Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Ceua jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v j,Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za poi leta 50 kr. — Naroćnino in dopise tisniti dati, plača za dvoatopoo petit-vrato 8 kr za »prejema J, Kra)ec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat liï kr, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Gospodarjem, ki uaineravajo napraviti novo vinograde.
Oklic visoke c. kr. vlade, da je flo 10. ok-tolji-a říifi iiarofiti si iz ilivavnili ti'tiiic aineriíkili trt, reziiii: ali ])ii vkoreiiiieiiili trt, mi jfi dal ])o-vod, da zopet g'ovoritii o aineriškili vinogradih tor povem, kar sem videl v tukaj.sni državni trtiiici in pri drugih vinogradnikih, ki se že perajo z novo trtorejo.
Ker vem, da vsaki, ki se ini.sli lotiti zasajanja novih vinogradov, želi tudi kniali pridelka, svetujem, naj se iie prezirajo trte, ki rodé prav obilno in dobrega grozdja brez požialitiieiija. Nekateri vinorejci sicer niso za te trte, češ, da grozdje neprijetno di.ši in da niso stanovitne Jaz sem danes v državni trtnici pokušal grozdje od vseh raznih vrst anieriskili trt ter sem se prepričal, da nima res tako neprijetnega duiia, kakor se trdi. Naiel sem, da razven luintigtona diii vse drugo grozdje manj ko Kiiana izabela. Meni ta duh ni prav niři neprijeten; enako sodljo sem slisal tudi od drugih, ki so sad aineriškili trt pokušali, Vina iz ameriškega grozdja sicer ^e nisem pi!, a slišal sem od takih, ki eo ga pili, da je prav dobro in moťíiio.
Gledé trajnosti ali trpežnosti takih trt, se ve da gotovega iz lastne skušnje še ne morem nie zanesljivega povedati. Le to veni, da so vse vrste, o katerili bom zdolej govoril, razven york-madejre, popolnoma ušive v tukajŠni trtnici, vender ])a kaj řvrsto rastejo in bogato rodé. .Stare so pa po ])et let in manj; tedaj řez petletne izkii-šiiije tukaj ni gledé na trpežnost, lier je trtiiica He le toliko stara.
1, lluiilington ima, kakor sem rekel, precej duiia; meni se zdi kakor po malinah. Raste čvrsto, ima hudo črne jagode s trenu perki; grozdi so rizliugove, ali kakor tukaj pravijo, krofovke velikosti; ])a tudi velikost jagod je enaka rizlin-goveni. Zori že koncem avgusta ; rodi pa že drugo leto po sajenji reznic. Jako sladko grozdje bi bilo posebo za barvo.
"1. Vialaje Jako [»odolnia hnntingtonu. Vendar so jagode debeleje in imajo manj peck in tudi malo manj duha. Zori koni;em avgusta, in rodi tudi že drugo leto.
3.	Otelo, je tukaj najbolj ušiva trta izmed amei'iČank. Haste ívrsto. Listje je podobno listju našili trt. Grojzdi so veliki kakor črniiiski; jagode debele, jako èrne, sladke, dnlia malo. Kodi navadno tretje leto, pa vcasili tudi drugo.
4.	Vorkmadejra ima majbine grozde ko viala, tudi tej enake jagode; zori sredi septembra; pa ni jiiko rodna, 'Pukaj je brez uši.
5.	Sefiaskva je glede sadu enaka ()teli, zori, v prvi polovici septembra. Ihiba ima malo.
fi. Ilerbemont ima grozde, sredne velikosti 7 drobnimi jagodami. Zdaj še ni zrelo; zori še ie oktobra.
7. Vakves (žakj je tako kakor iierbemoiit; zori oktobra.
Ameriških trt z belim sadom, ki tukaj že rodijo .ste (ive vrsti:
1.	lilvira ima zelenkaste jagode, sladke, podobna je zeleniki; tudi grozdi so veliki kakor ze-leniški. Zori v prvi polovici septembra; duha ima prav malo. Napaka njenina pa je, da zrele jagode kaj rade odjiadejo. Kodna je elvira Jako.
2.	Noali ima ravno tak sad ko elvira le bolj rumene so jagode. Grozdje je sladko. Zori kakor elvira.
V državni (rtniei je sicer Še veíí vrst. anie-1'iških trt, ki so rodne; a tnkajšni nasadi so še premladi in brez sadu. O teb bom povedal, ako iiog dii, prihodnje leto.
Vidite loraj, dragi Dolenjci, da bosle laliko kmalu pili vino iz novih vinogradov, ře boste le lioteli in ne boste čakali, da bi vam liog delal tiove vinograde. Od vseh zgoraj naštetih vrst se tukaj dobijo řeznice; od nekaterih tudi vkoreni-iene trte, iíe tudi vladni razglas tega ne pove.*) Kdor pa hoče piti vino naših domačih trt, naj si pa naroči riparije navadne, od katere velja tisoč
*) Jti tuliaj priiioroSnue trte talto gurltci pri poro C a ti ne moremo. Dokaawio je imiiirei;, ila bc trjiežtiust ameriíkih trt kiy iiiDĚmi ravna pu tuni, kakySen je svet. Ilerlieiiiímt i» Yakvea ne bodo na Dolenjskem nikdar iloziirt/le.
reztiic le 3 f^'ld., pa je ravno tako dobra, kakor dražja „riparija portalis". Priporoíam tudi so-lonis, katera je za podlag'o enako dobra ko ri-parija, in v nekaterih krajili se Ijolj stori kakor prva. Te trte sic;er ne rodé, a na nje cepimo naše domače vrste, ker so bujne rasti in brez uSi ter dobra podlaga. Kdor pa hoče imeti veselje z novim vinogradom, in hoče knmiu imeti iz njega dobiček, naj nikar ne pozabi, da vse ameriške trte hočejo imeti globoko prekopana tla in dobro pognojena. Kopati je treba saj (30 cm. globoko. Pred kratkim sem videl vinograd, katerega jeden del je bil rigolan globoko, drugi del pa le po navadi prekopan. Xa prvem delu rastejo ameri-čaiike kakor tudi cepljenke bujno in zadne so vse obložene z lepim zdravim grozdjem ; a na drugem delu so trte mnogo manje in sadu je tudi le malo, pa tem veČ paleža. Ta vinograd ima g. župnik, Fr. iîrulec v Vel, Dolini. Pri ravno tem gospodu sem ogledal tudi deželni poskuíjevalni vinograd, ki je res v prav dobrem stanu, in pojiol-noma vstreza namenu, kar od nekaterili poskuše-valnib vinogradov, ki sem jih ogledal, ne morem trditi.
