GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Murska Sobota, 20. januarja 1995
Leto VӀӀ. — Štev. 3. — Cena din 10.-
Izdaja časopisno in založniško podjetje »Naš tiske M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor. Direktor in odgovorni urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500. — Telefon št. 158. — Tisk Obmorske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna IM, polletna 208 in celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini.
Pred formiranjem komun v Prekmurju
Pogovori so vedno bolj živahni
V prejšnji številki našega lista smo objavili osnutek predloga, ki ga je v zvezi s formiranjem komun izdelala v ta namen izvoljena komisija pri OLO M. Sobota. Po tem predlogu naj bi bilo v Prekmurju osem manjših komun. V torek in sredo, 18. in 19. t. m., so o teh- predlogih razpravljali predstavniki ljudskih odborov in družbenih organizacij iz vseh občin in krajev po tem osnutku predvidenih za enotno komuno.
Ti razgovori, omenjamo podrobno le sestanka v M. Soboti in Beltincih, zgovorno pričajo, kako v živo zadevajo naše ljudi vprašanja okrog bodočih občin in da jih v resnici povezujejo s težnjo po napredku.
Morda ne bo odveč pripomba k osnutku, ki po mnenju večine v teh razgovorih ni najprimernejši, niti ni v podrobnostih izdelan, saj zaradi pomanjkanja obširnejših gospodarskih analiz ne daje najboljše osnove za razgovore. Vse kaže, da komisija v naglici tudi krajevnih odborov in pisarn ni povsod predvidela v najprimernejše kraje, saj
na pr. marsikje ljudje sami izražajo mnenje, da pri njih krajevna pisarna ne pride v poštev, ker so bolj navezani na bodoči sedež komune, ki je poleg vsega še zelo blizu. Seveda so to stvari, ki se zlahka uredijo in jih bodo volivci povsod tudi sami uredili tako, kakor bo najbolj prav.
Slovo od Burme
Predsednik republike maršal Tito je o ponedeljek okrog poldneva zapustil prijateljsko Burmo ter krenil na »Galebu« proti vzhodni indijski obali. Glavno mesto prijateljske države Rangun se je poslovilo od njega z isto prisrčnostjo, kakor ga je tudi sprejelo: z zelenjem, cvetjem, nacionalnimi zastavami ter vzkliki burmansko-jugoslovanskemu prijateljstvu in sodelovanju.
Predsednikov obisk prijateljski Burmi je dokazal, kako potrebni so o današnjih dneh neposredni stiki med voditelji onih držav, ki imajo podobna ali celo istovetna naziranja o mednarodnem položaju ter politiki. Večdnevno potovanje po reki Iravadi (od Mandaleja do Ranguna) so predsednik Tito ter najvišji burmanski vladni predstavniki porabili za široke politične razgovore, ki so se nanašali tako na svetovna vprašanja, kakor tudi na bodoče medsebojno sodelovanje. In ta so rodila skupno izjavo predsednika Tita in premiera U Nu, ki dokazuje — podobno kakor nedavna izjav a Tito-Nehru — istovetne nazore burmanskih državnikov o vseh glavnih mednarodnih vprašanjih z našimi ter hkrati kaže pravo pot miru na svetu in poštenemu mednarodnemu sodelovanju.
Vse sile za mir in pospeševanje mednarodnega sodelovanja! To je ideja-vodnica, ki odklanja politiko dveh blokov, pa tudi nevtralnost, ki bi ločena od svetovnega dogajanja životarila sama zase. Države in narodi, ki sovražijo vojno, z vsakim dnevom bolj spoznavajo, da je edi-
na prava pot miroljubnega sožitja, ki ga ne motijo najrazličnejši družbeni sistemi. Le s sodelovanjem, ki odločno zavrača neenakost in vmešavanje v tuje notranje zadeve, poudarja pa načela medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti in suverenosti, bo svet lahko na miren način reševal medsebojne spore in preprečil vsakršno prelivanje krvi.
Skupna izjava predsednika Tita in premiera U Nuja je po svoji vsebini povsem podobna izjavi TitoNehru. Kot taka pomeni za napredne in miroljubne sile sveta veliko oporo in kažipot o njih mirovnih prizadevanjih. To velja posebno še za one države, ki so si šele pred kratkim priborile neodvisnost v krvavi borbi s kolonialnimi zatiralci in ki se na oso moč trudijo, da bi odpravile ostanke bedne preteklosti. Le-te so čutile breme neenakopravnosti dolga leta na svojih plečih in žele, da bi ga napredne sile sveta čim prej za vselej odpravile. Državam, ki še sanjajo o svetovni nadvladi ter o kolonialni podrejenosti, pa je skupna izjava obenem opomin in vabilo. Opominja jih, da je doba kolonializma za nami in da po vsem svetu s silovito naglico rastejo množice odločnih borcev proti takim naziranjem. Na drugi strani jih vabi, naj se odrečejo politike, ki lahko samo rodi mednarodne zapletljaje in vojno, ter se oklenejo miroljubnega sožitja o okviru Združenih narodov.
Jugoslavija, Indija in Burma so trdno odločene, korakati po tej poti in se zanjo tudi na vsakem koraku boriti.
V M. Soboti so se sestali predstavniki občin M. Sobota, Martjanci, Tišina, Prosenjakovci, iz treh vasi puconske občine in zastopniki iz Bogojine, ki je sicer po predlogu okrajne komisije bila predvidena v komuno s sedežem v Turnišču ali Dobrovniku. Kolikor nam je znano, na sestanku v Turnišču, ki je bil prav tako v torek, niso prišli do ustreznih, enotnih zaključkov. Razgovora v M. Soboti, ki je obravnaval vprašanje bodoče soboške komune, se je udeležil tudi ljudski poslanec tovariš France Kimovec.
Udeleženci tega sestanka so osvojili mnenje in ga tudi stavili kot svoj predlog okrajni komisiji, da predvidena razdelitev pokrajine na osem komun ni najprimernejša, da bi bolj ustrezalo pet ali največ šest komun. Prevladovala je težnja (predvsem okoliških predstavnikov) po večji soboški komuni, h kateri naj bi se poleg že predvidenih priključile še preostale vasi iz tišinske in martjanske občine in celotna občina Bogojina. Predstavniki iz Martjanc, Bogojine in Prosenjakovec so celo predlagali novo komuno za navedene t.i občine s sedežem v Martjancih, v primeru, če teh krajev ne bi mogli združiti v soboško komuno. Seveda ima ta predlog skromne možnosti uresničitve, saj leže Martjanci le dobra dva kilometra od M. Sobote. Nekateri tovariši so ob tem ponovno izražali mišljenje, da bi bila taka soboška komuna prevelika, ker bi verjetno še kje težili k njej, saj bi, čeprav odpade celotno beltinsko področje že taka štela okrog 30.000 prebivalcev.
področij v enotno občino s sedežem v Beltincih. Na sestanku so že tudi izvolili iniciativni odbor, v katerem so predstavniki ljudskih odborov, SZDL, Zveze komunistov. Ljudske mladine in gasilskih društev iz obeh občin. Odbor se bo sestal k prvi seji že v ponedeljek.
Tako kaže, da bo bodoča beltinska občina s svojimi nekaj manj kot 16.000 prebivalci ena močnih komun v Prekmurju.
Kako je bilo drugod, na sestankih v Lendavi, Puconcih, Cankovi, pri Gradu in v Šalovcih, še ne moremo poročati, ker so razgovori v slednjih štirih krajih bili prav v času, ko že zaključujemo delo v naši redakciji. Zato obširneje o vsem v prihodnji številki, saj bo med tem časom že tudi zasedal in o tem razpravljal Okrajni ljudski odbor.
Težnja naših Ijudi po enotnem okraju za vso Obmurje ima svoje opravičilo
Kakor na sestanku v Beltincih, tako v M. Soboti, pa so se ljudje enotno zavzemali za bodočo skupnost komun v mejah združenih, sedanjih okrajev M. Sobota in Ljutomer.
Taka združitev je že davna želja Ijudi ob levem bregu Mure, ki so dajali že večkrat pobude zanjo. Zdaj vodi ljudi k temu prepričanje, da bi bila obmurska skupnost komun politično in gospodarsko najboljša rešitev za razvijanje bodočih komun na področju ob Muri. Gospodarski problemi so enaki, ali vsaj zelo sorodni na obeh straneh, a tudi pokrajina sama teži k celoti. Povedati je treba, da volivci ne razpravljajo toliko o sedežu takega enotnega okraja, kolikor mnogo več o tem, da želijo zbrisati Muro kot ločnico med življem na obeh bregovih, kar bi gotovo samo koristilo Obmurju. Že leta in leta ustvarjamo ta poj m — Obmurje, in prav gotovo ne more biti resnica, da ga ne bi razumeli ljudje na Murskem polju, ljutomerskih goricah, v radgonskem kotu in drugod ob desnem bregu Mure, če bi taka koncepcija dobila poln odmev najprej tam,
kjer bi morali najbolj delati zanjo.
To mnenje so odkrito povedali v Beltincih (tudi drugod) in grajali tako nerazumevanje.
Res je, tudi združitev treh okrajev v enega bi pomenila uresničitev te težnje po združitvi in prav v Soboti je bilo precej govora o tem. Toda res je obenem, da bi taka združitev predstavljala, vsaj za dogleden čas gotovo še slabšo rešitev kot pa enoten obmurski okraj.
O tem ljudje mnogo razpravljajo. Ptuj, kot predviden sedež tako združenega okraja, skoraj ob robu Maribora, za Prekmurje in tudi za dobršen del sedanjega ljutomerskega okraja ne predstavlja gospodarskega, niti političnega središča; mnogo prej bi bil to Maribor.
Zato na kraju še enkrat: obmurska skupnost komun, enoten obmurski okraj ima svoje opravičilo.
V Beltincih — občina za srednji ravninski predel
Tudi v Beltincih se je zbralo kakih 150 ljudi iz sedanje beltinške in črensovske občine k skupnemu sestanku, da bi ugotovili, kaka so mnenja za formiranje ene, skupne bodoče občine. Razgovoru je prisostvoval tovariš Nace Voljč, predsednik Okrajnega odbora SZDL.
Zastopniki obeh občin so se lepo pogovorili in po živahni razpravi prišli do zaključka, da so pri njih dozoreli pogoji za združitev obeh
Seminarji o delavskem upravljanju
Te dni so bili na pobudo okrajnega vodstva sindikatov v Ljutomeru v štirih obmurskih mestih seminarji, kjer so se voditelji sindikalnih organizacij in organov delavskega upravljanja poučili o raznih aktualnih problemih v proizvodnji in upravljanju podjetij. Seminarji so povsod trajali po 2 dni; v Ljutomeru je seminar obiskalo 98, v Gor. Radgoni pa 50 delavcev in uslužbencev. Pogovorili so se o našem gospodarstvu v zvezi z družbenim načrtom za letošnje leto, o
tarifni politiki in sestavljanju pravilnikov, plačnem sistemu, akordnem delu in drugih proizvodnih vprašanjih. Seminarji so povsod prav dobro uspeli, saj ni šlo samo za gola predavanja, marveč predvsem za svobodno izmenjavo misli, kar je bilo doseženo v živahnih razpravah.
