Odborova seja štajerskega Lehrerbunda z dne 23. no- vembra 1913. Dne 23. novembra 1913 je imel Štajerski Lehrerbund že drugič y tem mesecu svojo odborovo sejo. Navzoči so bili vsi slovenski in nemški odborniki. Glavna točka dnevnega reda je bil deiinitivni sklep za ključ, po katerem bi se naj razdelila draginjska doklada za 1914. V začetku seje je poročal Lehrerbundov tajnik, graški učitelj Sattler, o mnenju, ki vlada v deželnem odboru zastran razdelitve draginjske doklade za 1914. Deželni odbor je baje izjavil, da mu je ljubo, ako organizirano učiteljstvo zopet stavi svoje predloge zastran razdelitve doklade. Odločno pa odkianja razdelitev na podlagi od Lehrerbunda izdelanega osnutka za regulacijo plač, ker je to samo osnutek, ki ga deželni odbor za zdaj ne priznava. V poštev bi moral priti plačilni osnutek deželnega odbora. Pred razdelitvijo po tenj,-osnutku pa deželni odborniki sami učlteljstvo svarijo, da nebi mogoče tak provizorij potem postal in ostal definitivna regulacija! Nadalje so se posamezni člani deželnega odbora izjavili proti temu, da bi se za vsako posamezno učno osebo ali za mnogo skupin morala posebe izračuniti draginjska doklada, ter so se izrekli za bolj splošni ključ razdelitve. V deželnem odboru se je baje tudi zopet izrazilo mnenje, oženjene učiteljice iznova od draginjske doklade izključiti. Ko pa so učiteljski zastopniki poročali o veliki nevolji, ki je nastala letos zaradi tega med oženjenimi učiteljicami, in ko so predlagali, da se naj oženjene učiteljske pare smatra pri razdelitvi doklade saj za dve neoženjeni učni osebi, se je deželni odbor baje temu mne- nju naše organizacije vendar vdal. Nato je dobil besedo graški učitelj Kasper, da poroča o ključu za razdelitev draginjske doklade. Objavil je dva predloga: prvega v imenu nemškega Verbanda, drugega ©d njega samega izdelanega. Ker se prvi — to je Verbandov predlog — ni sprejel, ampak drugi Kasperjev predlog, poročamo samo o tem drugem predlogu. Po tem sprejetem Kasperjevem predlodu se izreče Lehrerbund zastran razdelitve draginjske doklade za 1. 1914. za nastopna načela: 1. Vsak učitelj in vsaka učvteljica naj nekaj dobi. 2. Meščansko-šolski ucitetji naj ne dobe višje doklade kakor ljudskošolski učitelji. . „ 3. Doklada se naj stopnjuje po sluz- benih letih. 4. V stopnjah samih je razločevati med samskimi in oženjenimi učnimi ose- bami. 5. Službena doba se računaj od prvega provizoričnega — ne diiinitivnega — nameščanja. 6. Oženjeni učiteljski pari se smatrajo kakor dve neoženjeni učiteljski osebi. 7. Vdovele moške učne osebe se stejejo k oženjenim. 8. Tudi vdovele učiteljce, ki nimajo pokojnine po svojem možu, a imajo skrbeti za otroke, se štejejo k oženjenim. (To načelo so zahtevali slovenski odborniki.) 9. Tudi suplenti naj bodo za časa svoje porabe deležni doklade. 10. Doklada se naj šteje tudi v pokojnino. 11. Doklada se naj izplačuje mesečno z ostalo plačo. 12. Doklada se prične s 1. januarjem leta 1914. Na podlagi teh načel je sklenil Lehrerbund na Kasperjev predlog nasveto- vati sledeče sfopnje za razdelitev draginjske doklade v letu 1914: f. Vse \l6ne osebe s samo zrelostnim izpričevalom najj dobe po 120 K. II. Vse učnef osebe da 5. slcržbenega leta (vedno od pcvega prov. naraeščenja račuMjeno) naj do)JtT ako so samske, po 180 K; ako so ožeHieac, po 270 K. IH. Vse učne oSebe do 10. službenega leta naj dobe, ako so sž'.msfee, po 270 K; oženjene po 360 K. IV. Očne osebe d© 20, sltižbenega leta naj dobe samske;p@ 360 K, oženjene po 480 K. V. UČne osebe čiz 2J0. službenih let naj dobe samske po 480' K, oženjene po 600 K. VI. Oženjene učiteljic* ženskih ročnih del naj dobe po 60 K, . neoženjene pa do 10. sluibenega leta 90 K, > *-?