V tein vinogradu je delavec, ko Je j)rvi jarek kopal, zemljo jioleg jarka zmetal in jo je potem le razgrnil. Ostai je tedaj pod to zemljo nerigo-lani svet. Ker g. žnpnik tega ni vedel, je dal tudi tam trte saditi. Ta vrsta trt, ki stoji v ne-rigolanem svetu, pa očito kaže, da kdor američankam noČe vinograda z rigolanjem pripraviti, ne ojiravi nič. Za poskusevalni vinograd je to naključje prav, ker je jasen dokaz, da brez rigo-lanja ne bo novih vinogradov.
Neki (irngi j)osestnÍk je dal ])o svojem starem, rekel bi pokojnem, vinogradu kopati žiroke jame mesto splošnega rigolanja. V te jame jé posadil ameriške trte; a vspcli je mnogo slaběji od drugih rigolanih vinogradov.
Ker pa prekopavanje vinograda prizadene največ stroškov, .se tega dela vsakdo boji. Pri nas plačujemo delavce po 50 do (iO kr, na dan (brez lirane). Eu delavec pa prekopa na dan 25Din., če ni zemlja preilovnata, ali če ni preveč kamenja. Najbolje opravi, kdor sam prekopuje kolikor more, da si prihrani stroške, in da je delo dobro storjeno. Vsako leto par sto Gmetrov pa bo vinograd gotov brez posebnih stroškov.
Gospodom učiteljem pa, ki imajo šolske vrte, priporočam, naj potom c. kr. okrajnega glavarstva prosijo visoko vlado, da bi jim dala od vsake vrste ameriških trt, ki se v tukajgni trtnici dobe, po nekaj řeznic. Te naj posade v šolski vrt, kot spalirje, sicer delajo preveč sence, in imeli bodo lep sortiment, ki jim bo prav dobro služil pri poduku o trtoreji,
Ker je moj današni spis že malo predolg, hočem v prihodnjih „Novicah" povedati, kako se je meni in drugim sponeslo cepljenje trt na zeleno in sploh skuáirtje, ki Sfuo jth pri (em imeli, cia bodo tudi drugim v korist. Se enkrat rečem, vino-rejci na delo! ne držite križem rok in ne čakajte Čudežev. Tudi to je prazno upanje, da boste iz poganjkov že skoraj usahlih trt, kedaj nove vinograde naredili. Ko so trti pognjile vse koreninite vsled zateklin, ki nastanejo [)0 uSnih vbodih, ker za njo ni več živeža, trta, če ni popolnoma vsah-nela, začne zopet [>ogaiijati ; toda komaj ima nove koreninice, je že tudi na njili — in up vino-rejčev je šel po vodi. Tako se kmetje goljufajo, da leto za letom odlašajo poprijeti se sicer težavnega pa potrebnega rigolanja in sajenja ameriških trt.	" '	' L. A.
1) TO boj!
Ako se dva fanta spreta zarad litra vina ali nore „punce", se zgodi prerado, da si skočita v lase ; še več — včasih zgrabita kol, ter se bijeta, dokler eden ne obleži. To je grdo, ostudno, pravijo vsi ljudje; to je surovo, neotesano, trde posebno še olikani gospodje. Da je temu res tako, mislijo tudi „Dol. Novice", llvala Bogu, da med priprostim narodom ta ostndna surovost posp-btio po nekaterih krajili naše drage domovine ponehuje. Prav je, da take ljudi, ki si tako sami iščejo pravice, trdo kaznujejo ; — želeti bi bilo celo, naj bi se kaznovali ostreje !
Pa kaj bodete rekli preprosti kmetje, pošteni rokodelci dolenjski, ako Vam povemo, da je tej surovosti na las podobna surovost .še v navadi, da zlasti pri nekaterih mladih ljudeh Še celo rase? Se več, kaj bote djali, ako Vam povemo, da so ljudje, ki si celo v čast štejejo, ako imajo z brazdami zaznamovano na obrazu — da so se tepli V! Pa kje vendar so taki ljudje? v Afriki med črnimi divjaki? — O ne! tacili ljudi je dosti med izobraženimi in učenimi Francozi', Nemci in tudi med nami — Slovenci se nahajajo — zlasti med tistimi, ki obiskujejo vise šole ter hočejo biti kedaj Vaši uradniki, sodniki, zdravniki. — Vsi pač niso taki, ali nahajajo se ; sami smo jih videli zaznamovane!
Pa kako je vendar to? tako vprašate?