Na seminarjih je predaval predsednik republiškega Zbora proizvajalcev tov. Mavricij Bore, kateremu so udeleženci izrazili željo, da bi jih še večkrat obiskal in jim kaj povedal. V Ljutomeru je tov. Bore predaval v okviru Ljudske univerze o vtisih s potovanja sindikalne delegacije po Danski. Poslušalo ga je okrog 450 prebivalcev mesta.
PREKMURJE DESET LET V SVOBODI
Cankova se pripravlja
Še enkrat: koliko komun naj bo v pokrajini
Občinsko vodstvo SZDL v Cankovi je na svoji drugi seji imenovalo pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice osvoboditve. V njem so zastopniki organizacije in kulturni delavci. Z delom je pričela tudi zgodovinska sekcija, ki bo zbrala ves zgodovinski material iz dobe okupacije in povojnega časa. Posebno pozornost bodo posvetili zbiranju podatkov o ustanavljanju prvih odborov OF. Zbrano gradivo nameravajo natisniti v posebni brošuri, ki naj bi spominjala tudi zanamce na težke, toda po zgodovinskih dogodkih pomembne dneve v boju za svobodo in socialistično graditev v deželi.
V programu so zajete vse vasi; najprej bodo proslave v vsaki vasi posebej, nato pa v občinskem središču. Na glavni proslavi bodo sodelovale vse kulturne skupine iz občine; to naj bi bila nekakšna kulturna revija, združena s politično manifestacijo. Ljudskemu odboru bodo v kratkem predlagali, naj s posebnim odlokom proglasi občinski praznik. Imeli bi ga proti kop-
en maja, torej v mesecu, ko je vojna vihra bila že mimo njihovega področja.
Spomnili se bodo tudi domačega revolucionarja in bojevnika za delavske pravice tov. Antona Šadla iz Ropoče. Na njegovem domu bodo odkrili spominsko ploščo. V. K.
V znamenju delovnih naporov . . .
pravijo prebivalci male vasi v cankovski občini — Gor. črne. Čeprav sodijo med male, pa vendarle dobro napredujejo. Cesta skozi njihovo naselje je bila tako slaba in ozka, da se niti dva voznika nista smela srečati. Odločili so se, da bodo zgradili široko cesto po sodobnem merilu. Pomagali bodo tudi pri popravilu ostalih občinskih cest. Pripravljajo se na elektrifikacijo svoje vasi. Gospodarske obveznosti so sprejeli na občnem zboru SZDL.
Zemeljska delu na vaški cesti bodo opravili do marca, če bo to vre-
me dopuščalo, takoj zatem pa bodo nanjo navozili gramoz. Gradnja ceste bo terjala od njih okrog 5000 delovnih ur.
Tudi elektriki vztrajno krčijo pot; postavili so že transformatorsko postajo in drogove za daljnovod. Pripravili so tudi drogove za omrežje, v večini poslopij pa namestili notranje naprave. Sedaj čakajo na strokovnjake, da jim bodo trasirali nizkonapetostno omrežje. Da bi le pravočasno dobili potreben material! Če se bo namreč to zgodilo, potem bodo proslavo 10. obletnice osvoboditve podkrepili z dvema pomembnima zmagama; elektriko in novo cesto.
Zdaj pa recite, da niso vaščani Gor. Črne podjetni ljudje!
VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. do 30. januarja: Nestalno s pogostimi padavinami, hladneje. Nastop mraza je možen okrog 19. in okrog 26. januarja.
Novi most v G. Radgoni?
Sedaj, ko je Mura nizka, so se pričele priprave za postavitev novega mostu čez Muro. Najprej bo treba očistiti strugo reke od ostankov prejšnjega mostu. Znano je, da so Nemci pred porazom in begom pred zmagovalci-razstrelili betonski most, ki je vezal levi in desni breg Mure. Ta »čistka« je precej zapleteno delo, saj bodo morali Muro do sredine struge zajeziti, kar bo zahtevalo precej časa in previdnosti. V ta namen bo treba zabiti v dno struge dve vrsti prikoničenih pilotov, vmes pa nasuti ilovico. Vsa dela bodo tudi precej stala, saj je bilo treba plačati že za samo ilovico nad 400.000 din. Jasno je, da tega posla ne zmore vsak in je treba zanj kvalificiranih delavcev, ki jih je priskrbel mariborski Konstruktor in prevzel vse delo v svoje roke.
Radgončani z zanimanjem opazujejo delo na Muri in se veselijo novega mostu, kajti dosedanjemu mostu bo življenjska doba kmalu potekla.
Ko se je predsednik francoske vlade Mendès-France pred približno dvema tednoma napotil v Rim in pozneje v Baden-Baden (Zah. Nemčija), je bila njegova glavna želja, pridobiti obe državi za svoj načrt o ustanovitvi posebne agencije za oborožitev in razdeljevanje orožja bodoče Zahodnoevropske zveze. S seboj je vzel tudi več gospodarskih izvedencev, ki naj bi pomagali zgladiti pot njegovemu načrtu — na gospodarskih koncesijah v okviru poživljene medsebojne blagovne zamenjave in trgovine.
Kaže, da v svojem namenu ni povsem uspel. V Rimu so sicer načelno sprejeli njegov predlog o agenciji, toda šele potem, ko sta se obe vladi domenili o tesnejšem gospodarskem sodelovanju in ko je Francija obljubila, da bo sprejela v svoje afriške dežele del brezposelnega italijanskega prebivalstva na delo. Pridržala pa si je pravico, da bo svoje pridržke o agenciji za oborožitev pojasnila na sestanku predstavnikov držav-članic Zahodnoevropske zveze.
Z zahodnonemškim kanclerjem dr. Adenauerjem je bilo še teže. Poleg gospodarskega sporazuma, ki odpira perspektive obema partnerjema, sta se sicer sporazumela še o referendumu v Posarju, s katerim naj tamkajšnje ljudstvo odloča o bodočem posarskem statutu, toda vprašanje, ali naj agencijo ustanove na francoskih predlogih, je ostalo še vedno odprto.
Sedaj se šest prizadetih delegacij v Parizu trudi, da bi dokončno določilo strukturo in pravice te agencije. Mendès-France se v svojem načrtu zavzema za to, da bi članice Zahodnoevropske zveze skupno upravljale podjetja za izdelavo orožja in ga nato porazdeljevale medse po določenem razrezu. Pri tem poudarja, da bi na ta način zmanjšali proizvodne stroške. Na nemški strani pa sodijo, da ima njegov načrt namen, doseči nadzorstvo predvsem nad nemško vojno industrijo, kolikor jo dopuščajo pariški sklepi. Namig, ki govori o francoskem nezaupanju! Zato kažeta poleg Nemčije tudi Italija in Nizozemska precej nezaupanja do Mendès-Franceovega načrta. Sestanek v Parizu bo vsekakor moral upoštevati te pripombe in popraviti predloženi osnutek.
Srednjeameriško državo Kostariko so — kot vse kaže — napadle tuje manjše enote iz Nikarague, ki jih sestavljajo nasprotniki sedanjega režima, najeti vojaki in verjetno še kaki agenti ameriškega trusta »United Fruits«. (Trust, ki je pred meseci s svojim denarjem oborožil nasprotnike predsednika Arbenza v Guatemali, z njimi vdrl v deželo in vzpostavili sebi naklonjen režim!) V primeru Guatemale se organizacija ameriških držav ni preveč zmenila za odkrito agresijo, ker je ameriški vladi ustrezal tak razvoj dogodkov. Sedaj, v primeru Kostarike, je položaj malo težavnejši, ker tamkajšnjega režima ni zlahka proglasiti za »prokomunističnega« kakor svojčas Arbenzovega v Guatemali. Posebna anketna komisija organizacije ameriških držav raziskuje vso zadevo, ZDA so kostariški vladi, ki ima samo manjše policij-
(Nadaljevanje na 2. strani)
OD TEDNA DO TEDNA (Nadaljevanje s 1. strani)
ske enote, prodale na hitro roko nekaj letal za borbo proti letalstvu »upornikov« in vse kaze, da do premirja ni daleč.
Vendar je tudi ta primer zelo poučen, saj dokazuje, kako malo cenijo onstran luže načelo nevmešavanja v tuje notranje zadeve in kako daleč vsaksebi so v tem delu sveta besede in dejanja.
Arabski svet je te dni močno razburila novica, da sta turška in iraška vlada sklenile širšo medsebojno zvezo, ki se bo bržkone razširila tudi v vojaški pakt Nekatere države Arabske lige obtožujejo Irak, da je izdal načela Lige, ki je doslej odklanjala vsakršne vojaške zveze, neposredne ali posredne z zahodnimi, pa seve tudi vzhodnimi državami. (Zaradi turškega sodelovanja v Atlantskem paktu in preko vojaške zveze s Pakistanom tudi v paktu za Jugovzhodno Azijo je večji del arabskega tiska, posebno egiptovski, pred meseci sila ostro napadel Turčijo!) Krogi v Arabski ligi vidijo v turško-iraški zvezi tudi podlago za prozahodnjaško in proti vzhodnim državam naperjeno vojaško tvorbo na srednjem Vzhodu, v kateri žele sodelovati tudi Velika Britanija, Francija in ZDA.
Odtod je razumljivo, čemu v Londonu in posebno še v Washingtonu hvalijo turško in posebno iraško vlado za njun korak. Na drugi strani se bodo na pobudo Egipta sestali predstavniki arabskih držav, da se pomenijo o iraškem ravnanju. Pričakujemo lahko, da vse države Arabske lige ne bodo enako ostro obsodile iraško vlado. Tudi o kazni, ki jo bodo naložile Iraku, še ni enotnega mnenja.
Ob zaključku naj še omenimo, da je SZ spet skušala minirati bo, dočo Zahodnoevropsko zvezo. Sporočila je Zah. Nemčiji, da bo priznala njen režim, če njen parlament ne bo podpisal pariških sklepov. Manever so na Zahodu — kakor je že v takih primerih navada — obsodili. Nov dokaz o tem, da sedanji vodilni ameriški krogi nič kaj ne verjamejo v trdnost miru, pač pa se še vedno drže stare koncepcije o »napadalni nevarnosti« z Vzhoda, predstavlja načrt proračuna za ameriške vojaške izdatke, ki ga je predložil predsednik Eisenhower Kongresu. Znaša namreč več kot lani (34 milijard dolarjev). Dve tretjini sta namenjeni letalstvu, zlasti v zvezi z jedrskim orožjem. Vojaška in tehnična pomoč tujini bo obsegala 47 milijard dolarjev, t. j. za 400 milijonov dolarjev več kot lani.
Sicer je še vprašanje, če bo Kongres te vsote potrdil. Vsekakor slaba reklama za pomiritev, četudi bo vlada zmanjšala število vojakov do junija 1. 1956 na 2,8 milijona.
