115 Analiza poplavnega dogodka maja 2014 v Bosni in Hercegovini za poreč je reke Bosne Mitja Brilly * , Klaudija Sapač * , Andrej Vidmar * , Lidija Globevnik * , Mira Kobold ** , Katarina Zabret * , Maja Koprivšek * , Matej Seč nik * , Darko Anzeljc *** Povzetek Maja 2014 so na spodnjem delu poreč ja reke Bosne kot posledica več dnevnih nepretrganih padavin nastopile poplave, ki so povzroč ile za več kot milijardo evrov škode in terjale 86 smrtnih žrtev. Slovenska vlada je sprejela odloč itev, da prizadetim območ jem BiH pomaga tudi z analizo poplavnega dogodka na poreč ju reke Bosne in predlaga nekatere ukrepe za blaženje vpliva poplav v prihodnosti. V projektu so iz Slovenije sodelovali: Agencija RS za okolje, Katedra za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Inštitut za vode RS. Na osnovi zbranih podatkov je bilo analizirano vremensko dogajanje in podan opis hidroloških razmer z rezultati analize verjetnosti velikosti zabeleženih padavin in pretokov. Za potrebe rekonstrukcije poplavnega dogodka maja 2014 je bil z orodjem HBV-light razvit hidrološki model poreč ja reke Bosne. Rezultati simulacije kažejo, da so pretoki reke Bosne v Maglaju presegli 500- letno povratno dobo, ponekod pa celo 1.000-letno. Model reke Bosne zadovoljivo in uspešno simulira vodno bilanco vodotoka in daje osnovo za nadaljnji razvoj, v obstoječ i obliki pa je že uporaben za izdelavo napovedi pretokov pri poplavah reke Bosne v spodnjem toku. S celovito analizo se več a poznavanje izrednega hidrološkega dogodka maja 2014 na poreč ju reke Bosne, z izdelavo hidrološkega modela pa se vzpostavlja prenos znanja in izkušenj med Slovenijo in BiH s področ ja napovedovanja in spremljanja poplav. Ključ ne besede: poplava, reka Bosna, hidrološki model, padavine, napoved, povratna doba, HBV-light Key words: flood, Bosna River, hydrological model, precipitation, forecast, return period, HBV-light Uvod Sredi maja 2014 so na spodnjem delu poreč ja Save nastopile poplave s katastrofalnimi posledicami. Umrlo je 86 ljudi, ocenjene škode pa so presegle eno milijardo evrov. Prizadele so območ ja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini (BiH) ter v Srbiji. Poplave se niso pojavile le ob reki Savi, temveč tudi na poreč jih njenih pritokov. Poplavljali so Vrbas, Vrbanja, Bosna, Spreč a, Usora, Krivaja ter reka Drina. Največ škode so povzroč ile reka Sava v Brč kem, Orašju in Obrenovcu, reka Bosna v Zavidović ih, Doboju, Maglaju, Modrič u in Bosanskem Šamcu, reka Drina v Bijeljini in Zvorniku ter reka Vrbanja v Č elincu in Kotor Varošu. Slovenska vlada je sprejela odloč itev, da pomaga prizadetim območ jem Bosne in Hercegovine tudi z analizo poplavnega dogodka ter predlaga nekatere ukrepe za blaženje vpliva poplav v bodoč e. Na sestanku predstavnikov hidroloških in vodarskih strok Slovenije ter BiH dne 6. junija 2014 je bilo dogovorjeno, da se analizira poplavni dogodek na reki Bosni ter izdela hidrološki model poreč ja. V projektu je iz Slovenije poleg * Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija ** Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija *** Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, Slovenija. 