Mladenič tvčasiii tudi možj je razžaljen tako ali tako — ali vsaj misli, da je razžaljen. Sedaj pokliče nasprotnika, naj se ž njim bije z revolverjem, ali pri študentih večinoma s sabljo. Obadva si privzameta tudi prič, določi se kraj in ura. Setlaj gredo ti „olikani" gospodje na' boj — ali do smrti, ali večinoma le do rane, da se pokaže kri. Kdor je zmagal, prvi ranil, ta ima pravo, ta je čist, ima dobro imel? Se li iie
smejete V ali ni to res podobno navadnemu pretepu neolikanih fantov — s tem razločkom, da tli tepo — gospodje, ki bi morali vedeli, kako je to bedasto — neumno? Tak boj zovejo dvoboj,
O tej gToznej in pregresnej nespameti, o tej gosposkej sni'ovosti, so nag skrbni sv. oie papež Leon X111. razposlali zadnji čas prelepo pismo kardinala in nadškofu praškemu, nad&kofii kolniij-skemu, uadĚkofom in skoiom avstrijskim in nemškim, — ker je ravno v Avstriji in pa [ia Nemškem ta budalost juko razširjena. V tem pismu kažejo, da ravna vsakdo, ki se poda v dvoboj zoper pamet in zoper božjo zapoved, da ravna zoper državljanski red. Omenjajo, kako ostro je vsled tega katoliška cerkev vsigdar obsojala in kaznovala dvobojevnike — z izobčenjem in s tem, da jim odreče cerkveni pogreb, ako umro v boju ali vsled rane v dvoboju dobljene. S temi kaznimi preti cerkev ne le njim, ki se tako bijejo, ampak tudi vse pomagate, priče in sovcdce. Tudi pravijo, da taki boji prihajajo samo od tod, ker ljudje nočejo zatajevati se, nočejo ubogati — ampak v svojej prevzetnosti hočejo ravnati vse le po lastnej volji.
Prav prikladno omenijo tudi sv. Oče, kako ëudno je, ko se naše stoletje balia in ponaša z veřo omiko, kakor prejšnja stoletja — pa vendar le še goji surovi dvoboj, ki je bil v navadi pri neolikatiih narodih prejšnjili stoletij.
Slednjič sv. Oče prisrčno ])rosijo, naj Škofje delajo, kolikor mogoče na to, da se ta nora neotesanost odpravi izmed katoliških kristijaiiov.
Bog daj, da ne bi In'l glas papežev le glas vpijočega v puščavi !
Ka,i je novega po avstrijskem cesarstvu?
Naš přesvítí j cesar bivajo na Češkem. Prišli ao v zlato Prago dné septembra. Sprejem je bi] veličasten. Vsa dežela Slovani in Nemci, se skuša, kako bi pokazala cesarju svojo zvestobo ; posebno pa se odlikujejo pražani, kateri vže 11 let niso imeli svojega milega vladarja v svojej sredi. Klesk v katerem se sveti J'raga, je ne-popisijiv. Cesar so ob večjih prilikah v nemškem in češkem jeziku izrekli, da tako napreduje prelepo kraljestvo češko. Obiskali so cesar češko razstavo ; obiskali pa bodo se več čeških in nemških mest po kraljestvu ter pokazali, da ljubijo oba naroda enako.
PraŽko razstavo je obiskalo vže dva milijona ljudij. Nemci se je niso hoteli vdeležiti, — sedaj pa pisano gledajo.
Državi zbor je sklican po cesarjevem pismu na 8. dan oktobra. Med Mladočehi je razpor vidno
vedno veČji. Vže doslej, ločeni od konservativne stranke, niso mogli niČ doseči — kako pa mislijo jiarodn koristiti, ako se bodo še med seboj pisano gledali V
Poljski jednoletni prostovoljci so bili letos v večji meri izpraševani v poljščini ; kedaj se bodo jeli ozirali pri tem na iiašo slovenščino?
V	Gradcu so Nemci praznovali slavnost nemškega pesnika Kurnerja tako navdušeno za Nemčijo, da je policijski komisar zbor razpustil.
Naši ljubi sosedje Madjari bi najraje kar pogoltnili v svoj »ladjarski želodec lepo primorsko mesto — Reko — pa so jim in jim menda bodo Hrvatje ita potn.
Znani madjarski rovar, pmuar KoŠUt bode star drugo leto ilO let. Madjari mu menda mislijo ob tej priliki jiodariti kakovo posestvo. Potreben je mož, ker je zgubil vse premoženje — i[i živi v ubožtvii.
Kaj je novega po širokem svetu?
Rusija je dobila od Turčije gotove pravice v morskej ožini, ki pelje iz Črnega morja; sedaj je baje sklenila tudi s Perzijo pogodbo, ki jej bode dajala velike prednosti pred Angleži. Franciji tudi prijazno namežikuje — vse kaže, da so Uusi res prekanjeni, in da se previdno pripravljajo ]ia strašni boj, katerega brez dvoma ne bomo čakali veliko let. — Da nam Rusija ni prijazna, je znano. Zadnji čas pa se kaže očitno, da se tudi od Nemčije bolj in bolj oddaljuje. iVIorda ni daleč Čas, ko se bodete poskusili v krvavem plesu ti mogočni državi.
Kitajci so se vzdignili zoper tiiice. Mnogo katoličanov je moralo bežati, l^ožgali so Kitajci več cerkva in samostanov; umorili nekaj katoličanov. DomaČa vlada zagotavlja, da bode napravila mir ; ali ni pričakovati, ker se kaže, da namerava vstaja vreči ravno sedanjo vlado ter poklicati drugo — domačo. Skorej gotovo bodo morale evropske vlade vmes poseči, da napravijo mir.
V	čile je boj končan, ker so ustajniki zmagali, Predsednik je bežal — potem sam sebe umoril. Mož, Iklmaceda mu je bilo ime in je imel še-le 51 let, bil je vzrok ustaji in katoliškej cerkvi vedno sovražen.
Piâe se nam:
Iz Mokronoga. Daleč okrog znana je romarska cerker Matere Božje sedem žalosti na Žalostni Gori pri Mokronoga. Kavadni shodi so tn vsako mlado nedeljo t. j. nedeljo po mladi Ioni, če je ta do petka dopoldan, drugače drugo nedeljo. Veliki shod pa je v saboto in nedeljo pred godom sv. ap. Jerneja. Letos se je Štelo do 7000 romarjev in imelo sedem gospodov spoved-
nikov obilno dela. Ta je o itauovljena bratovščina Matere Boiíje sedem žalosti in gosp. župoik pooblaščen sprejemati t bratovščino, blagoslovljati škapnlirje, molke in sretince.