Občinska odbora SZDL Lendavo in Gaberja sta se združila
V soboto, 8. t. m. je bila v Lendavi konferenca SZDL za lendavsko in gabersko občino. Konferenci je prisostvovalo 69 delegatov, kot gosta pa sta prišla predsednik in sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Nace Voljč in Vanek Šiftar. Kljub slabi udeležbi, saj je bilo 50 delegatov odsotnih, se je po poročilu, ki je bilo pomanjkljivo, razvila razprava o raznih gospodarskih in političnih problemih.
O delu organizacije je poročal tov. Aleksander Terek, predsednik Občinskega odbora SZDL v Lendavi. Iz poročila je bilo razvidno, da se politična in gospodarska dejavnost ni razvijala v dovoljni meri, to pa je tudi vzrok za neaktivnost nekaterih vaških organizacij in društev. V minulem letu so sicer bile v občini večje politične manifestacije ob priliki proslave naprednega tiska, vendar to ne more opravičiti nedejavnosti organizacije na področju gospodarskega razvoja. SZDL je premalo pomagala sindikatom, kjer je še danes precej delavcev, ki niso niti njeni člani. To velja tudi za gasilska društva, ki imajo še okoli 50% članstva izven organizacije SZDL, prav tako se je delo društev razvijalo mimo organizacije, ki bi morala biti pobudnik in voditelj stotkov, kar je odločno premalo, vseh akcij. V gospodarstvu se ni mnogo spremenilo. Reorganizirana je bila le trgovska mreža in posledica tega je vodilna vloga lendavske KZ pri razvoju zadružništva v občini. Kast obrtnih socialističnih podjetij pa je zavirala visoka obdavčitev, saj so bila bolj obdavčena kot privatna in tako tem niso mogla konkurirati. Za primer naj služi lendavska mestna čevljarska delavnica, ki zaposluje le pet ljudi, da pa družbi več kot vsi ostali čevljarji v Lendavi.
Nekoliko bolje pa je bilo v komunalni dejavnosti v vaseh, kjer so bili precej prizadevni posamezni člani, toda napaka pri tem delu je bila ta, da SZDL kot organizacija ni nastopala kolektivno. V splošnem smislu pa je v zadnjem času delo spet oživelo, kar so po-
kazali zlasti občni zbori v Čentibi, Mostju in Petišovcih.
V razpravi, ki je sledila poročilu, je sodelovalo precej tovarišev. Govorili so o potrebi regulacije levega brega Mure, v Benici bi radi imeli plinsko kurjavo in elektriko, delegat iz Petišovec pa je zahteval, naj se dokončno uredi vprašanje razlastitve zemlje, ki jo uporablja podjetje Nafta in od katere morajo kmetje plačevati davek, čeprav te zemlje ne izkoriščajo. Kritizirali so tudi dosedanjo nepovezanost z delavci — člani SZDL, ki so zaposleni v raznih podjetjih in bi se morali seznanjati z raznimi uredbami, da bi tako lahko v popolni meri sodelovali pri upravljanju podjetij.
SZDL bo morala v bodoče strniti delo vseh organizacij in društev ter tako ustvariti trden temelj za uspešen razvoj komune, ki ima v tem predelu lepe možnosti. Potreba po ustanovitvi komune je precejšnja, saj so občani v Lendavi že lani zahtevali, da bi njihova občina naj bila občina s posebnimi pravicami. Menijo pa, da se naj lendavska komuna priključi zvezi komun v Ptuju.
Med glavnimi sklepi, ki so jih sprejeli, je tudi sklep, da bodo v bodoče več delali v vaseh, kjer živi madžarska manjšina, še posebno skrb pa bodo posvečali mladini, ki je na sestanku ni bilo.
-Ce
POGOVOR Z DOPISNIKI
S. F. MURSKI VRH. - Vaše članke smo z veseljem sprejeli. Čeprav ste morda prvič prijeli za pero, moramo reči, da nam kar ugajajo, ker so kratki in jedrnati, zato, ker ste v njih načeli probleme. Kar nadaljujte tako in se bolj pogosto oglašajte! Napišite nam kuj tudi o življenju in delu v sosednih krajih.
»PIJO« BELTINCI. — Članka »Vrvar Miško« in »Rast naših vasi« bosta zagledala beli dan ob priložnosti, pravkar sprejeti članek »Melinci vstajajo« pa bo objavljen v prihodnji številki. Oglasite se še kaj!
J.	M. SOBOTA. — Sprejeli' smo Vaš dopis »Moj prvi skok s padalom« in ga bomo ob prvi priložnosti tudi objavili.
K. F. TNZ Ljutomer. — Vaši prispevki, tako iz zgodovine NOB, kakor tudi ostali, nam zelo ugajajo, ker so pisani v živem tonu in so zato za naše bralce tudi privlačni. Oglašajte se pogosteje! Članek »Pred desetimi leti bomo objavili ob kakem zgodovinskem datumu iz našega osvobodilnega boja.
Morda bi nam lahko redno vsak teden pošiljali vesti o nesrečah, požarih in drugih zanimivih dogodkih?
J. G. VANČA VES. — Vaše »Vraže in običaje« bomo morda kdaj objavili, ko bomo v kakšni številki odmerili več prostora narodnemu blagu. Ob kakšnem pomembnejšem prazniku bosta prišla v poštev za objavo (udi prispevka »Spomini Jožetu in Fridiji:	in »Spomini na prisilno delo v Nem-
čiji«.
Pri pisanju skušajte biti bolj konkretni — mislimo v tem smislu, da se boste bolj lotevali konkretnih problemov, ki zanimajo prebivalce vasi, občane in širšo okolico. Opuščajte podrobnejša opisovanja poteka raznih sestankov. Za naše bralce je važnejše, da zvedo za aktualne probleme, ki jih poraja življenje v določenem okolišu.
V. J. PROIZVODNJA NAFTE, LENDAVA. — Vaš prispevek »Kulturna prireditev 8. februarja 1947« bomo objavili v Prešernovem tednu.
VOJAK S. V., KUMANOVO. — Dobili smo reportaži iz vojaškega življenja. Zaenkrat jih ne moremo objaviti, ker nam skopo odmerjen prostor tega ne dopušča. Sicer moramo izpustiti druge vesti in poročila iz pokrajine. Morda bosta natisnjeni ob kakšnem prazniku?
Bolj zanimivi bi bili krajši članki ali reportaže o življenju, običajih in gospodarskem napredku v bratski republiki Makedoniji, ali pa vsaj v ožjem okolišu, kjer živite v enoti JLA.
Zahvaljujemo se vsem skupaj za novoletne čestitke in vam želimo kar največ uspehov v vojaški službi.
B. J. M. SOBOTA. — Vaš članek o delu mladine na soboški gimnaziji je dokaj plitev in površen. Poglobite se bolj v delo mladinske organizacije in izluščite iz vaših ugotovitev bistvene stvari.
G. D. SOBOTA. — Vaš prispevek »Grad in njegova preteklost« smo zaenkrat odložili, vendar ni rečeno, da ga ne bomo obelodanili, ko nam bo to prostor dopuščal.
J. F. D. GERLINCI. — Strinjamo se z vami, da je tako »kulturno« postrežbo treba javno obsoditi. Toda — kaj? Iskren zemljan se sočloveku tudi dostojno predstavi — v članku pa s polnim naslovom Samo kratice ne zadostujejo. Sporočite nam točen naslov, sicer bo moral — namesto k našemu šaljivcu — v uredniški koš, ki neusmiljeno požira nepodpisane prispevke.
J.	K. IVANJCI. — Kakor ste prav gotovo opazili, smo vaše vesti o gasilskih društvih objavili, eno novico pa smo odstopili Vüjecu Balažu. Oglašajte se pogosteje z vašega kota — ne samo s poročili o gasilcih, marveč tudi ostalih problemih in uspehih!
K.	S. BUČKOVCI. — Vaš prispevek smo odstopili šaljivcu, ne moremo pa vam reči, da bo zagledal beli dan. Pismo smo prepozno dobili, novica pa je zastarela. Če bi nam jo takoj po dogodku posredovali, bi jo prav gotovo objavili. To pa naj vas ne moti: pišite nam več o življenju v vašem kraju in občini!
SZDL v Domajincih
Tudi člani SZDL v Domajincih so imeli pred kratkim letni obračun svojega dela. Na zbor so povabili tudi mlade vaščane, naročilo je bilo sicer skromno, vendar pa sc je dalo iz njega posneti, da so se v minulem letu precej prizadevali za učvrstitev organizacije. Posebno skrb so posvečali mladinski organizaciji. Imeli pa tudi mnoge težave, ki so jih povzročili ljudje, katerim je vaški napredek trn v peti. Čudno sc sliši, a vendar je res! V razpravi so prišli do zaključka, da so prav tam, kjer je obtičal sleherni napredek, ugodna tla zn netenje razprtij in nezadovoljstva med ljudmi. Domajinčani so tokrat odločno povedali, da so za napredek kljub preraču-
nani akciji posameznih nezadovoljnežev. Svojo pripravljenost — potegovati se za ta smoter — so izpovedali v sklepih. Popravili bodo občinske ceste in podvojili napore pri elektrifikaciji vasi. Do proslave bodo izvršili priprave za gradnjo nizkonapetostnega omrežja. Za elektriko bodo dali del dobička kmetijske zadruge. Tudi za izboljšave v kmetijstvu in živinoreji se potegujejo. Najeti nameravajo okrog pol milijona din za plemensko živino.
Mladi vaščani bodo s pomočjo SZDL in cankovskega prosvetnega društva naštudirali pester kulturni program, ki naj bi bil sestavni del proslave 10-letnice osvoboditve. V organizacijo bodo povabili tudi ostale volivce. 
Z novimi delovnimi uspehi bodo najbolj prepričljivo odgovorili tistim, ki še danes zasmehujejo prizadevanje večine poštenih vaščanov. Nezadovoljneži bodo ostali osamljeni, kajti Domajinčani so trdno odločeni, da svoje besede napravijo možate. V. K.
Mlade kuharico v Presiki
Istočasno, ko so lani v Presiki ustanovili vinogradniško gospodarstvo, sc je tudi tamkajšnja mladina združila v svoji organizaciji — aktivu. Izvoljeno vodstvo je takoj začelo uresničevati na občnem zboru sprejete obveznosti. Srečali pa so sc tudi s težavami; niso imeli režiserja, ki bi jim lahko stalno pomagal. Stari prijatelj mladine tov. Potočnik iz Ljutomera je kljub temu, da je precej zaposlen, sprejel njihovo povabilo in pomagal dramatski skupini na noge. Tudi zdravstvena predavanja so bila dobro obiskana — tako od mladih, kakor od starejših ljudi. Tamburaški zbor je redno vadil, vendar se je pozneje razšel, ker so izbruhnila trenja med posamezniki.