116 Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) sodelovala tudi Katedra za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) in Inštitut za vode Republike Slovenije (IzVRS). V projektu sta iz BiH aktivno sodelovala Republič ki hidrometeorološki zavod Republike Srpske (RHMZ RS) in Federalni hidrometeorološki zavod Federacije Bosne i Hercegovine (FHMZ BiH). S projektom se več a poznavanje izrednega hidrološkega dogodka v maju 2014 na največ jem poreč ju v BiH, to je poreč ju reke Bosne. Z izdelavo hidrološkega modela reke Bosne pa se vzpostavlja pomemben prenos znanja ter izkušenj Slovenije pri vzpostavljanju sistema spremljanja, napovedovanja in uč inkovitejšega obvladovanja poplav v BiH. Opis poreč ja reke Bosne Poreč je reke Bosne (slika 1) po podatkih »Hidrološke studije površinskih voda Bosne i Hercegovine - Sliv rijeke Bosne« glede na orografsko razvodnico obsega 10.420 km 2 (ZV in FHMZ, 2012). Reka teč e od juga proti severu. Povirje je v Dinaridih z vršaci, ki presegajo 2.000 m, osrednji del poreč ja zajema hribovito območ je osrednje Bosne, spodnji del toka pa poteka po ravninskem območ ju poplavnega sveta reke Save. Poreč je je tudi po geološki sestavi izredno pestro z znač ilnimi območ ji krasa. Slika 1: Poreč je reke Bosne z lokacijami vodomernih in padavinskih postaj (Vir hidrografske podlage z razvodnico in vodomernimi postajami: ZV in FHMZ, 2012). 117 Povirje reke Bosne opredeljujejo Vrelo Bosne (4 km 2 ) in trije vodotoki: Željeznica (480 km 2 ), Zujevina (200 km 2 ) in Miljacka (410 km 2 ). Dolvodno se z leve priključ ita Fojnica (760 km 2 ) in Lašva (960 km 2 ), v Zavidović ih pa z desne potok Krivaja (1500 km 2 ). V Doboju v reko Bosno z leve strani priteka Usora (850 km 2 ), z desne pa reka Spreč a (1950 km 2 ). Na odseku Bosne, med vtokom Miljacke in Krivaje, v Bosno z desne vteka več je število manjših pritokov prispevne površine do 200 km 2 , ki skupaj tvorijo prispevno površino velikosti približno 1.700 km 2 . Skupna površina poreč ja desnega brega Bosne je 6.900 km 2 (približno 65 % celotnega poreč ja). Vremensko dogajanje maja 2014 na Balkanu Poplave na Balkanu maja 2014 so bile posledica izjemnih padavin, nastalih zaradi obsežnega območ ja nizkega zrač nega pritiska, ki se je pomikalo z južnega Jadrana preko Bosne in Hercegovine ter Srbije na Madžarsko. Območ je poplav je bilo že pred samim poplavnim dogodkom zasič eno z vodo, saj je na območ ju Republike Srbije in v Bosni in Hercegovini že v aprilu padla velika količ ina dežja, na meteoroloških postajah Banja Luka, Doboj in Prijedor celo maksimalna meseč na količ ina po letu 1961 (Banja Luka 214 mm, Doboj 177,4 mm in Prijedor 163,8 mm). Na nekaterih meteoroloških postajah je padla tudi več kot dvakratna dolgoletna povpreč na količ ina padavin za mesec april. V mesecu aprilu je območ je Bosne in Hercegovine prešlo kar sedem ciklonov, že 2. maja pa se je formiral nov višinski ciklon v Genovskem zalivu, ki je predvsem na severu 3. in 4. maja povzroč il obilne padavine (RHMZ RS, 2014). V ponedeljek, 12. maja 2014, je prizadeto območ je prešla hladna fronta, ki je s seboj prinesla hladnejši zrak, zlasti v višje plasti atmosfere. Do srede zjutraj se je nad območ jem oblikovalo plitvo območ je nizkega zrač nega tlaka, ki se je zač elo poglabljati (DHMZ, 2014). Z zahoda je zač el na to območ je z višinskimi tokovi dotekati vlažen in nestabilen zrak. Z dotekanjem mrzlega zraka č ez Alpe se je v sredo, 14. maja, oblikoval obsežen ciklon s središč em nad BiH. Ciklon je dosegel svoj vrhunec 15. in 16. maja, ko se je center pomaknil proti severovzhodu, oslabel pa je šele v soboto, 17. maja. Posledica so bile dolgotrajne padavine, ki so zajele območ ja v BiH, Hrvaški in Srbiji. Ciklon je č rpal vlago iz Sredozemlja in Č rnega morja, hladnejši zrak pa je v višjih predelih povzroč al sneg. Procesi v globokem ciklonu so bili zelo intenzivni, ker je bila os ciklona postavljena navpič no. Poleg tega je