Ob velikem shoda se je 180 oseb vpisalo v bratovščino. Ta so tudi kapelice, t katerih so naslikane sedmere žalosti Marije, ki so postavljene po gori do svetih stopnjic, katere pobožni božjepotniki tudi radi obiskajejo ter klečé gredó po 26 stopnjicab. To leto je prišla na svitlo lepa molitvena knjiga: „Marija jedem žalosti" za to božjo pot, kot sploh za častilce Marijine z raznimi prav lepimi molitvami in se dobiva pri gosp. žnpniku v raznih vezavah. Cerkev na Žilostai Gori ie bila zeló zanemarjena, zdaj pa ae vedno obnovlja in popravlja; ravnokar je izdelal mizar Jakob Martinčič iz Ćelovca pri âmarjeti prav lepe cerkvene klopi in spovednice iz hrastovega lesa, katere krasijo cerkev in delajo čast bistroumnemu mojstru — kateri se za take dela vaem častitim cerkvenim predstojništvom priporoča. 2 božjo pomočjo, po skrbi gosp. župnika in darovi radodarnih romarjev se bo cerkev še nadalje okra-BiU v Čast Marije naše usmiljene matere iu v spodbudo njen.h Častilcev, da se bo še lepša kazala po tukajšnji prelepi okolici. Popravil se je tadi tlak v zunajni kapelici, pod zvonikom in v cerkvi, popravile vse strehe deloma s kamenitimi ploščami, deloma s cementno opeko, vse to je mnogo stalo. Maogo reči pa še čaka potrebnega obnovljenja.
Iz Dolenjskih hribov. — O Cieveland in modri tam bivajoči prerok F. A. — nekdaj ubogi Kranjski Janez! Tako sen vakliknil preČitivši dopis iz Clevelaiida v Severnej Ameriki, katerega 80 prinesle „Dolenjske Novice" v zadnji svoji Številki. Star pregovor pravi: „Več glav več vé in več oči več vidi". Res je to. A med te glavé nikakor ne moren prištevati onega kranjskega preroka in vedeža zdaj biva;oČega v Cleve-landu, kateri če nekako modrovati o potrebi nemškega jezika! S.cer mu ne zamerim; le žal, da častiti gosp. urednik „Dolenjskih Novic" take uprav Amerikanske dopise ne vrže kar precej v koš.
Naj ne misli ta modrijan iz Cleve'aoda, da je vsak Slavenec za to vstvarjen, da bo moral enkrat poromati v Ameriko ! Tega ma ni treba, če mu tudi pobere Božja roka bogastvo in premoženje, kajti vsled tega Še ni treba, da bi ubogi siromak iskal kruh po širokem svetu! Pridna roka ga najde tudi v svoji ožji domovini dovolj! Seveda Človek ne sme biti pohlepen in požrešen in tudi De kaki lahkokrahkar ! Vsaj začetkoma so romali T Ameriko večinoma le taki, ki so preveč hlepeli po kup-h zlata, katero se baje tam kar zastonj dobil Dandanes pač mnoge žene potreba; ali prav
dosti jih je tudi, kateri gredo le za to, da bi biii prej bogati.
Želim, da mi v kakem prihodnjem dopisu ta modrijan v Cievelandu odkrije tisti veliki zaklad, katerega bodemo mi Slovenci kupili naši mladini, Če jej vcepimo nekoliko nemškega jezika ! — Pri nas shajamo z našim maternim jezikom, z milo in prelepo Slovenščino prav pošteno, in naša sveta dolžnost je, da se temu dobro priučimo. Slovenci smo, slovenski jezik ljubimo ! Kdor pa hoče po širokem svetu ali pa celo preko morja v presrečno Ameriko, naj se pa uči tudi drugih, tam potrebnih jezikov. Prilike mu je dovolj že v domovini. Kajti mi ne mrzimo drnzih narodnosti, kakor mrzite vi F. A. svojo lastno narodnost, ker pravite, da Slovenski kar več ue govorite. To ni lepo ! Splob pa gospod modrijan pustite nas pri miru s svojimi uprav amerikansk mi nasveti! Za danes vas le zavrnemo z besedami: „le čevlje sodi naj kopitar!" Tuli zagotavljamo vas, da nismo kar nič radovedni, kod da ste vi hodili in kaj ste novega videli po širokem svetu! Bodite konečno prepričani, da nam je pred vsem na tem ležeče^ da ostane naša duša v božji milosti; za to pa ne hrepenimo po Ameriki, katero imenujete vi tako lukavo „obljubljeno deže!o!" Za vas nekaterih naj bo, a za nas pa nikdar ne! lUjši smo v svoji domovini pošteni sobenjki in gostači, kakor pa T Ameriki bogata čežaua. Tudi bi ne imeli nikdar toliko denarja, da bi ponujali postreščeku petdesetak, če me popelja do soseda. To je uprav amerikansko darilo, katerega se zamore le kaki prisnukjen izseljenec znebiti. Toda dovolj za danes! Toliko v pojasnenje, pa brez zamere vam gospod v Cievelandu v Severni Ameriki ! Z Bogom 1
A. F.
Iz Pueble v Severni Ameriki. Prosim malega prostorčka v „Dol. Nov.", ker Še nikoli nt bilo od naî tako veselřga dopisa. Predragi bralci «Dol. Novic", za nas Kranjce so bili dnevi od 22. do 31, avgusta res srečni. Obhajali smo prelepo slavnost — sv. miaijona v naŠej boriej cerkvici, kati^ra je še pred nekaj mescev služila za stanovanje našim Kranjcem: Sedaj služi Najvišjemu, ki kraljuje t nebesih in na zemlji. Imeli so navdušeni gosp, misijonar iz reda sv. Benedikta vsak dan dve službi božji; namreč zjutraj so imeli ob 9 uri sv. mašo in slovensko pridigo, in zvečer ob 8, nri slovensko pridigo, potem pete litanije Matere Božje z izpostavljenim sv, Rešnjim Telesom.