Kaj pa počno dekleta v Presiki? Že v jeseni so sklenile, da bodo priredile kuharski tečaj, kar jih je tudi najbolj veselilo. Tečaj je bil deset dni in ga je vodila tov. Žuničeva iz Ljutomera. Materialna sredstva so dekleta v glavnem prinesla od doma, nekaj pa je prispeval OLO. Ob zaključku so priredile ocenjevalno poizkušnjo jedil in peciva.
Za novoletno jelko so uprizorili igrico »Martin Krpan«, dedek Mraz pa je pripeljal lepa darila za pridne otroke.
Presiška mladina ima voljo za delo in izobraževanje, treba pa ji bo bolj pomagati zlasti še takrat, ko gre za tisto, kar jo najbolj veseli. Precej zaslug za uspešno delo mladinskega aktiva ima njegova predsednica tov. Milica.
Letos pričakujemo še lepše uspehe!
Roman
O DELU BELTINSKE MLADINE
V svojem dosedanjem delu je mladina v naši občini dosegla precejšnje uspehe in to predvsem na kulturno-prosvetnem področju. Toda ugotovili smo, da je bilo vse delo več ali manj le kampanjsko. Tako se je mladina razgibala le ob raznih praznikih, prireditvah, potem pa je spet vse zamrlo. Po zadnjem razširjenem plenumu OK LMS pa se je v delu beltinske mladine mnogo spremenilo. Delo samo je vse bolj smotrno, načrtno, organizirano in globlje. Tako dobiva organizacija svojo pravo vsebino. Mladina se pogosto sestaja, pogovarja o dnevnih nalogah in tako usmerja svoje delo.
Mnogi člani delajo v raznih društvih, posebno dramski in pevski sekciji IZUD. Nekaj se jih je vključilo tudi v TVD »Partizan«, ki se sicer še bori za najosnovnejše potrebe, za prostor, za orodje, vendar delajo mladinci z velikim veseljem. Precej članov je tudi v gasilskih
društvih, a vsi so brez prave povezave s svojo mladinsko organizacijo. Zato bo potrebno še precej delati, če hočemo, da se bodo čutili najprej naše člane in zastopali v društvih, kjer delajo, našo linijo.
Kmetijsko gospodarski tečaj obiskuje največ mladine iz Melinec, za kar zasluži aktiv vso pohvalo. V Bratoncih so se tudi precej razgibali; igrajo šah in tekmujejo z drugimi aktivi. Najbolj delaven pa je aktiv v Beltincih. Šteje lepo število članov, mnogo pa jih je še zunaj naših vrst, predvsem kmečkih fantov in deklet. Aktiv je lani pripravil celovečerni, lepo izbran in dobro pripravljen program. Poleg enodejanke in skeča so zaigrali še tamburaši in nastopili telovadci. Ljudje
so dobro razpoloženi zapuščali dvorano in mnogi še danes ne morejo pozabiti tega, kar so videli tisti večer. Vsako nedeljo si mladina prireja majhno zabavo, pred Novim letom so si pripravili čajanko in obdaritev. S predstavniki raznih organizacij je prišel tudi Dedek Mraz.
Mladina v Beltincih je na pravi poti. S pomočjo drugih organizacij bo sposobna reševati svoje probleme, ki jo v bodoče še čakajo. Aktivno delati za izobraževanje kmečke mladine, krepiti politično vlogo organizacije, usmerjati mladino v kulturno - umetniškem in športnem društvu, vse to so naloge, ki zahtevajo čvrsto, enotno četo mladih ljudi.	Š. H.
Zdravi otroci - največje bogastvo
Ni dolgo tega, ko se je v M. Soboti sestal odbor za pomladek Rdečega križa. Na seji so se prijatelji otrok pomenili o mnogih važnih vzgojnih problemih, predvsem pa o mladinskem in vzgojnem tisku. Tako so sklenili, da bodo že sedaj začeli zbirati pečke jabolk in drugega sadja za drevesnico na šolskem vrtu. Lastnike sadovnjakov v mestu in okolici bodo zaprosili za sadike in grmičevje, šolske vrtove nameravajo vzorno urediti in pokazati otrokom, da je pridelovanje
in uživanje sadja zelo koristno za zdravje človeka. Zavzemali so se tudi za boljšo prehrano otrok z mlekom in raznimi sokovi in izboljšanje stanovanjskih razmer v mestu. Sedaj prebiva okrog 300 otrok v tako slabih stanovanjih, da je okužba z bacili tuberkuloze domala neizbežna. Po svojih močeh bodo pomagali pri odpravljanju stanovanjske krize.
Občni zbor mestne organizacije Rdečega križa bo predvidoma v začetku februarja.	K.
Stanjevska mladiva je zborovala
Že več kot eno leto so mladi Stanjevčani razmišljali o tem, da bi v svoji vasi ustanovili mladinski aktiv. Reči moramo, da se je tudi občinsko vodstvo LMS v Gor. Petrovcih odločno zavzemalo za to.
V vasi je sedaj čez 30 fantov in deklet. Mladinska organizacija je obstojala vse od osvoboditve Stanjevski aktivi so bili ves čas delavni in so imeli tudi dobra vodstva. V četrtek zvečer pa se je zbrala v šoli vsa mladina.
Predsednik občinskega komiteja LMS — on je dal pobudo za sestanek — je navzočim razložil, kakšen pomen ima mladinska organizacija pri nas in v svetu. Poročal je tudi o delu občinskega vodstva. Dokaj obširno pa se je mladina pogovorila o dosedanji neaktivnosti. Vzrokov za to je več. Glavni je v tem, da niso imeli pravega vodstva v občinskem merilu. Ne smemo pa
pozabiti, da tudi starši neradi pustijo svoje otroke z doma v večernih urah. Le s pravilnim nasvetovanjem bo moč doseči, da bo tudi ta ovira odpadla. Tako so mi rekli starši: »Če jih boste kaj pametnega naučili, jih bomo že pustili.« To nam narekuje, da se bomo morali odločneje zavzemati za pravo vsebino dela z mladino. O tem je tudi jasno spregovorila mladina na svojem ustanovnem sestanku. Iz svoje sredine je izvolila vodstvo, od katerega bo -v marsičem odvisno bodoče delo. Aktiv šteje že 21 članov. Med njimi je večina mlajših. Zanimivo je, da se ogrevajo za mladinsko univerzo. Tam naj bi se poučili o lepem obnašanju, ker večina od njih tega ne ve. Upamo, da bo aktiv dosegel lepe uspehe- seveda s pomočjo nas, starejših vaščanov.	-d
Sporno jabolko je odpadlo
Občinska cesta v Skakovcih,.—  to je bila sporno jabolko, ki je razdvajala vas in hromila enotnost njene skupnosti. V tej vasi je bilo vedno težko sklicati sestanek in se pomeniti z ljudmi. Kadar pa so vaščani le prišli, je vedno butnil v ospredje spor okrog občinske ceste in jim pognal vročičnost v kri.
Na zadnjem zboru pa so volivci presekali ta gordijski vozel. Zadoščeno je bilo pravici in zahtevi večine vaščanov, a utihniti so morali tisti posamezniki, ki so ves čas zadevo vodili na svoj mlin. Doslej je namreč bila vsaka meritev nepravilna in cestni znaki so bili odstranjeni. Skakovčani so naposled le uvideli, da posameznikom ni toliko za gradnjo občinske ceste (med njimi je bil tudi občinski odbornik) kakor pa za to, da bi ogradili zemljišča pred svojimi hišami in tako nagajali vaški skupnosti. In to zemljišča splošnoljudskega premoženja, ki jim je bilo dano v upravljanje!
Spričo tega se ne moremo čuditi, če so se
volivci taki samovolji uprli in odločno zahtevali, da je treba naprej zgraditi občinsko cesto, šele potem pa na zboru odločili, ali lahko upravljavci ogradijo že omenjena zemljišča.
Tudi pri volitvah delegata za občni zbor Vodne skupnosti so se dalj časa zadržali. Izvoljenemu tovarišu so naročili, naj se na občnem zboru zavzema za vključitev vsega lendavskega področja v vodno skupnost, kajti drugače bo rešitev vodoplavnih področij okrog Ledave dokaj težavna in nekoristna. Ob poplavah in taljenju snega priteče voda v vas iz Ropoče, Krašč, Domajinec in Topolovec, saj je struga Ledave prav tam skrajno slabo urejena.
V kratkem bodo opravili vse priprave za gradnjo nizkonapetostnega omrežja in poizkusili pri delu dohiteti ostale vasi v občini. Na tokratnem zboru pa so se tudi prepričali, da je samovolja posameznikov samo zavora na poti k skupnim uspehom in napredku.	V. K.
Beltinški telovadci
so dobili dvorano
Socialistična zveza v Beltincih je po številu članov dokaj šibka, zato so sklenili, da bodo povabili v njene vrste tudi ostale volivce. Vaško vodstvo je napravilo pregled članstva. Na kmetijskem gospodarstvu je še vedno osem delavcev izven organizacije, med invalidi in upokojenci pa so jih našteli 15. Tudi med gasilci je še precej nečlanov. V zadnjih tednih so že obiskali nekaj volivcev in jih pridobili deset za članstvo SZDL. Število naročnikov Obmurskega tednika pa so povečali za osem.
Stanje v občinskih podjetjih je dokaj kritično. Nimajo prave evidence in tudi bilance še niso sestavili. SZDL je dala ljudskemu odboru pobudo za ustanovitev knjigovodskega centra za vsa podjetja. Popravili so tudi zadružno dvorano in v njej namestili peči. Vodstvo kmetijske zadruge se je naposled le odločilo, da bo dalo dvorano v najem domačim telovadcem in šoli.
Iz domačega časnika so zvedeli, da v večini občinskih središč v Prekmurju ustanavljajo knjižnice,
zato bodo tudi sami poskrbeli za prostore za knjižnico in čitalnico. Združili bodo tudi vaške knjižnice v eno večjo.	F. D.
Za desetletnico sindikalne organizacije
Sindikalne organizacije ljutomerskega okraja se vneto pripravljajo na letne občne zbore, ki jih bodo imele do konca februarja. Veliko zanimanje je tudi za praznovanje 10. obletnice Zveze sindikatov Jugoslavije. Proslave bodo imeli še ta mesec. Razen tega bodo v Ljutomeru in Radgoni priredili v soboto, 22. januarja, na predvečer praznika, slavnostne akademije. S pestrimi programi bodo nastopile Svobode in druga prosvetna društva. Želja naših delavcev in uslužbencev je, da bi svoj praznik kar najbolj dostojno proslavili.
S. F.
V ponedeljek, 22, januarja
žrebanje za udeležence nagradne ankete. — Še je čas, da nam pošljete izpolnjene anketne pole!