¦¦ 10 službenih let pa izo K. VII. Pomožne jezikovm "< učiteljfee (na nekaterih meščanskih šotali, ^ naj dobe po 120 K. Razerr tega sprejetsga' Kasperjevga predloga so prišli v obravnm ro še sledeči odklonjenf predlogi, ki jib. tud i navedemo, da dobi slovensko učiteljštvro popolnoma jasno sliko o celi seji: 1. Predlog nemškega- Vei banda, ki je bil čisto podoben Kasperjev emu^predlogu, samo da je imel nekoliko nižje postavke, ki skupaj ne bi dosdegli p »opolnoma 1,200.000 K. 2. Nov predlog vitanjskega nadučitelja Poscha, ki se je tokrat opiral popolnoma na službeno pragmatiko državnih uradnikov. Ta predlog se ni sprejel, ker bi po njem mlajši učitelji jako malo dobili, oženjeni učiteljski pari pa do 1500 K, fear baje ne bi bila več draginjska doklada, marveč že prava regulacija! 3. Izpreminjevalni predlog pre&sednika slovenske Zveze h Kasperjevemu predlogu, ki se je glasil: Diferenca raed_ I. in III. krajevnim plačilnim razredom, ki zraaša zdaj — ne računjajoč dragfojsko do~ klado iz leta 1907. — 400 K, se naj že p®vodom razdelitve draginjske doklade za leto 1914. zmanjša vsaj na polovico »a 200 K, in> sicer na ta način, da bi dobrli učitelji II. krajevnega razreda od Kasperja predlagane doklade, učitelji L krajevnega.-: razreda za 100 K manjše, a učitelji III. krajevnega razreda pa za 100 K višje doklade, kakor jih je predlagal Kasper. Akoravno so nemški odborniki Lehrerbunda morali priznati, da je ta- izpreminievalni predlog pravičen, so ga vendar odklonilJ. Izjavili: so, da bi jim že bi$t> simpatično, ako bi se učiteljem IH.. krajevnega razreda dalo nekaj več, a nesimpatično se sfrt vidi, onim I. krajevnega razreda kaj jfematii Vrhutega so i&rekli bojazen, da bi deželiti odbor, kakor hitro bi Bund predlagal to razliko pri razdetitvi draginjske doklade, to gotovo upošteval, a ravno y nasprotnera smislu,: da bi namreč učitelji III. krajevnega razreda ne dobili več, ampak — kakor leta 1907. — manj kakor oni višjih plačilnift razredov. Zaradi teh razlogov in ker je videl, da za syoje mnenje ne dobi večine, je predsednik slbvenske Zveze svoj predlog umakniL Ko je tudi Posch umaknil svoj predlog, je bil potem Kasperjev predlog enoglasno sprejet ter stopi torej Lehrerbund z enoglasno storjentm sklepom pred deželni odbor. Pri slučajnostih so stovenski odborniki izja-vili, da ima plačilni osnutek, kakor ga je izdelal' Štaierski Lehrerbund: za definitivno regulactjo, toliko pomanjkljivosti in hib, da se naj opusti ter vzame- za definitivno regulacijo za podlago službena pragmatfka državnih uradnikov. Tudi nekateri nemški odborniki so tpmu pritrjevali, drugi pa so se še ogrevali za Bundov osnutek. Pred zopetnim zasedanjem štajerskega deželnega zbora bo menda prišla ta zadeva v definitivni pre.tres v Lehrerbundu. Ob sklepu tega poroeita apelirajo slovenski odborniki Štajerskega Lehrerbunda na vse organizirano slovensko štajersko učiteljstvo, naj se y interesu stvari vzdrži vsake neplodne javne kritike zastran objavljenih Lehrerbundoyih ukrepov. Dosedanji uspehi so se priborili, ker je štajersko učiteljstvo pokazalo stanovsko disciplino in ker je nastopilo složno! Le s tem načinom dospemo do končnih uspehov!