Oh, kako je to veselo bilo za nas, posebno še zato, ker veliko jih je tukaj vže po več let, ki niso mogli tako srečni biti, d« bi zamogli si nasititi svojo dušo v presvetem zakramentu in slišati besedo božjo razlagati v svojem slovenskem jeziku. Kako vrlo so se trudili ta gospod in nas
Tzbajali k življeaja po sv. ?eri. Povedali bo nam tudi, da je nai Kraajcer tntiaj 466, katerim, mislim, ao podelili zakrameat bv. pokore ia sr. Reáajeg« Telesa. Mirsikoma so paČ vnori^ poživili vero, kije jela peâatl. Torej predragi, imejmo ta sr. misijoQ v večaem spomina. Gospođu misijonarju pa bodi prelepa hvala za njih obilni trad.
Emporium v Severni Ameriki. — Pi^e nam neki znanec, da Kranjci pridni v Ameriko, premilo gledajo na vnanje reči. Pravi, drugi se lepo osaažijo, čedui hodijo, pa tudi ložje delo dobé. Tudi svetuje naj nikar ne hodijo po delu vprašat v celih tolpah; — gré naj vsak sam, ali k veČemn dva skupaj Ako ta dva d lo dobita, naj vpraša še tretji itd. — pa bode laglje álo, Amerikanci zeló gledajo na vnajno t. '
Mi sicer prar nič ne svetujemo, da bi naši ljudje zapuičali domovino — a pridnostjo se b)de tadi doma dobil kroh — radi pa natisnemo zgornje, ker snažnost je res povsod ljuba Bogu in ljudem.
rodnega doma dué 3. oktobra t. leta ob 8. ari zvečer. — Vstop udom národnih druStev ia povabljenim gostom projt. — Vabilo velja kot vstopnica. — Vapored koncert» pod vodatvom
g. pevovodje V. TnČek-a: 1. ^
Slavnostna
DomaČe vesti.
(Duhovske premembe). Čast. gosp, dr. Joaip Dolenec, kapelan v Stari Loki, je nastavljen za nameataega pnftisorja bibličnih véd starega zakona in orijentalskih narečij na bcgo-slovnem uSillšČu v Ljubljaoi. — Premeščeni so čč. gg. : Ivan ČebaSek iz Poljan nad Skofjo Loko v Ilrenovice; Dominik Janež iz Blok kot ekspozit na Goro pri Sodražici; Anton Jemec iz Senožeč kot ekspozit v Snhorijo ; Ivan M i k 5 iz Hrenovic kot ekspozit na Rizdrto; Martin NemaniČ iz Kontanjevice v Poljane nad âkcf o Loko; Ivan Nemanič iz Šentjurja pod Kumom kot farni upravitelj na Vrh k Sv. trem kraljem pri Idriji; Frai : Pokora iz Šmarja v Staro Loko; Ivan Šiška iz Šentruperta v Šma-je. — Na novo so nameSČeni čá. gg. novomašniki : A'oj-«ij Oešarek g 'e v Cerknico za druzega kapelana; Franc C( 'arek v Podzemelj; Veccealav Filler v Šentru^^ert; Anton Hribar na Vinico; Valentin Jakelj v Senož če; Martin Končar za kap. vikarja v Novo Mestj; Josip Seiger-schmied v Kostanjevico.
(Premembe pri uradnikih). C. kr. davkar v Kranjski Gori g, Kihard Murgel imenovan je glavnim kontrolorjem c. kr davkarji v Novem Mestu. C. kr. davini adjunkt g Alton Krapš v Krškem kontrolorjem v Lož in c. kr. praktikant g. Alojz'j Strmolè adjunktom v Novem Mestu.
(„Národoa čitalnica") v Novem Mestu priredi s sodelovanjem „Dolenjskega pevskega društva", povodom imeadana Nj. veličanstva cesarja Frana Josipa I., slavnost v prostorih Ná-
kantata ,Na casarja", moški zbor; 2. Hr. Vo-larič: „Divja rožica", ženski zbor s spremlje-vanjem na glasovirn; 3. Schubert: ],Popotaik'', bariton solo s spremljevanjem na glasovira, poje iz prijaznosti g. J, Grm; 4. A. Nedved: „De* kletu", četverospev. — Plesni venček. — Med plesom svira oddelek novomeščanske godbe.
(„Dolenjski Sokol") priredi v nedeljo diié 11. oktobra svoj zadnji popoldanski izlet v Sevao pod Trško Goro. — Dalje bode priredil „Sjkol" kakor običajno vaako leto streljanje ia sicer vsaki četrtek od 15. oktobra počenši v gost lni g Schwarza. Nimerava dalje prirediti tudi nekaj glediških predstav v tukajšnji „čital-n ci z Vstopnino in sicer bode čisti dohodek na-meojeo v napravo telovadnega orodja. Za prvo predstavo namenjena je igra „Sretinova hči", za drugo pa namerava prirediti uovo Borštnikovo igro: „Stari liija".
(Kužna bolezen) v gobci in parkljih je zopet jela na Dolenjskem se zelo širiti; vsled tega ao živinjski sejmi v Novomeškem, Žužem-berškem, Zatiškem sodnem okraji, ter vsem političnem okraji Krškem do preklica prepovedani. Opomnimo Še, da so tedenjski živinski sejmi (r poadeljkih) preklicani.
(Obnorela) sta v Mačkovca in Hribu juuc in krava, ki sta bila ia 25. avgusta t. L od střklega psa ogriznjena, ter se beta takoj pokončala. — Občinstvo opozarjamo tedaj, da se strogo ravna po določilih pasjega kontumacft. Doïta^imo še, da vetja pasji kontumac tudi z% Gotno Vas.
(T rt na nš.) Iz Gradca se poroča: Uradne preiskas'e so dokazale, da so poročila, katera trdijo, da so na amerikanskih trtah nši našli, neresnična.
(Medved ustreljen) V Strugah, v žu-žemberškem sodnem okraji ustrelili eo v nedeljo dtić 19 septembra vatikanskega medveda z zruom. (5roti), Tehtal je 370 fantov ter so ga pripeljali tukajšnjemu okr. glavarstvu na ogled, da je prejet junaški lovec pristitjtôo mu talijo.