20. JANUARJA 1955
PO PREKMURJU IN PRLEKIJI
V Vogričevcih spi odbor za napeljavo elektrike
V Vogričevcih v ljutomerskem okraju ne moremo in ne moremo priti do težko pričakovane elektrike. Že pred leti smo izvolili odbor, ki naj bi se zanimal za to stvar. Ta odbor pa ne stori ničesar. Večina odbornikov je iz sredine vasi in so najpremožnejši. Morda mislijo, da bo prišla elektrika k njim brez truda in dela in še potem napol zastonj? Priprave ne pridejo nikamor z mrtve točke. Pred leti so sicer že zakoličili traso, a količki po njivah so strohneli. Kmetje so v svojih gozdovih posekali les za drogove, a jih zopet prodali, ko so videli, da
z elektriko ne bo nič. Samo kmet Alojz Škrjanc je posekal primeren les in pripravil 15 drogov, a jih je sedaj tudi prodal.
Vogričevci so raztegnjena vas. Tri kmetije, ki so bliže Radoslavec, pa so se odločile in na lastno pest, brez vogričevskega odbora, stopile v zvezo z Radoslavčani, plačali 30 tisoč dinarjev in glej čudo: pred Novim letom jim je že zasvetila električna luč! Naš odbor pa spi naprej. Sedaj pa se ljudje, ki imajo na nasprotnem koncu vasi svoje domove, sprašujejo, če bodo sploh
in kdaj prišli do elektrike, če se sredina vasi ne zgane. Tu je strnjenih 15 hiš s premožnimi lastniki. Tu so doma odborniki, ki bi morali biti prvi in skrbeti za elektrifikacijo, pa menda res samo spijo in morebiti še sanjajo o elektriki . Š. A.
Ljutomer
Pred kratkim smo spremljali na zadnji poti prerano umrlo Štermanovo mamo, ki je zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Nekaj dni zatem ji je sledil znani kovaški mojster Stanko Pihler.
Priljubljenost obeh pokojnikov je pokazala velika udeležba občinstva na pogrebu.
Rogaševci
Predzadnjo nedeljo je bil pri nas zbor mladincev predvojaške vzgoje. Za dosežene uspehe pri jesenskem taborenju so bili odlikovani Z medaljo »Najboljšemu v predvojaški vzgoji« naslednji mladinci: Herman Rogač, Viljem Žohar in Karel Šalamon od Jurija, Karel Šalamon iz Nuskove, Viktor Gaber iz Serdice in Herman Segeri iz Pertoče.
ODRANCI
Rezervni oficirji pododbora Odranci so imeli v začetku tega leta občni zbor, ki so se ga udeležili skoraj vsi člani. Komandant soboške garnizije jim je predaval o najmodernejšem orožju naše JLA, kar je prisotne zelo zanimalo, posebno še orožje samo, ki so ga lahko tudi videli.
Pogovorili so se tudi o delu tega pododbora v zadnjem letu, ki je
vsekakor premalo storil za organizacijo, posebno v smislu nadaljnega strokovnega izobraževanja rezervnih oficirjev. Novi odbor bo moral to napako popraviti.	Š. H.
Iz Lemerja
Na zadnjem zboru volivcev so se pogovarjali o dosedanjem delu in načrtih za letos. Marsikaj bodo morali storiti. Zgraditi nameravajo gasilski dom in namestiti cestno električno razsvetljavo. Na sestanku so izvolili odbor, ki bo vodil vsa dela. Tako bo tudi naša vas napredovala in dohitela vrstnice v soseščini.
V zadnjem času smo brali, da imajo v mnogih prekmurskih vaseh nabiralne akcije za ljudske knjižnice. Pri nas pa se dogaja prav nasprotno! Sprva je knjižnica imela lepo zalogo političnih, leposlovnih in gospodarskih knjig, ki pa so se porazgubile zaradi slabega zanimanja knjižničarjev in pomanjkanja prostora.
Dobro bi bilo, če bi knjižničarske posle prevzel sposoben človek, ki bi znal pravilno ravnati s knjigami in tako omejiti precejšnjo škodo, ki bi se ji bili lahko že dosedaj izognili.	J. G.
Beseda prebivalcev radgonskega gradu
Brez dvoma se zunanjost G. Radgone neprestano lepša. Najnovejša pridobitev je radgonska sodnija, ki je sedaj res lepa in dostojno reprezentira hišo, kjer najde človek svojo pravico. Občinski ljudski odbor se mnogo trudi, da bi bila zunanjost Radgone res primerna našemu obmejnemu mestecu.
Hudo pa je s cesto, ki pelje na grad. Treba je vedeti, da živi v gradu mnogo ljudi, ki prebivajo v Domu onemoglih. Tu imamo tudi nižjo gimnazijo, ki jo obiskuje nad 320 učencev. Zato bi bilo prav, da bi se nekdo, ki odgovarja za komunalne zadeve na občini, spomnil tudi ceste, ki vodi na grad. Že vso zimo in vso jesen je ob deževnih dneh, pa tudi takrat, ko se tali sneg, blata do kolen, in čofotati po taki godlji in žlobudri ni kaj prijetno. Saj se človek kar boji stopiti na hrib po taki cesti. Prav bi bilo, da bi cesto nasuli, nič manj pa ne bi
bilo napak, če bi jo tudi vsaj malo razsvetlili, saj smo menda tudi mi, grajski prebivalci, radgonski občani.
-rko
Kaj pa skakovski gasilci ?
Tokrat besedo dve o naših gasilcih. Že v prvih zimskih mesecih so si poiskali prostor, v katerem imajo tečaj za izprašane gasilce. Sobo jim je velikodušno odstopil tov. Janez Kosednar, ki je pravilno doumel, da je sodobnemu gasilcu potrebno strokovno znanje.
V tej skromni sobici se aktivni člani društva pridno učijo in usposabljajo. Po opravljenih izpitih hočejo biti mojstri svojega orodja in pravi gasilci. Tako hočejo koristiti sebi, bližnjemu in svoji domovini.
Kakor kaže, se bo pred izpraševalno komisijo najbolje odrezal tov. Karel Sapač, ki izkoristi vsako prosto uro za strokovno izobraževanje. Imajo tudi stenski časopis, na katerem obelodanijo slabosti manj pridnih tečajnikov.	H. Š.
Da bo šlo pletenje cekrov hitreje izpod rok
Na pobudo SZDL je v Veliki Polani pričel delovati tečaj za pletenje cekrov iz koruznega ličja. Med dekleti je zanj veliko zanimanje. Sredstva je prispevalo trg. podjetje za odkup cekrov »Panonija« iz Lendave. Udeleženk je okrog štirideset. Po končanem tečaju nameravajo odpreti razstavo svojih izdelkov. Z napredkom te vrste domače obrti bodo znatno povečali narodni dohodek, saj je odkupna cena cekrov kar primerna in imajo dekleta doma dovolj surovin.
F. K.
MALI OGLASI
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
STANOVANJSKO HIŠO V M. SOBOTI — kupim. — Naslov v upravi lista.
MANJŠE POSESTVO — njive, travnik, gozd, morebiti tudi inventar s skoraj novo zidano hišo v središču Križevec, na prometnem kraju, primerno za obrtnika — prodam. — Pojasnila dobite v Križevcih pri Ljutomeru, hiš. št. 22.
ŽELIM SE SPOZNATI z dekletom ali vdovo v starosti do 52 let. Biti mora dobra gospodinja. — Pismene ponudbe je poslati upravi lista v posebni kuverti. Zaželjena je tudi slika, ki jo dobi po dogovoru takoj nazaj.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO, podkleteno, primerno zlasti za obrtnika, s skladiščem in vrtom, prodam v M. Soboti, Kolodvorska ulica. — Informacije in naslov v opravi lista.
GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro od 16 do 20 let — sprejmem v službo.—
Slaščičarna Pauko, M. Sobota.
Tedenski koledar
Nedelja, 25. januarja — Rajko Ponedeljek, 24. januarja — Evgen Torek, 25. januarja — Trpimir Sreda 26. januarja — Pavla Četrtek, 27. januarja — Janez Petek, 8. januarja — Draguš Sobota, 29. januarja — Branko
GIBANJE SONCA: 21. januarja vzide ob 7,57 uri, zaide ob 18,50 uri. DOLŽINA DNEVA: 9 ur in 15 minut.
LUNINE MENE: 24. januarja ob 02 uri in 06 minut mlaj.
SPOMINSKI DNEVI
25.	1878. — Rojen na Vinici pesnik Oton Župančič; 1945. —  Ustanovljeni v Beogradu Enotni sindikati Jugoslavije.
5. 1548. — Usoden potres po slovenskih krajih; 1865. — Rojen v Trčmuni v Slovenski Benečiji pesnik Ivan Trinko-Zamejski; 1924. —  Italija je anektirala Reko.
26.	1797. — Rojen v Žirovnici na Gorenjskem Prešernov mentor Matija Čop; 1864. — Umrl srbski književnik-reformator Vuk Štefanović-Karadžić.
27.	1255. — Umrl v Trnovem srbski prosvetitelj Sava - Rastko.
28.	1918. — Lenin je podpisal dekret o ustanovitvi delavsko-kmečke Rdeče armade.
29.	1575. — Začetek kmečkega upora pod Matijo Gubcem.
KINO
VELIKA POLANA. — 25. januarja italijanski film »Grenki riž«, brez tednika. — 50. januarja ameriški film »Človek divjega zapada« in Filmske novosti št. 18. »PARK« M. SOBOTA — od 21. do 25. januarja jugoslovansko-avstrijski film »Poslednji most« — od 25. do 27. januarja ameriški film »Rdeči znak hrabrosti«. LENDAVA — od 21. do 25. januarja ameriška drama »Krvna osveta« — od 25. do 28. januarja francoski zabavni film »Mesečnik Bonifacij«.
ČEPINCI. — 25. januarja ameriški pustolovski film »Pohod v džunglo« — 50. januarja jugoslovanska vojna drama »Frosina«.
GRAD. — 25. januarja francoski film »Rožnato življenje« — 50. januarja ameriški film »Dombo«.
RADENCI. — 22. in 25. januarja ameriški barvni film »Plavajoče gledališče«. — 27. januarja italijanski film »Kako sem kril Ameriko«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. - 22. in 25. januarja avstrijsko komedija »Irena v zadregi« — 26. januarja ameriški letalski film »Na nebu ni cest«.
GORNJA RODGONA — 22. in 25. januarja italijanski film »Nehvaležno srce«. — 26. januarja ameriški film »Glej tička«.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Našim cenjenim bralcem in naročnikom, ki so nas v anketnih listih vprašali, zakaj ne objavljamo tudi sporedov ostalih kinomatrografov v Obmurju, sporočamo, da smo pismeno zaprosili zn sporede uprave kinomatografov lendavske Nafte, Beltinec, Prosenjakovec, Ljutomera, Vidma ob Ščavnici in Apač, vendar doslej še nismo dobili nobenega odgovora, čeprav je od tega poteklo, že skoraj en mesec in smo jim reklame pripravljeni objavljati brezplačno. Torej: ne po naši krivdi!