ciklon bolj ali manj miroval, 15. maja pa se je celo premaknil proti zahodu. Razen ekstremne količ ine padavin so stanje poslabšale nenavadno nizke temperature za ta letni č as in zelo moč an veter (Renko, 2014). Na območ ju osrednjega Balkana se je omenjeni ciklon zadrževal kar tri dni. Hkrati je nad zahodno in delom srednje Evrope vztrajalo območ je visokega zrač nega tlaka. Preglednica 1 prikazuje podatke o dnevnih količ inah padavin in vsote dnevnih padavin za izbrana obdobja na padavinskih postajah poreč ja reke Bosne (slika 1). Intenziteta padavin, ki so zajele poreč je Bosne, je bila dokaj zmerna. Podatki urnih izmerjenih vrednosti padavin 15. maja v Zenici nihajo med 0,7 in 10,7 mm. Največ jo intenziteto urnih padavin je sicer imelo Sarajevo, kjer je 14. maja v eni uri padlo 11,4 mm dežja. Deževalo je ves č as, od 13. maja ob 12:00 uri do 16. maja zjutraj, padavine vmes niso prenehale. Potem je 16. maja č ez dan in 17. maja deževalo le še z zelo zmerno intenziteto. V Tuzli je v 62 urah nepretrganega deževja padlo 229,2 mm padavin. Verjetno je, da se je med 13. in 16. majem talil tudi sneg, ki je v planinah zapadel še aprila oziroma v predhodnih dneh. Možno je tudi, da so bile ponekod dejanske padavine več je od izmerjenih, saj ob moč nih vetrovih dežemeri ne zajamejo vseh padavin. 118 Preglednica 1: Dnevne količ ine padavin in vsote dnevnih padavin za izbrana obdobja na posameznih postajah v mm (vir: FHMZ BiH, RHMZ RS, 2014). Postaja Datum Sarajevo- Bjelave Olovo Zenica Zavidović i Gradač ac Tuzla Modrac [mm] 1.4. - 30.4. 2014 97 136,5 19,6 170 192,6 1.5. - 11. 5. 2014 32 27,1 16,5 25,8 91,8 55 12. 5. 2014 14,1 15,3 4,4 0,8 3,3 4,9 13. 5. 2014 34,6 5,5 30,2 12,3 21,1 20,6 52 14. 5. 2014 71,3 72,9 53,7 57,1 68,3 92,3 79,5 15. 5. 2014 18 65,8 38,7 33,1 85,1 103,8 76,6 16. 5. 2014 4,6 8 11,4 9 13,6 28,6 14,4 17. 5. 2014 2,4 4,4 3,3 2,4 3,3 2,5 13.5. 2014 16:00- 16.5. 2014 6:00 116,5 150,4 127,1 107,8 178 229,2 12.5.-17.5. 2014 145 171,9 141,7 114,7 194,7 252,7 222,5 1. 5.-17.5. 2014 177 156,6 274,6 113,9 382,8 247,8 1.4.-17. 5. 2014 274 335,5 293,2 310,5 286,5 500,3 Povpreč je 1961-1990 932 782 894 Verjetnostna analiza več dnevnih padavin Povratna doba dogodka na obravnavanih padavinskih postajah v BiH je bila ocenjena s primerjavo vrednosti verjetnostne analize maksimalnih več dnevnih padavin v obdobju 1960–2013 oziroma 2000–2010 in vrednosti maksimalnih več dnevnih padavin aprila in maja 2014 (Anzeljc in Đ urović , 2014). Z izrisom izolinij povratnih dob za posamezno trajanje maksimalnih več dnevnih padavin na poreč ju reke Bosne je prikazana tudi ocena prostorske razsežnosti jakosti padavinskega dogodka (slika 2). Pri analizi so bila uporabljena poroč ila ter podatki o padavinah, ki sta jih poslala FHMZ BiH in RHMZ RS, ter nekateri padavinski podatki objavljeni na spletnih straneh (ARSO, ULFGG in IzVRS, 2014). Za vsako leto v obdobju 1960–2013 so bile določ ene maksimalne več dnevne padavine s trajanjem od 1 do 60 dni. Vrednosti povratnih dob za posamezna trajanja padavin so bila določ ena po Gumbelovi porazdelitveni funkciji. Izbrane so bile povratne dobe 2, 5, 10, 20, 25, 50, 100, 200, 250, 500, 1.000, 2.000 in 10.000 let. V Tuzli je več ina več dnevnih padavin dosegla povratno dobo več kot 500 let. V Olovem so 2- in 3-dnevne padavine imele več kot 500-letno povratno dobo, 1-, 4- in 30-dnevne padavine pa 100-letno povratno dobo. Padavine vseh drugih trajanj so imele povratno dobo višjo od 20 let. V Doboju je imela več ina več dnevnih padavin povratno dobo med 20 in 50 let, 3-dnevne pa več