(Obravnave ob odkupu vžitnineod vina in sadnega mošta in mesa za leto 1892,) pogojno tudi za leti 1893 in 1894, vršile se btdo letos p> nastopnih davčnih okrajih. Odkupnina od vina, vinskega in sadcega moËta ter mesa znaša vknpe na leto za okraj: Brdo 6100 g!d., Trebnje 2700 gld,, Litija 18 700 gld., Metlika 5400 gld, Rudolfjvo 15.000 gld., Idrija 13 200 gld., Krško 9400 gld., Kočevje 12.200
gld., Velike LaSiče 3800 glđ,, Eateče 5500 gld., Kamnik 14.800 gld., EostanjeTica 5800 gld., HiđoTljica 9000 gld., Zatičina 5200 gld., Rib-niča 9000 gld., Tržič 2000 gld. Pogajalo se bode za TBak okraj poBebej v uradnih proatorih dotične C. kr. davkarije ob 9. uri predpoldcé in aicer: na Brdu iu t Trebnjem dcé 16. oktobra. t Kamniku, Zatičini, Metliki in Tržiču dué 17; oktobra; t Litiji, ILuđolfOTem, Kočevju, RađoT-Ijici in Idriji dré 19. oktobra; v Ratečah, Kostanjevici in Ribnici dné 20. oktobra; ca Krškem in T Velikili Lašičab dtić 21. oktobra. Pri obravnavi mora biti navzoča veČina vseh obd&čenih obrtnikov okraja, po osebah in obsegu obrtnij, in ta večina mora pogodbi pritrditi. Pooblaščenci obrtnikov morajo se izkazati b poverjenimi pooblastili in ta pooblastila izročiti voditelju obravnave. — Pontdbe ali oferti ae morajo vložiti •posobno zaznamovane in zapečačene pri c. kr. bančnem ravnateljstvu v Ljubljani; tej ponudbi mora biti priložena varSčina ali vadij t znesku 10% od ponujene zakupuine in mora obsezati izjavo, da je ponujalcc na svojo ponudbo tako dolgo vezan, dokler se mn ne naznani, je ll njegova ponudba sprejeta aii ne, posebno pa, da ponudba tudi tedaj še ostane v pravni moči, če ae jc poprej vrMla zakupni obravnava potom javne dnžbe.
(V tukajšnjo gimnazijo) ae je upitalo 216 dijakov v prvi razred 61.
(Premovanje konj v Šentjerneju) ■e je vrSilo dnć 21. t. m. Konjerejci so pripeljali 22 kobil z žrebeti, 12 mladih kobil in 26 jedno- in dveletnih žrebic. Premije bo dobili srn kobile z žrebeti: Matija Vene z Bučke 35 gld., Janez Vertačič s Pristave 25 gld-, Josip Globelnik iz ^Skocijana 20 gld., Franc Fabjan s Spod. Gradišča, Fr. Cvelbar iz Čadrež m Matija Kerin iz Podloga po 15 gld., Janez Vovk z Dobrave, Gabrijela Jombart iz Klevevža in Fr. Jordan I Čistega Brega srebrne svetinje. Za mlade kobile: Anton Pečaik z Gor. Gradišča 25 gld., Matij» Kerin iz Podloga 20 gld., Anton Barborii iz Čadrež 15 gld., Anton Stravs iz Kostanjevice in A. Fettich-Frankheim iz Šentjerneja srebrni avetinji. Za žrebice: Martin Repič iz Šentjakoba 15 gld., Anton Hrovat iz Šentjerneja, Martin Borse iz Maharovca in Janez Strojio iz Ostroga po 10 gld., grajščina pleterska, Anton Poljanec iz Šentjerneja in Jos. GriČar iz Malene . Hrebrne svetinje. — Pri vseh letošnjih premo-Tanjih je bilo 284 konj.
(Konjske dirke v Šent Jerneju) 20. sept, se je udeležilo precejšnje Število tekmovalcev, in silno veliko občinstva. Dirkališče je sedaj pač dobro pripravno, le premalo izvoženo, premehko je le bilo, kar bo t prihodnje tudi bolje.
Pri prvi dirki so zmagali s svojimi konji: gosp. župnik Fetich Frankheim (Častno darilo), g. Straus iz Kostanjevice (70 gld,), g. Hribar iz Podgabra (36 gld.), g. Zaje iz Kostanjevice (15 gld.). Pri drugi dirki so se odlikovali : g. Rus iz Mirne peči (50 gld.), g. Raugus (25 gld.), g. Straus (10 gid). Pri tretji dirki: g. Borse iz Mahe-roTca (40 gld), g. Zagore iz Stare vasi (20 gld.) in g. Zupančič (10 gld,) — Po končani dirki je imel g Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe do zbranega občinstva lep nagovor t spodbudo konjereje in umne odgoje konj.
(Ogenj.) Pretečeni torek nastal je ogenj pri Obl&ku v Prečini, kateremu je vee strešje, orodje in veČ pridelkov pogorelo, Siromak je prei đesetiđi leti že enkrat pogorel.
(Jubilarna slavnost). Kakor se nam iz Karlovca poroča, bode velečastni o. Gilbert Gravi, naš domorodec Slovenec, rojen v Višnji Gori, mašnik reda ev. Frančiška, hrvatsko-kranjske pokrajine sv. Križa aiavil 4. oktobra t. 1, v Karlovca v frančiškanski župni cerkvi sv. Trojice petdeset letaico svojih slovesnih redovnih obljub. Vredni Etari jubilar in mnogospo^tovani svečar si je kot redovnik in svečnik, sosebno skoz 22 let na laznib meat b na učiteljskem polju kot bivši učitelj in katehet v odgoji šolske mladeži pridobil lepih zaslug. Prejel je vsled tega vže kot katehet v Kamniku očitno pismeno pohvalno priznanje od visoke c. kr. kranjske deželne vlade in od ljubljanskega knezo ákofíjskega konsistorija. Ob priliki te redke njegove slavnosti mu srčno častiti! mo in želimo mi njegovi rojaki, da po božji volji preživi še več milih in prijetnih let v sreči, zdravju in zadovcljnosti, — Živi ga Bog na mno-gaja leta!