Razpis
Dijaški dom v Ljutomeru razpisuje mesto
POMOŽNE VZGOJITELJICE
Pogoji: starost do 25 let, srednješolska izobrazba, potrebni pogoji za sprejem v državno službo, po možnosti nekaj prakse v tem ali sorodnem poklicu. Hrana in stanovanje v internatu. Plača po uredbi.
Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 1. februarja 1955 upravi Dijaškega doma, Ljutomer.
Stabilen bencinski motor
7 konjskih sil, in razni stanovanjski inventar — prodamo. Javna razprodaja bo 25. januarja 1955 ob 8 uri. Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota
Požar v Plešivici
17. januarja ob 4. uri zjutraj je gorelo pri Jožefu Mašeku v Plešivici. Domači gasilci so ogenj naglo pogasili. Pri požaru je poginilo troje goved. Vzrokov požara še niso ugotovili. Škoda je precejšnja.
AT
DROBNE IZ RADENC
Za ustanovitev delavskega prosvetnega društva Svoboda se je lani zavzela osnovna organizacija Zveze komunistov Slatinskega podjetja. Pobuda je rodila sadove. Prav tako so komunisti spremljali tudi delo občinskega odbora in vaških vodstev SZDL. Na njihovo pobudo so pod okriljem sindikalne podružnice ustanovili ženski pevski zbor, ki je že nekajkrat uspešno nastopil na prireditvah. Mnogo več pa bodo morali storiti za vzgojo in napredek mladine, pa tudi politični izobrazbi članov Svobode bodo morali posvečati mnogo več pozornosti. 'Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen tov. Rudi Žnidar.
Rezervni oficirji so imeli svoj občni zbor. Čez leto je bilo več strokovnih predavanj, ki pa so jih v zadnjem času opustili. Njihova organizacija je številčno prešibka, zato se bodo pridružili združenju rezervnih oficirjev v Radgoni.
V petek so pri nas zaključili tečaj za zdravstveno prosvetljevanje mladenk. Tečajnice so na izpitu pokazale solidno znanje. Domala vse so opravile tečaj z od-
ličnim in prav dobrim uspehom. Izpraševalno komisija se je o delu tečaja pohvalno izrazila. Po opravljenih izpitih je ljudski odbor povabil dekleta na zakusko.
*
Na osnovni šoli v Radencih so učni uspehi kar zadovoljivi. Od 125 učencev jih je izdelalo 107 ali 86 odstotkov. Otrokom delata največ preglavic  slovenski jezik in računstvo. V teh predmetih je občutiti največ slabih ocen.	-ki
Nežni spol prednjači
Koncem decembra preteklega leta so v lendavski občini našteli 8867 prebivalcev: 4254 moških in 4655 žensk. Rodilo se je 84 dečkov in 86 deklic, torej 10 otrok manj kot v letu 1955. Umrlo je 72 oseb: 58 moških in 54 žensk. Najvišjo starostno dobo med moškimi je dosegel 89-letni Mihael Sarja iz Čentibe, med ženskami pa 95-letna Terezija Baungartner iz Pinc — vas. 6 občanov je nasilno umrlo. Poročilo se je 75 parov. Največ porok je bilo januarja in decembra.
-ce
Z Murščaka pišejo
Naša mladinska organizacija je bila lani zelo delavna. Naštudirali so igre, kurili kresove ob delavskem prazniku itd. Letos pa je precej drugače: vodstvo spi zimsko spanje. Sedaj bi spet lahko naštudirali kakšno igro. Morda bi se dalo celo ustanoviti športni klub, da bi lahko igrali odbojko in šah? Tudi streljali bi radi. Težko je le s prostori, kjer bi lahko vadili, toda z dobro voljo in skupnimi močmi bi rešili tudi ta problem. Naši mladi ljudje se upravičeno sprašujejo: zakaj pa potem imamo svojo organizacijo?

Naša vas se razteza po hribu, zato morajo ljudje hoditi po vodo v dolino — celo pol ure daleč. Te-
ga so se že nekako navadili. Predlani pa so odprli osnovno šolo in vodstvo te ustanove se je začelo zavzemati za gradnjo vodovoda. Delati so začeli že lani, letos pa bodo nadaljevali. Zvezni poslanec tov. Kreft je napovedal otvoritev vodovoda za občinski praznik — 12. september. Na tem slavju namenijo odkriti tudi spominsko ploščo žrtvam fašizma.	F.
Puconci
Mladinsko prosvetno društvo v naši vasi je zelo aktivno. Že večkrat je zadovoljilo občinstvo. Po uspešno naštudirani drami »Čas je dozorel« so začeli z učenjem komedije »Poslednji mož«. Prva predstava naj bi Bila koncem februarja. Društvo ima nekaj talentiranih igralcev, ki bodo v pomoč KUD starejših vaščanov.	P.
Tečaj mladih
Rogaševčank;
Pred dnevi so pri nas zaključili tečaj predvojaške vzgoje za žensko mladino. Dekleta so pridobljeno znanje pokazala pred izpitno komisijo in uspešno prestala preizkušnjo. Tečajnice so hvaležne svojim predavateljem za ves trud, ki so ga vložili v njihovo dobro. Po končanih izpitih je ljudski odbor priredil veseli večer za mlade občane. K. G.
KUPŠINCI
Kupšinčani smo lahko ponosni, da imamo tako široke ceste, da lahko vozijo vštric kar štirje vozniki. Žal pa so naše ceste močno zanemarjene. Če malo več dežuje, je na njih toliko vode, da se lahko gosi in race kopljejo v njej. Letos se bomo morali za stvar resno zavzeti in ceste primerno urediti.	G.
POJASNILO
V zadnji številki našega tednika smo objavili predlog Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota za formiranje komun v Prekmurju. Posebna komisija, ki je ta predlog sestavila, pa je v odstavku, v katerem je govora o bodoči komuni v Turnišču, pozabila navesti, da deluje na tem področju tudi nižja gimnazija. Na to napako nas je opozoril vaški odbor SZDL iz Bogojine.
Nadalje je tiskarski škrat vtaknil svoje prste ,v odstavek, ki govori o bodoči komuni pri Gradu. Začetek tega odstavka se pravilno glasi: 7. Občina (komuna) GRAD s sedežem pri Gradu ali kakor sc bodo dogovorili volivci, ki bi obsegala . . .
UREDNIŠTVO
dobijo takoj ali pa pozneje pri nas stalno zaposlitev. Delo je v zaprtem prostoru. Priučeni zidarji bodo pripuščeni k izpitom po izkazani praksi. Sprejmemo tudi gradbene delovodje — takoj ali pa pozneje. Hrana in stanovanje sta zagotovljena,
GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ«, Ljubljana, Šmartinska cesta 64 b
KINO »PARK« V MURSKI SOBOTI
predvaja od 21. do 23. januarja 1955 enega izmed doslej najboljših jugoslovansko-avstrijskih filmov
»P O SLEDNJI MOST«
Občinstvo hkrati obveščamo, da imamo ob nedeljah ob 10. uri dopoldne redno predstavo, predvsem zaradi tega, da bi razbremenili popoldanske predstave in omogočili slehernemu državljanu ogled naših filmov.
Za te predstave lahko kupite vstopnice že v nedeljo od 9. ure naprej pri naši blagajni.
Dn bi sc izognili nepotrebnemu čakanja in drugim nevšečnostim, posebno ob nedeljskih popoldanskih predstavah, priporočamo občinstvu, naj sc udeležuje nedeljskih dopoldanskih predstav.
Film »Poslednji most«, katerega vsebino bomo lahko samo občudovali, še posebej priporočamo našim obiskovalcem in občinstva. Oglejte si ga polnoštevilno!
KOLEKTIV
SEJMI
OKRAJ LJUTOMER. — V tem časovnem razdobja ni najavljenih sejmov.
OKRAJ M. SOBOTA. — Beltinci v sredo, 26. januarja svinjski sejem; Bogojina v torek, 25. januarja živinski sejem; Črenšovci v četrtek, 27. januarja živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 24. januarja svinjski sejem; Gor. Petrovci v četrtek, 27. januarja živinski sejem; Gor. Slaveči v torek, 25. januarja živinski sejem; Lendava v torek, 25. januarja živinski in kramarski sejem; Puconci v sredo, 26. januarja živinski sejem; Turnišče v četrtek, 27. januarja svinjski sejem.
Trgovskega pomočnika
tekstilne stroke sprejmemo v službo. Imeti mora najmanj dvoletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. febr. 1955.
Tovarna perila »MURA«, Murska Sobota.
Prodamo
dva nova elektromotorja. 9,6 KW, eden delno rabljen elektromotor, 7,5 KW, eno rabljeno mlatilnico, 75 cm, eno novo slamoreznico, en drobilec »Čekičar«, eno motorno gnojnično črpalko razne manjše stroje in orodje.
Kupci naj se javijo do 31. januarja 1955 v naši upravi.
Kmetijska zadruga Gornja Radgona
odkupuje v svojih zbiralnicah in po kmetijskih zadrugah
svinjske k ože
Nepoškodovano kožo svinje domače bele pasme plača po 200 din za kilogram.
Kmetovalci in delovni kolektivi klavnic — oderite vse prašiče in oddajte kože naši industriji, ki vam jih dobro plača!
20. JANUARJA 1955
3
29. JANUARJA 1955
TRGOVSKI PLES
V MURSKI SOBOTI,
V DOMU »PARTIZAN«
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 20. januarja 1955
Končno: po tridesetih mesecih
spet zbor volivcev
Spričo odločne kritike in zahteve vodstva SZDL je občinski ljudski odbor v Tišini le moral sklicati zbor volivcev. Pa nikar se ne čudite: po tridesetih mesecih!
Na Tišini je bil tak zbor preteklo soboto. Dvorana je bila nabito polna volivcev, s čemer je ovržena trditev, da ljudje ne prihajajo na sestanke. Sedanji občinski odbor SZDL bo moral v bodočnosti odločno nastopiti, če ne bo ljudski odbor redno skliceval zborov volivcev.
Pogovorili so se o Vodni skupnosti. Pomenek je bil živahen in je rodil vrsto tehtnih predlogov. Izvoljeni predstavniki so dolžni naše ljudi poučiti o koristih melioracijskih in regulacijskih del, ne pa da jih od tega odvračajo.
V drugih občinah že uspešno delujejo šolski odbori, pri nas pa komaj dajemo predloge zanje. Kje je krivda za tako malomarnost? Tudi to vprašanje bo morala razvozljati SZDL.
Pa vaške ceste so v slabem stanju. Nihče se dosedaj ni zavzemal za to, da bi jih uredili in navozili nanje gramoz, ki ga imamo dovolj pri roki. Po ureditvi kliče zlasti ce-
sta Tišina—Vanča ves. Na njej se ob deževju nabere mnogo deževnice.
Nadejamo se, da se bomo na prihodnjem zboru spet kaj pametnega pogovorili. Da bi ga le ob pravem času sklicali!	T. G.
