IZ NAŠE DNEVNE KULTURE.
Poet tvoj nov...
Kragljeve »Kresnice in snežinke« so prav za prav eno tistih del, ki niso vredne ocene; niti Krivogledove ne na platnicah. Nelogičnosti in banalnosti in »svete žgavne daritve mistične perverznosti« se krešejo in naletujejo vseskozi. Če bi »Žene« že nekdo ne dal na proskripcijsko desko, bi jo pribili mi. Južne noči in Snežinke in Chanson de la Violette in Kresnice: To so Kresnice brez kresnih lučic, ob najmanjši svetlobi spoznaš v njih le osvetljene zadke. Če bi že sam o sebi ^ae rekel, da je človek »plitev, podel in brez značaja« in da blazni, bi na vse to sklepal iz takih odlomkov:
Blaznim, golobka! Če s poljubom smelo oskrunim tvojih marmor-lic prelest, ali zagrebem nohtev ost v odelo ter v tilnik bel zagrebem ti bolest,
ki moja bo in tvoja v kaplji rdeči zdrknila, kakor rožnati rubin, čez cvetki dve, v  nedolžnih sanjah speči, — se zganejo kot izpod razvalin
gradu prastarega skušnjav bršlani, ki vitko ti o vi je jo telo; in ko v omotici ekstaz pijani akordi nama zadnji izzveno,
midva že v plesu divnem preplamtela na prost balkon sva šumni blesk dvoran: pred tabo tamkaj, kot izpred razpela, pokleknem blodenj mladostnih skesan
in vso, kot svojo dušo, te razgalim, le krinko še pustim ti prek očes, da lic deviškega sramu ne žalim, ko zvezdo te utrinjal bom z nebes!...
Kdo naj bi pri v$em tem ne verjel, da mu v tesni zanki davi (skušnjava-pajek) že — razum. To zadostuj. Vse ljubezenske so persi-flaža ljubezni. Izmed domovinskih pa bi bila sem in tja katera dobra za žurnal, zgrajena z epigonskimi rekviziti: klevet, mečev, Matjaža in tug, ter novimi: ricinovega olja, fašistov, orju-našev in na novem koledarju rdeče 1. Za zgled njegove tehnične nedozorelosti pa bi ponatisnil zanj preznačilno pesem:   Pod   klancem.
Pod klancem. Tam na vrhu klanca
— svetla luč... Tam cilj se bliska — svetli cilj želja... In hrepenel sem za tem ciljem, dan za dnem in koprnel Za njim sem vsako noč
ter — plakal... Pognal sem vranca — moje misli. »Na vrh!« — Kipelo je srce in pesem glasno sem v tiho noč zapel... zaiskrile so iskre na tlaku od nabrušenih kopit in voz je zadrdral... In vedno bliže smo prihajali; a luč se moja oddaljuje, zgine;
odtrga konj se od voza
in voz omahne s klanca sam nazaj...
Čim dalje niže, globlje, globlje
in — v jarek voz in z vozom — jaz.
Ni bilo treba, da je pripisal še zadnji verz: Tak bil je moj mladosti čas!... — Kajti: vsi mislimo, da je še mlad — on je namreč še vedno tam v jarku in ga kresnice obletavajo in nanj snežinke naletavajo in bogdaj, da ga čimprej zamedejo meter visoko, al pa dva, Kaj nam je treba tega voza!                                            T. D.
PREJELI SMO V OCENO:
Narodna enciklopedija SHS. Zv. 5. Ciril i Metodi je do Drnica. Bibliografski zavod, Zagreb, 1925.
Mirko K r a g e 1 j : Kresnice in snežinke. Ljubljana, 1925.
K a t h 1 e e n Fitzgerald: Povest o Robinzonu. Preložil B. Vdovič. Risbe napravila J. Sim-son in M. Lavars Harry. Ljubljana, Blasnika nasl., 1924.
Jurčičevih zbranih spisov IV. zv. Uredil Ivan Prijatelj. (Vsebina: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemški valpet, Dva brata. Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmetiškega cesarja, Sosedov sin.) Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1925.
Nova Evropa, knj. XII., br. 14. B. Borko: Književno pismo iz Slovenije.
Nova Evropa, knj. XII., br. 13. Kriza ?adru-garstva. — B. Borko: Narodne manjšine i panevropski pokret.
Johannes Reinke: Mein Tagewerk. S sliko Reinke jevo. Herder & Co., Freiburg im iBreisgau, 1925. — Knjiga obsega Reinkejeve spomine. Zanimivo je, da jo je Reinke napisal brez kakih dnevniških beležk, ki jih nikdar ni vodil. Namen knjige je, orisati razvoj osebnosti. Več ko eno petino obsega knjige zavzema poglavje Weltanschauung, kjer priznani naravoslovec zavzema odločno stališče za Boga in ga utemeljuje posebno v poslednjih poglavjih Re-ligion in Meine Stellung zu Darwin und Haeckel. Eminentna knjiga za inteligente!
Hearn-Baukart:    Iz    dežele    potresov.
Knjiga o Japonski. Prosveti in zabavi 11. Zveza kulturnih društev v Ljubljani, 1925.
Umjetnost za 1. 1925, je posvečena 1. mednarodni umetnostni razstavi na Reki, ki so se je udeležili tudi Jugoslovani, posebno Hrvatje in Slovenci. Zvezek je opremljen s 6 prilogami reprodukcij razstavljenih del. Gjuričevo poročilo se posebno obširno dotika jugoslovanske sekcije ter grafičnega oddelka, kjer je razstavil Klub mladih. Fr, Kralja knjiga Kralj Matjaž je vzbujala pozornost.