(Narodna Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano) obhaja petindvajset letnico svojega obstanka in objednem odkritje spomeninške plošče pokojnemu večletnemu Šentvidskemu Župniku in ustanovitelju „Narodne Čitalnice" Blažu Potočniku v nedeljo, dnć 4. oktobra 1891
(Medeni sejm.) Ljubljanskega sejma ■ z medom (14, septembra) so se vdeltžili čebelarji z vse Kranjske. Cena medii v satovji, pripeljanim v panjih, katero je bilo pretekli teden Se pa 28 gld. sto kilogramov, poskočila je vsled alabe letine na 32 gld. Med v sodčkih plačeval se je po 27 do 28 gld. za sto kilogramov.
(Nov slovenski list.) Naši bratje v Se-vernej Ameriki so je-li izdavati lasten list z imenom „Amerikanski Slovenec'. List obeta, da bode zagovarjal pred vsem koristi amerikanskih Slovencev; skrbel, da se ohranijo Slovenci tudi med tujimi narodi. Posebno nam dopada pa v listu to, ker obeta, da bode vaelej deloval tudi za našo sveto vero, da-si druzih ver ne bode nikdar na-
pftđal, „vsakemu svoje". Uffdaik in izdajatelj listu, ki je tudi za nas jako zanimiv, je g. Aat. Marnik. List izhaja v veiikej obliki vsaki četrtek ter atane za Združene države in Kanado 2 dolarja in pol, za Evropo tri dolarje. Naročnina se pošlje g. Antonu Murniku, vredniku lista „Ame-rik»nski Slovenec" Nr. 65 Cjr. W. 19 et John-doD Str. Chicago 111.
Kazne vesti.
*	(Zagrebško razstavo) obiskalo je do-eodaj 370.^00 ljudi. Mioolo nedeljo so doalî v ZaE;reb Madjaii iu sicer z oekako boiaznijo, ker so prioe^li Beboj revolverje. V Zagrebu bili so ti gospodje prav jugoslovansko pogosteui in so bili zelú izoeuadcDÎ o razstavi in napredku hrvatskega naroda. Tadi nasi uemskutarji uaj bi si ogledali to ra'Htavo in HpoKoali bi uarod hrvatski, da ni tak, kakor ga grdijo po časopisih. — Dné 12., 13. íd 14. septembra bila je velika slavnoRt gasilnih društev, ker je bsš te dai zagrebško gasilno društvo obb&jai« evojo petiuclvajset-letnico. Došlo jo tja tudi roć zastopnikotr gaHÍIalk društev iz Slovenskega, kakor: Novega Mesta, Ljubljane, SiSke, Postojiuc, Kranfa. Kaniaika, Krškega, Mokronoga, Šent-Vida uad Ljubljano. Bilo je vseh gasilcev nad 1400 iu bila vsa slavnost velikanska. Slovence so zopot bratje Hrvatje arćno pozdravljali, posebno se je odlikoval prijazni in priljubljeni župan zagrebški g. dr AnjruŠ, kateri je v^ako elovonsko društvo prijazno osobno pozdravil. — Razstava je v istiui velikanska, odlikuje se v lep(>j hrastovini iu do* gami, jako lepim nasadom sadnih drevesc iu trt, obilo je videti kmetiskih strojev, lapo pletoaib prtov, pravi izdelki slavonski in hrvatski, kateri danes plujejo daleč po svfita. Videti je v razstavi, bar prideluje m izdeluje Hrvatska iu Slavonija; videli siuo lepo govejo žival in krasne konje, sedaj je na vrsti sadje. Vsa razstava je električno razsvetljena ter ima lep, visok vodomet, veliko je pivnih pokušalnic, katere dobro vino in pivo točijo, seveda primorao dražje; v zabavo občinstva svira vsaki dan vojaška gi>dba.
*	(Pes reditelj.) "V Gradaa sprehajal se je nek gospod v bližuji okolid z svo|ini velikim črnim psom (Nenitmdlaudeem), kar nastane krik mod ljudmi, ker je po Mari plavalo malo štiriletno dete, na mah plauo pes v der^tčo reko in privleče h kraja dete z« obleko, katero j( bilo po psu restno gotova smrti.
*	(Nova konjiška sabla) uvela se bode pri nemški konjiei. Za poskušajo ae je oborožil z novo sablo oddelek 15. bazarskega polka v Wandsbocku. Kova sabla jo dolga kakor no2 nemških topničarjov, pešcev, a mnogo bolj lahka. Nožnica ni asujata, nego iz trdega gumija narejena. Sabla se bode rabila bolj za snnek nego za udarec. Pritrjena bode ca sedlu a ne kakor dozdaj, na životu vojaka.
*	(Premetena sleparija) dog>>ilila sa je te dni v Londonu. Neuega dné stopi neki južno-ameriški general z ohvezauo desno roko v prodajalnico jednega prvih juvelirjov Londonskih. Ko je nakupil in takoj plačal nekaj malenkostnih stvarij, hoče oditi V pro-dajalniei zagleda jako lepo agrafo z dljatnanti. „Koliko velja", vpraša general. „Tri tisoč luntov storlingoV odgovori juvclir. „Dobro, kupim jo, pravi general ter pošljem slugo k svoji ženi po novce". Poklice služab-
nika svojega ter naprosi jnvelirja, naj napiše par vratie, ker zaradi bolne roke ne more pisati. Juvelir pil«, kakor mu uareknje general: „Ljnba žena, prilika mi je, da kupim po ceni dijamante, pošlji toraj po pri-nnšaicu lista 3000 fantov Šterlingov. Karol". Sluga se odpelje, ter pride za jedno uro z denarjem. General plaća agraío in gre. Kako se je začudil juvelir zvečer, ko je izvedel doma, da je generalov slug» bil pri njegovi soprogi, katera mu je izročila 3000 funtov Štcrlingov, spoznavši lastnoročno pisavo svojega moža, kateremu je bilo tuli imo Karol. O sleparskem generalu ni bilo duha ne sluha več.