Svetovni popotnik razstavlja
Po zunanjosti in značaju skromnega moža — Ladislava Kondorja — prav gotovo poznate? Oni pa, ki ga še niso srečali, naj nam dovolijo, da ga predstavimo: umetnik karikaturist je bil rojen 1901. leta v prekmurski vasici Kupšinci, le v zgodnji mladosti je prijel za risarsko dleto in se o svojem poklicu odlično uveljavil. Prepotoval je že 16 držav. Monte Carlo, Pariz, Varšava, Rim, Stockholm, Tripolis. . . to so bile njegove postojanke. Zato ga po pravici imenujemo »svetovni popotnik«. V glavnih mestih raznih držav je imel doslej 11 razstav, ki so bile vedno dobro obiskane. Laskave pohvale in ocene njegovega ustvarjanja v svetovnih časopisih pa pričajo, da gre za umetnika dokajšnjega formata, ki zna svojim karikaturam vtisniti tudi čar svojih psiholoških dognanj. Med njegove najbolj pomembne stvaritve sodijo karikature Trockega, Rosevelta, Age Khana, Badoglie, Črnke iz arabskega trga, fantazijske karikature Hitlerja in nacističnih veljakov, spričo katerih so ga Nemci tudi zaprli. V Opatiji se je sešel tudi z maršalom Titom. Rezultat tega srečanja je dobro uspela karikatura z lastnoročnim podpisom predsednika republike.
Tov. Kondor bo svoje bisere, ki jih je izbral izmed dosedaj napravljenih 10.000 karikatur, razstavil tudi v M. Soboti, kjer sedaj prebiva. Razstava bo odprta od 10. januarja do 11. februarja o stari osnovni šoli. Naš znanec pa bo obiskovalcem razstave tudi na razpolago; vsakdo, ki mu bo poziral, bo lahko za primerne denarce dobil karikaturo — seveda karikaturo svojega obraza. Pridite in prepričajte se!
Ni to sramota za Hrastje-Moto?
Hrastje-Mota je postaja med Bučečovci in Radenci. Dosedaj je bilo to postajališče čisto navadna lesena lopa, ki je spravila le za silo pod svojo streho potnike, ki so čakali na vlak z ene ali druge strani. Postajališka lopa o današnjem času res ni več primerna, ker preveč spominja na stare čase. Zato je ljudska oblast s pomočjo domačinov postavila lično postajo, ki pa še čaka zad-
njih del. Pozimi je bilo treba prekiniti z delom in čakati pomladi. In kaj so storili razni brezvestneži s to postajo? Najprej so pobili na poslopju skoraj osa slekla na oknih. Ko so cela odstranili, da jih očuvajo, in namesto njih namestili strešno lepenko, je bila tudi ta sodobnim vandalom odveč. Danes veter in vihar nemoteno gospodarita o notranjosti poslopja in uničujeta delo pridnih rok. Najbolj sramotno pa je dejstvo, da so nekateri ponesnažili s človeškim blatom tudi notranje prostore nove postaje. Nekateri so bili celo tako nesramni, da so opravljali svojo potrebo celo o vedra, ki so jih puščali zidarji na postaji čez noč. Prav bi bilo, da bi nekulturne zlikovce izsledili in jih primerno kaznovali, saj je njihovo delo skrajno nekulturno in divjaško za lepo vasico ob Muri.	-rko
Dvakrat: krušni oče
V neki vasi, nedaleč vstran od Gor. Radgone, živi mlado dekle s štirimi nezakonskimi otroki. Družina prebiva v neki hiši, katere lastnik naj bi bil — vsaj po pripovedovanju — oče njenih otrok. Dekle dobiva za otroke podporo od občine, ker so otroci vsaj formalno brez očeta, mati pa nima sredstev za preživljanje, saj ima dovolj posla z malčki, ki so stari od enega do pet let.
Otroci žive v dokajšnji bedi. Obleko jim sicer pošilja sorodnica hišnega lastnika z one strani državne meje, v pogledu prehrane pa so odvisni od dobrih Ijudi. Srečaš jih lahko na potu s »cekrom« od hiše do hiše. Če pri prvi hiši ne dobe ničesar, gredo k drugi. Zaradi podhranjenosti so o rasti precej zaostali.
Životarijo iz dneva v dan, brez vsake vzgoje. Drugim otrokom pripovedujejo skrivnosti iz domače hiše, kaj sta delala mama in atek, kakor imenujejo svojega stanodajalca. Neko punčko je starejši fant že napeljal k temu, da je začela posnemati ponašanje njegovih staršev.
Njihovo družinsko okolje je zelo slabo. Prepiri med materjo in stanodajalcem so na dnevnem redu. Pri spopadih ne štedita s psovkami, nedostojnimi izrazi, udarci s pestjo in bolj trdimi predmeti, vlačenjem za lase in brcanjem. Duševna hrana za otroke! (?)
Otroci nimajo svojega očeta zaradi tega, ker potem ne bi dobili podpore. Mati sicer o zasebnem razgovoru ne taji, da je oče otrok stanodajalec, vendar pa se to boji obelodaniti pred oblastmi, saj ji je stanodajalec baje zagrozil s smrtjo, če ga bo izdala. Lani je peti otrok umrl. Na mrtvaškem odru je ležalo samo okostje. Po smrti otroka je stanodajalec priznal, da je bil oče temu otroku, vendar le zato, ker je bil pač mrtev.
Za Silvestrovo sta mati in stanodajalec popivala do belega dne o tamkajšnji gostilni. Ko pa sta se vrnila domov, sta poslala starejšega fanta s cekarjem po vasi. Kajti o Silvestrovi noči je skopnela novoletna občinska podpora!
Komentar bi bil odveč. Preostane edinole vprašanje: ali res ni organa, ki bi to anomalijo o naši socialistični družbi videl in pravilno uredil?
K.
TELOVADBA - ŠAH - ŠPORT
Križevska mladina redno telovadi	Šah v Soboti
Na občnem zboru društva »Partizan« v Križevcih pri Ljutomeru so med drugim ugotovili, da ni na mestu trditev, češ da mladina samo spi in noče delati. V kraju deluje že dve leti društvo »Partizan«, ki sicer ni moglo pridobiti kdovekakšnega slovesa, vendar pa je važno to, da je v njegovih vrstah pre-
cej kmečke in delavske mladine. Nimajo pa kje telovaditi. Okrog 600 pionirjev in 40 mladincev redno dvakrat vadi v šolski učilnici, kjer je vsak dan pouk v dveh izmenah. Stanje je tako kritično, da je telovadba v takem prostoru verjetno bolj zdravju škodljiva kot pa koristna. Prihodnje leto si nameravajo postaviti telovadni dom, o katerem so mnogo govorili tudi na občnem zboru. Obvezali so se, da bo vsak posamezen član prispeval pri gradnji doma po 60 delovnih ur.
Pozdravljamo tako pobudo in tudi že komaj čakamo, da bodo telovadci svoj hram čimprej spravili pod streho. Hkrati pa pričakujemo, da jim bodo pri velikem delu pomagali tudi okrajno vodstvo društev »Partizan« in drugi činitelji.
(nb)
Križevci v Prekmurju
Preteklo nedeljo je bil občni zbor našega telesnovzgojnega društva »Partizan«. Tudi to društvo je v drugem letu svojega delovanja zabeležilo nekaj uspehov, vendar pa so bili aktivni le pionirji in šahisti, dočim v vrstah mladine ni bilo prave volje in discipline. Število članov je razmeroma dokaj nizko, kajti društvo še nima tradicije. Na občnem zboru so med drugim sklenili, da se bodo marljivo pripravljali na proslavo 10-letnice osvoboditve Prekmurja in se v kar največjem številu udeležili zletov »Partizana« v M. Soboti in Celju.
-z
Pretekli teden je bil v M. Soboti šahovski turnir, na katerem naj bi sodelovalo 12 organiziranih društev. Svoje zastopnike pa je poslalo le 6 društev. Soboško društvo je bilo zastopano po Režonji, Lipa po Majašecu, G. Petrovci po Tanceku, Črenšovci po Drčaku, soboška gimnazija po Ivaniču, ekonomski tehnikum pa po Prelecu. Lendavski šahovski klub na turnirju ni bil zastopan, čeprav je eden najmočnejših v pokrajini. Turnir je potekal v znamenju resne borbe za prvo mesto, s. tein pa tudi za pravico do udeležbe na okrožnem prvenstvu, ki bo predvidoma v Mariboru.
Po večurni uspešni borbi je proti pričakovanju zasedel prvo mesto naš mladi igralec Režonja, ki je dosegel 4,5 točke, sledijo pa mu Tancek s 4, Drčak in Matjašec z 2,5, Ivanič z 1,5 in Prelec z 1 točko.
Napete igre so dale turnirju kakovostno obeležje, bil pa je dokaj slabo organiziran. Za take prireditve bi morali pritegniti večji krog ljudi in o njih obvestiti tudi javnost. Saj bo prvak zastopal prekmurske šahiste na okrožnem prvenstvu v Mariboru! Zato želimo, da bi jih v bodoče bolje pripravili in jih najavili tudi občinstvu.
F. F.
Uspelo gostovanje soboških dramskih igralcev v G. Radgoni
Pretekli teden so gostovali soboški dramski igralci z dramo »Mladost pred sodiščem«, ki je malodane šla že čez polovico naših odrov. Moramo reči, da so nam Sobočanci ugajali, posebno pozorno smo spremljali interpretacijo igralke, ki je predstavljala nadzornico pri policiji, in igro sodnika pokvarjenih mladostnikov. Podrobno dela ne
bomo ocenjevali, ker je to storil že kritik iz Murske Sobote, ki je vsekakor vešč tega posla.
Radgončani so napolnili hišo skoraj do zadnjega kotička in s tem pokazali, s kako spoštljivostjo sprejemajo pod svojo streho ugledne kulturne delavce. Prav je tako, še posebno prav, ker smo sosedje in se mo-
ramo dobro spoznati tudi s te strani. Tokrat pa nam prihaja na misel koncert radgonskega mladinskega zbora, ki je lani koncertiral v Murski Soboti. No, takrat Sobočanci niso pokazali potrebnega gostoljubja in so jih tu Radgončani prekosili, čeprav je Sobota vsaj za tri Radgone. Lahko, da bo drugič bolje!	-rko
ROJSTVA, POROKE, SMRTI...
V okraju Ljutomer se je decembra rodilo 90 otrok: 38 dečkov in 52 deklic.
Jožefa Novak iz Polic je rodila desetič; Marija Ozvald iz Lamanoš je rodila enajstič.
26-letna Ljubica Dragojlovič iz Ljutomera je pri četrtem porodu rodila dve deklici.
Poročilo se je 28 parov.
