo pet razstav ter seminar za kulturne animatorje in več manjših prireditev. Za postopno razreševanje pro-storske utesnjenosti centralne knjižnice Siška smo prido-bili del finančnih sredstev. V preteklem letu se je še bolj zaostril problem pomanjkanja sredstev za vzdrževanje ob-stoječih kulturnih domov in za pokrivanje vseh materialnih stroškov (ogrevanje objektov, elektrika). 9. Telesna kultura Ne glede na dolgotrajni proces usklajevanja programov SITKS v Ljubljani, so se na nivoju občine v preteklem letu realizirale osnovne resolucijske usmeritve. Pri tem je bil dan poseben poudarek zmanjševanju števila prednost-nih nalog v programih vrhunskega športa in vključevanju mladih v programe redne vadbe in akcij v okviru klubov, društev, pionirskih šol in mladinskega športa. V društvih je bilo intenzivirano amatersko delo, starejše kategorije občanov pa so svoje programe sofinancirale iz naslova višjih članarin. V okviru danih materialnih možnosti so bila izvedena najnujnejša vzdrževalna dela v športnem parku llirija Ljub-Ijana, NK Medvode, Partizan Medvode, Partizan Spodnja Šiška, ŠD Vižmarje-Brod, del sredstev pa je bil namenjen sofinanciranju vzdrževanja planinskih poti ter nekaterih ob-jektov taborniških in strelskih organizacij. Pri tem pa so je zaostrilo vprašanje ogrevanja treh ključnih objektov v občini (Partizan Spodnja šiška, llirija in 2ŠD Ljubljana) ter vzdrževanja pceostalih telesnokulturnih objektov. V. SPLOŠNA PORABA Iz sredstev splošne porabe smo financirali tiste naloge in obveznosti, ki so določene z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v odlokih in sklepih skupščine občine in družbenih dogovorih ter sporazumih. ki so ure-jali oblikovanje in razporeditev sredstev splošne porabe. Občinska skupščina je v skladu z družbenim dogovo-rom o davčni politiki v SR Sloveniji predpisovala izvirne proračunske prihodke. Stopnje iz osnove davkov in pro-metnih davkov ter taks so bile enake v vseh petih občinah Ljubljane in usklajene z drugimi občinami v regiji in SR Sloveniji. Za skupne naloge. za katere so se Ijubljanske občine dogovorile, oziroma izhajajo iz statuta in drugih normativ-nih aktov, da jih financiramo iz proračuna mesta Ljublja-na, smo iz sredstev proračuna namenili dogovorjeni delež skladno z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sploš-ne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. V letu 1983 je bil izvršen pomemben premik pri obliko-vanju enotnih meril za objektivnejše oblikovanje porabe me^ šestimi proračuni v Ljubljani, Tako je bilo sprejeto izhodišče za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe na zasedanju naše skupščine dne 18. julija 1983 naslednjih sredstev splošne porabe: 1. za oblikovanje globalne višine sredstev splošne po-rabe posamezne občine v okviru skupne bilance sredstev splošne porabe v Ljubljani; 2. za delež sredstev splošne porabe občine, ki ga je po-samezna občina dolžna združiti za skupne naloge mesta; 3. za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti; 4. za financiranje temetjne dejavnosti organov pravo-sodja; 5. za druge naloge skupnega pomena v mestu, za katere so se občine posebej dogovorile. * Uveljavitev teh kriterijev ima neposreden vpliv na obli-kovanje in razporeditev splošne porabe za leto 1984 in 1985. Dogovorjena poraba občine, ugotovljena po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 in dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev sploš-ne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 je znašala 444,086.000 din in je bila večja za 37 % glede na leto 1983. Poraba občine, načrtovana v proračunu za leto 1984, je znašala 492,649.000 din in je bila za 30% večja glede na leto 1983. Za združevanje sredstev za mestni proračun smo namenili 226,686.000 din oziroma 40 % vet; kot leta 1983. Vsi prihodki proračuna so znašali 766,207.000 dinarjev in so bili večji za 35 % glede na leto 1983. Pre-sežena sredstva nad dovoljeno ravnijo porabe so znašala 46,872.000 din in smo jih prenesli na posebno partijo pro-računa pri skupščini mesta Ljubljane. Iz navedenih podatkov izhaja, da se je družbeni plan v letu 1984 na področju splošne porabe uresničeval v skladu z v resoluciji opredeljenimi cilji in sprejetimi dogovori. VI. SPLOtNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SA-MOZAŠCITA Splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito smo v letu 1984 uresničevali v zaostrenih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerah. Obramba in zaščita posta-jata vsakdanja sestavina samoupravnega delovanja in rav-nanja. Delovni Ijudje in občani jih čedalje bolj razvijajo kot zavestno samozaščitno obrambno aktivnost, kar je v skladu s skupnimi in splošnimi potrebami in interesi po-sameznika in družbe kot celote. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela, krajev-nih skupnostih, samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih se nadaljuje pro-ces podružbljanja in krepitve splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Poseben poudarek smo dali nabo-ru in mobilizacijskim pripravam, organiziranosti in uspo-sobljenosti civilne zaščite, usmerjanju mladih v vojaško-obrambne poklice, usposabljanju občanov na tem področju ter načrtovanju obrambnovamostnih priprav z neposred-nim vključevanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov in struktur. Načrtovane naloge obrambnovarnostnih priprav smo iz-vajali v skladu s sprejeto resolucijo občine Ljubljana-Si-ška. Posebno skrb smo posvetili prednostnim nalogam iz srednjeročnega plana. Teritorialna obramba je v občini v organizacijskem in strokovnem pogledu dosegla stopnjo razvoja, ki je bila začrtana v resoluciji. Stopnjo usposob-Ijenosti in pripravljenosti štaba, poveljstev in enot terito-rialne obrambe smo preverjali s praktičnimi vajami. Prav tako smo preverjali s praktičnimi vajami usposobljenost štabov in enot civilne zaščite v TOZD in krajevnih skup-nostih. Usposabljanje in materialno izpopolnjevanje šlabov in enot civilne zaščite smo prilagajali dejanskim potrebam občine in specifičnostim delovnega in bivalnega okolja. Organiziranje in usposabljanje civilne zaščite pri hišnih svetih se ni odvijalo po sprejetem programu, čeprav je bila to ena od prednostnih nalog. Izvedli smo tudi kombini-rano vajo štabov in enot civilne zaščite delovnih Ijudi in občanov na temo kemični napad in zaklanjanje prebival-stva v okviru akcije »NNNP — Samozaščita-84«. Mobilizacijsko pripravljenost ter delovanje kurirskega si-stema v občini in krajevnih skupnostih smo tekoče pre-verjali na mobilizacijskih vajah. priprave na nabor in iz-vedbo napora smo izvedli v skladu z usmeritvami sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito skup-ščine občine ter uprave vojaškega okrožja. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Vloga krajevne skupnosli kot temeljne samoupravne skupnosti, v kateri naj .bi delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljevali svoje krajevne potrebe in interese, v praksi ni povsem zaživela. Dejanski položaj posameznih krajev-nih skupnosti je različen in v precejšnji meri odvisen od specifičnosti razmer, zlasti glede na večje ali manjše šte-vilo organizacij združenega dela na območju posamezne krajevne skupnosti, ekonomske moči organizacij združe-nega dela ter medsebojnih odnosov in sodelovanja med krajevno skupnostjo in združenim delom. Novi družbenoekonomski odnosi na podlagi neposred-nega združevanja sredstev organizacij združenega dela, ali posrednega preko SIS za zadovoljevanje potreb in inte-resov, se prepočasi uveljavljajo. Vzrokov je več in so tako objektivne kot subjektivne narave ter nepopolne sistem-ske ureditve tega področja. Zaostreni pogoji gospodarje-nja večjemu številu organizacij združenega dela ne dovo-Ijujejo dodatnega obremenjevanja dohodka. Še zmeraj ni-so presežene slabqsti pri načrtovanju skupnih nalog in po-Ireb oz. pri sprejemanju planskih aktov. Naloge posamez-nih nosilcev niso konkretno opredeljene, sredstva niso predvidena in se zato v praksi tudi ne zagotavljajo oziroma so ti zneski neznatni. Vzrok prepočasnemu podružbijanju odnosov v krajevnih skupnostih je tudi v nezadostno razvitem in neučinkovitem delovanju krajevne samouprave. Udeležba na sejah posa-meznih samoupravnih organov je slaba in tudi po vsebini delo delegatov ni povsod zadovoljivo. Pereč problem, ki ga izpostavlja večje število krajevnih skupnosti predstavlja zagotavljanje sredstev za osebne do-hodke delavcev krajevnih skupnosti in za kritje material-nih stroškov. Z odpravo glavarine in prehodom zgolj na proračunski vir sredstev se ti problemi poglabljajo in je v letošnjem letu že nekaj krajevnih skupnosti zašlo v iz-gubo. Položaj delavcev enotne strokovne službe ni po-vsem jasen in še zmeraj niso sprejeti vsi sa.moupravni splošni akti novoustanovljene delovne skupnosti. Svobod-na menjava dela tudi na tem področju ni zaživela. Za izboljšanje stanja na obravnavanem področju in učin-kovitejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odno-sov v krajevnih skupnostih bo potrebno sistemsko celo-vito urediti način vključevanja in vire zagotavljanja sred-stev v organizacijah združenega dela in samoupravnih in-teresnih skupnostih za zadovoljevanje skupnih potreb de-lovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih. ZAKLJUCEK Izvršni svet ugotavlja, da so bile temeljne naloge iz re-solucije o izvajanju družbenega plana 1981—1985 v letu 1984 skoraj v celoti dosežene. Večja odstopanja so na področju povečanja konvertibilnega izvoza, čemur bo po-trebno v letu 1985 posvetiti še večjo pozornost. Zaskrb-Ijujoč je položaj nekaterih organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki že dalj časa poslujejo na meji rentabilnosti ali z izgubo. Tudi na področju stanovanjskega gospodarstva in komu-nalnih dejavnosti so rezultati zadovoljivi, čeprav niso bile realizirane vse naloge zaradi pomanjkanja finančnih sred-stev. Izvršni svet bo v letu 1985 vodil posebno akcijo za izpolnjevanje obveznosti tistih organizacij, ki ne izpolnju-jejo materialnih obveznosti iz odlokov in samoupravnih sporazumov. Kljub vsem težavam se programi družbenih dejavnosti odvijajo v planiranem obsegu, predvsem zaradi prizadevanja izvajalcev. Ob tem izvršni svet poudarja stal-no nalogo delavcev v družbenih dejavnostih, da si še na-dalje prizadevajo za racionalno gospodarjenje in izboljša-nje kvalitete dela. V krajevnih skupnostih ostaja še vedno nedorečen si-stem financiranja skupnih nalog in programov. Splošna poraba občine je bila v skladu z republiškimi usmeritvamt. Na področju splošne Ijudske obrambe in družbene sa-mozaščite je bil dosežen napredek, zlasti glede podružb-Ijanja pripravljenosti in materialne izpopolnjenosti enot.