* (Točnost.) Gospodinja novo došlému stanovniku: „Jaz ljubim točnost in prosim plačilo xa mesec naprej" Stanovnik: „Tudi jaz ljubim točnost in plačam, ako dolžan ne ostanem".
Loterijske sreike.
Trat 19. septembra 18 15 16 70 61 Gradec 26. „	21 75 40 6 27
Jaz podpisani Franc Šeniea iz Toplic, prekli-čom s tem javuo vse one žaljive besede, katere sem dûé 13. septembra 18^1 gospodu Ignaciju Su p p an-čič-n, C. kr. nmirov. stotniku v Toplicah nasproti govoril ter izjavim, da isto obžalujem.
(191)	Frsnc Šetilca.
I Dve novi corkvoni uri.
i M
Pi va za zvonove do 10 stotov velja 300 do 250 gld, — Drug-a za zvonove od 20 (io ;iO stotov stane 300 do 350 gld. Dfilo je dobro in jamfiim za deset let,
Janez Brtinskole, urar na Vrčicah ât, 18, pašta Semič,


obra kupči a za Amerikance.
Grajščina „Brlog" pri Metliki prodaja v lepem kraju uriinega zemljišča, Inke, gojzde, vinograde, stanovanja, moUniee, žago in brod ua Kulpi za vsak denar.
—	Cuna za jeden oral se računi od 100 gld. naprej.
—	Kdor želi kaj kupiti, natančneje iave pri gospodn C kr, notarja Francu Š ta j e r u v Metliki in pri graj-ščini v Brlogu	(IBO—S)
I Viseča pratika
H	za leto 1892,
slovenska in nemška, je izšla v tiskarni Jan. ^ Krajci v Novem Mestu. — Cena 25 kr.
^ Ravno tam dobiva se tuđi
mala in velika pratika.
Î
Vsied ustavijenja tovsrne za Železa na Dvoru, od katere «em blago prevzel, imani ua prodaj pod tovarniško ceno: âtediina ogn išta (Sparherde). peč), kotle, vratca in druga dela za pe6l; možnarje, mtine za kavo, uteie za ure, lopate za kolesa in druge stvari iz litegu # Žsleza. Tudi imam v zalogi kovane korosiie J \ kolesne obroče, osi, železo v psilcsh, drat, ci- • I nastl. bakreni in železni kositar (plcb), lepe X pozUÈene nagrobne križe s kamenji, mline fn poprečne zt^e, pluge in rezalne stroge vno vrste; V80 prodajam i garancijo.
Dalje imam vedno v zalogi različne barve z firnežem ribane, 6peceri,sko blago kakor: sladkor, kavo, riž, olje, petrolej itd. po zelo nizkih cenah.
AcJolf Guhtin
[173_ni	Novo Mcato.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
[187-2]
Zdrav močan deček,
14 do 16 let star, sprejme se za nĚenca, ako ima veselje do kovaškega rokodelstva, takoj pri
Antonu TomSlču, kokain v Verdu pri Vrhniki.
Mestni mlin
T Nopem Moata so dá takoj v najeni. Pogoji se izvedb pri mestnem županstvu.	jiso^ï]
ve prodajalni mizi ipude,)
Ž38to nove, 80 takoj na pro'Jaj. Več pove iz prtjaz-nosli g. Dnrini v Novem Mestn.	(i77-a)
Šolske knjige
la ljudske šole in ghunn/jjo, kalíor tudi potrebno risalno in pisalno orodje ima na piotlaj
Janez Krajec
« A'ot'f)» Mentu,
Stanovanje
[168-2]

fr
Í
P
I
P
G,
veliki historični roman iz slovenske , zgodovine.	^
(183-2) i
z TSem poae.i^tvom vred se tikoj dá v u&jem, ali se tudi procfi Već Sfí Í2\é ravno titm. (isa^i)
Suhe, mehke deske,
različne debelosti iu dolžtuc, prodá gozdarski urad kneza Auersparga v Soteski, poŠta Dfof	2)
'Vif/i


ííí'.'
UMw
t A, PU'
€ m:
ét
'm
iílíiS'
p
jj
ustavlja
umetne zobe in zobovja
brei bolečin, plombira ter vae zobne operacijo iavršuje. Prebival bode v Novem Msïtu od 4. do 10 oktobra, in orJiuirat vnuk dan od 9. do 4- ure v gostilni „pri Soincu".
Dvo let star bik za pleme
sive barve, je na prodaj pri Franc Kastellcu, na Jablanti poŠta Mirna peč. _ (i76—3)
V Sïojo prudajalno z mcBauim blagom sprejmem ne premlado
v hiši štev, 157, obstoječ iz dveh sob, kleti, drvarnice in veliktga vrta, ne od 1. oktobra odda.
5ëiseiië6#M5ë뮩ëë
g Š^mlmt in: "^mm^m^ |
spisal Andrejčkov Jože,	0
niiiina povest je izila v 37. in 38. zveziiu „Narodne biblioteke" ter sîaiie nevezana 45 kr., lično vezana (íO kr. — Pobi se pri g. Jan. Krajcu v Novem # Mestu iu po bukvarn:ili.	^
mmmm^mmmmmmmmmmmmmm
Udguvorni nredaik, Uíaiatelj in laložuik J. Krajec.
4 e k Î e, ^
katera mora biti pridna ter	aancoljiva pri tem po-
rabliiva v prodajalnioi Znati	mora tadi šivati Plaia pj dogovoru. F. Skuiek.
__MeUika.
Zaloiço
grobnih vencev
ima
^^ Tone Virant v Novem Mestu. dj Nsroftila po poiti se točno i;
Novíniiťwto. _ Natisnil ,T. Krajec