Apače: 22-let. sam. Franc Tratnjek, polj. del. iz Mahovec in 23-let. sam. Marija Vračko, polj. del. iz Črne; Cezanjevci: 25-let. sam. Franc Rajh, polj. del. iz Lahonec in 24-let. sam. Ljudmila Majcen, kmetica s Stare ceste; Gornja Radgona: 26-let. sam. Ivan Fridau, kmet iz Polic in 25-let. sam. Marija Vreča, kmet. iz Sp. Ščavnice; 23-let. sam. Maks Krempl, plesk. pom. iz Črešnjevec in 20-let. sam. Hermina Čoh, bol. strež. iz Lušečke vasi (Poljčane); 25-let; sam. Stanislav Voršič, pek. pom. in 28-let. sam. Elizabeta Neubert, kmet., oba iz Podgrada; Ivanjkovci: 65-let. vdov. Ignac Ivanšič, vin. del. iz Libanje in 28-let. sam. Marija Breznik, vin. del. s Pavlovskega vrha; 25-let. sam. Anton Rajh, vin. del. z M. Brebrovnika in 28-let. razvez. Marija Lenarčič, vin. del. iz Strezetine; 54-let. razvez. Alojz Strmšek, vin. del. in 31-let. sam. Elizabeta Vuk, vin. del., oba iz Žerovincc; 25-let. sam.
Alojz Kolar, polj. del. iz Radomerščaka in 23-let. sam. Ivanka Kosi, polj. del. iz Žerovinec; 27-let. sam. Franc Plečko, kmet. iz Mihalovec in 26-let. sam. Matilda Kosi, polj. del. iz Radomerščaka; 25-let. sam. Jožef Kosi, čevlj. pom. iz Maribora in 24-let. sam. Milica Breznik, trg. pom. iz Veličan; 22-let. sam. Jožef Ščavničar, vin. del. iz Veličan in 21-let, sam. Marija Potočnik, vin. del. iz Ilovec; Kostanj: 26-let. sam. Franc Kimler, polj. del. iz Godemarec in 33-let. sam. Ivana Stanjko, kmet. iz Rakovec; 26-let. Alojz Rakuša, polj. del. z Žvaba in 27-let. sam. Neža Majcen, polj. del. iz Hranjigovec; Ljutomer: 23-let. sam. Branko Kristl, trg. pom. in 34-let. vd. Barika Feuš, natak., oba iz Ljutomera; 24-let. sam. Branko Kovačič, ključ. pom. in 18-let. sam. Terezija Slavič, kmet. oba iz Babinec; 27-let. sam. Franjo Mavrič, vin. del. iz Rinčetove grabe in 26-let. sam. ’ Marija Vrbnjak, vin. del. iz Podgradja; 27-let. sam. Ferdo Rakuša, vin. del., in 19-let. sam Marta Žabota, vin. del., oba z Gresovščaka; 22-let. sam. Alojz Padevnik, polj. del. z Banfija (LRH) in 29-let. sam. Marija Kociper, šivilj, pom. iz Ljutomera; Radenci: 26-let. sam. Henrik Mežan, poročnik LM iz M. Sobote in 24-let. sam. Ivana Orešnik, učit. iz Cankove; 22-let.
sam. Janez Jaušovec, vin. del. in 21-let. kam. Marija Kežman, vin. del., oba z Janževega vrha; Razkrižje: 24-let. sam. Franc Žižek, kmet. in 19-let. sam. Jožefa Šajnovič, kmet., oba iz Veščice; Videm ob Ščavnici: 26-let. sam. Jožef Kolbl, klet. iz Noršinec in 22-let. sam. Ivana Simonič, trg. pom. iz Kupetinec; 35-let. sam. Franc Zorko, kmet. iz Hrastja-Mota in 32-letna sam. Alojzija Korošec, kmet. z Rožičkega vrha; 28-let. sam. Franc Kranjc, kmet. iz Slaptinec in 33-let. sam. Štefanija Vršič, kmet. iz Kokolanjščaka; Vinski vrhovi: 24-let. sam. Ludvik Domanjko, vin. del. z Gomile, in 22-let. sam. Angela Krlavčec, vin. del. od Miklavža; 25-let. sam. Anton Žibret, kov. pom. iz štor in 26-let. sam. Marija Lukman, vin. del. iz Vuzmetinec; 21-let. sam. Janez Lukman, vin. del. iz Vuzmetinec in 22-let. sam. Rozalija Žnidarič, vin. del. z Vinskega vrha.
Umrlo je 58 oseb: 21 moških in 37 žensk. V starosti do enega leta sta umrla 2 otroka.
58-let. Alojz Marinič iz Kuršinec je naredil samomor z obešanjem. Življenje si je vzel zaradi slabih družinskih razmer. 44-let. Franč Mavrič s Koga je utonil v mlaki, ko se je vračal z dela in vinotoča.
F. K.
Takih ekonomov ne potrebujemo
Z republiškim Zakonom o odpravi viničarskih in podobnih razmerij so bili mnogi vinogradi na Murščaku priključeni Vinogradniškemu gospodarstvu na Kapeli. Za ekonoma je bil imenovan tov. Ivan Tomanič.
Sprva je bilo ose v redu in prav, sčasoma pa smo začeli odkrivati njegove napake. Neki desetini je plačal kop po 22,89 din na uro, čeprav je o tarifnem pravilniku podjetja zapisano, da ne sme biti urna plača nižja od 21 din. Nekemu delavcu, ki je bil v bolniškem staležu, je grozil, da ne bo dobil izplačila, ker noče delati. »Res, za to bom že jaz poskrbel.« Kakor da bi bili o srednjem veku! 
Da nima socialnega čuta do delovnega človeka, je pokazal v jeseni pri obiranju jabolk, ko se je širokoustil, češ da jih ne bodo prodali pc tako »nizki« ceni, čeprav je že takrat veljal kilogram 12 din, marveč jih bodo shranili o skladišče in jih prodali spomladi, ko bodo imela boljšo ceno. Četudi jih bo pol segnilo, bodo imeli dobiček.
To je človek, ki je dvignil toliko prahu na neki konferenci viničarjev v Mariboru, kjer je zastopa, težnje velikih kmetov in se obregni, ob naše napore z besedami: »Saj tudi delavcu v gosoodarskem podjetju ne teče med.«
In sedaj je ekonom o socialističnem podjetju — na vinogradniškem posestvu, čeprav nima nobene strokovne izobrazbe, ki bi opravičili njegov položaj. Kako dolgo še?
F.
RANKOVCI
Pred kratkim so pri nas sklicali sestanek članov kmetijske zadruge, da se dokončno pomenimo o tem, ali bomo zadrugo popolnoma razpustili ali pa jo priključili soboški.
Vse lepo in prav; toda na sestanek so povabili le nekatere izbrance iz Vanče vesi in Rankovec.
Več menda ni potrebno omenjati.
J. G.
Domovina je samo ena
O mladih športnikih
v Hrastju-Moti
Lani spomladi so mladi vaščani Hrastja-Mote ustanovili nekakšen športni klub. Pod njegovim okriljem igrajo odbojko, nogomet, lahko atletiko, šah in druge igre. Problem zase pa so športne potrebščine in prostor, kjer bi lahko vadili.
Mrežo za odbojko je kupilo gasilskodruštvo, žogo pa eden izmed mladincev. Uredili so si tudi zasilno igrišče, katerega pa jim je onesposobil oče enega izmed članov kluba. Toda mladinci niso obupali! Trenirali so na dvorišču tov. Dervariča. Dasiravno so mu razbili nekaj šip, jih ni spodil, za dobroto pa so mu »športniki« zelo hvaležni.
Odigrali so tudi več tekem, pokazali smisel za igro in jih odločili v svojo korist (proti Vučji vasi, Murščaku, gasilcem Radenec in pionirjem Dol. Lendave). Merim na odbojkarske tekme.
Z lendavskimi pionirji so odigrali tudi prijateljsko nogometno tekmo in jo zgubili 7:1. Povabili so jih tudi na šahovski dvoboj, vendar jih ni bilo.
Če bo kaj snega, bodo tekmovali tudi v smučanju. Mladinci zares zaslužijo pohvalo, saj so se na tekmovanje v Lendavo peljali s svojim denarjem, kajti o kakšni klubski blagaj ni nimajo niti pojma. F.
Rakičanski telovadci
so obračunali
Prejšnji četrtek je bil v Rakičana občni zbor tamkajšnjega telovadnega društva »Partizan«. Društvo se je lani dokaj utrdilo in premagalo na svoji poti številne težave; s pomočjo soboške kmetijske zadruge si je uredilo v dvorani zadružnega doma telovadnico, v kateri vadijo pionirji, mladinci in člani. Večkrat so se pomerili v atletiki, odbojki, ping-pongu, šahu in nogometu. Najboljše uspehe so dosegli nogometaši. Tekmovali so v Obmurski ligi in zasedli prvo mesto pred Ljutomerom, Beltinci, Radgono in Soboto II.
Društvo sodi med najboljše vrstnike v Prekmurju. Največ zaslug za to ima uprava društva s tov. ing. Skledarjem na čelu. Na kraju zbora so sprejeli več sklepov in delovni program, iz katerega je moč sklepati, do bo društvo odločno krenilo naprej po začrtani poti.	Š. C.
4
20. JANUARJA 1955
Pred dnevi se je vrnil v svoje rodno Prekmurje Ludvik Turk iz Andrejec. Bil je tri leta v sosedni Avstriji, kamor je leta 1952. odpotoval s potnim listom. V Gracu sta ga pregovorili teta in babica, ki imata tamkaj tronadstropno hišo in dva trgovska lokala, naj ostane v avstrijski deželi in pod njuno streho. Turk jima je nasedel, se prijavil policiji in dobil tamkajšnje pravice. Že po nekaj mesecih pa je spoznal, da sta ga sorodnici potegnili za nos zgolj zaradi izkoriščanja; moral je ribati pod v trgovskih lokalih in nositi težke zaboje. Kadar pa je vprašal teto in njenega moža, kdaj bosta izpolnila svojo obljubo (obetala sta mu namreč trgovino!), je vedno dobil odgovor, da bosta to storila takrat, ko bo to zaslužil in se naučil nemško govoriti . . . Prostor v tujem sveta, med nerazumljivo govorečimi ljudmi, je bil zanj ozek in nevabljiv. Zaposlil se je v bližnji opekarni in se tam spoznal z nekim Mariborčanom
Rotmanom. Njegov, že dolgo zoreči sklep je zdaj dosegel vrhunec; svojemu prijatelju je predlagal, da se vrneta v domovino. Sprva je prijatelj sicer okleval, češ, da ne upa prestopiti državne meje, pozneje pa sta se le odločila in odšla v Salzburg. Tamkaj sto se previdno izognila kontroli ameriške vojaške policije in se z avtotaksijem odpeljala v neko gostilno. Pri mizi sta se srečala z nekim Prekmurcem, ki jima je razodel, da je pobegnil v Avstrijo zato, ker je bil doma zagrešil kazenski prestopek. Ko je naš znanec to slišal, mu je postalo tesno pri srcu, dal je svojemu prijatelju znak in takoj zapustil gostilno. Odpeljal se je v Celovec in se oglasil pri našem atašeju tov. Zemljaku, ki mu je dal listino za potovanje v Jugoslavijo.
Na kraju pisma, ki ga je poslal našemu uredništvu, je tov. Turk zapisal: nikoli več v tujino!	S. K.