kot 100 let. Podobno kot v Doboju so tudi v Sarajevu in Zenici več dnevne padavine imele več inoma več kot 20-letno povratno dobo, 3- do 7-dnevne pa celo več kot 100-letno povratno dobo. Vrednosti povratnih dob na padavinskih postajah so bile prostorsko interpolirane po metodi utežne inverzne razdalje (angl. inverse distance weighting) z velikostjo mrežne celice 5 km, inverzno razdaljo na č etrto potenco in z upoštevanjem štirih sosednjih postaj (Anzeljc in Đ urović , 2014). V Tuzli so maksimalne 3-dnevne padavine nastopile 14. maja, 4-dnevne 13. maja in 5- dnevne padavine 12. maja 2014, v Olovu so 2-dnevne 500-letne padavine nastopile 14. 119 maja 2014, v Sarajevu 4-dnevne 100-letne padavine 12. maja 2014 in v Zenici 13. maja 2014. Glede na padavine, ki so zajele več kot polovico poreč ja reke Bosne, je bila verjetnost dogodka med 100 in 200 let, lokalno pa tudi več kot 500 let. 2 dni 3 dni 4 dni 5 dni 10 dni 30 dni 40 dni 50 dni Slika 2: Izolinije povratnih dob maksimalnih padavin izbranih trajanj aprila in maja 2014 na poreč ju reke Bosne. 120 Opis poplavnega dogodka Izjemen dogodek maja 2014 na reki Bosni je v posamič nih elementih primerljiv z vsemi izrednimi dogodki poplav, plazov in drobirskih tokov, kot jih poznamo v Sloveniji iz let 1990, 2000, 2007 in 2010 (Kobold, 2011). Dogodki v Sloveniji so bili sicer intenzivni, ampak kratkotrajni z izjemo leta 2000 (Mikoš et al., 2002). Dogodek v Bosni je bil celo intenzivnejši, predvsem pa dolgotrajen. Dolgotrajne in intenzivne padavine so sprožile številne zemeljske plazove ter drobirske tokove. Ti so bili najhujši na območ ju Željeznog polja. Zemeljske plazove so zasledili tudi na drugih območ jih poreč ja. Analiza RHMZ RS (2014) kaže tudi na izredno velike padavine v osrednjem delu poreč ja reke Bosne in v spodnjem vzhodnem delu poreč ja. Soč asno so relativno velike padavine zajele tudi Slavonijo, kar je povzroč ilo izredne pretoke na manjših vodotokih, ki se neposredno izlivajo v reko Savo (Abdulaj et al., 2014). Poplava, ki se je zač ela oblikovati že v zgornjem delu poreč ja 13. maja 2014, je dosegla izredno velike vodostaje (preglednica 2). Na zgornjem delu poreč ja sicer niso presegli vrednosti, doseženih pri izmerjenih zgodovinskih dogodkih. Do sedaj znane maksimalne vrednosti so bile presežene dolvodno od Zenice. V Zenici je bil maksimum presežen za 70 cm, v Doboju za 150 cm. Č e se velike količ ine vode ne bi razlile po poplavnih območ jih, bi bile konice poplav še višje (Kupusović , 2014). Bolj kot višina vode pa preseneč a njeno trajanje. Tako je v Doboju pretok več ji od predhodnega največ jega trajal kar dva dni in tri ure (slika 3). Izmerjene pretoke, ki so jih za nekatere vodomerne postaje RHMZ RS in FHMZ BiH zabeležile med 14. in 18. majem 2014, podaja slika 4. Veliko vodomernih postaj pa je bilo med poplavo poškodovanih, zato so podatki izgubljeni. Preglednica 2: Maksimalni vodostaji na vodomernih postajah v Republiki Srbski (RHMZ RS, 2014). Reka Hidrološka postaja Kota "0" [m n.v.] Maks. pred majem 2014 Maj 2014 Vodostaj [cm] Datum Vodostaj [cm] Datum Sava Gradiška 85,39 855 19. 3. 1977 808 20. 5. 2014 Srbac 82,81 1024 31. 10. 1974 1012 18. 5. 2014 Rač a 75,3 856 950 17. 5. 2014 Una Novi Grad - dol. 116,06 576 9. 10. 1955 572 17. 5. 2014 Sana Prijedor 129,68 511 9. 10. 1955 543 17. 5. 2014 Vrbas Delibašino selo 141,38 687 23. 9. 1996 837 16. 5. 2014 Vrbas Banja Luka 151,21 520 23. 9. 1996 632 16. 5. 2014 Vrbanja Vrbanja 166,22 527 22. 6. 2010 592 16. 5. 2014 Bosna Doboj 137,01 578 13. 5. 1965 721 15.- 16. 5. 2014 121 Slika 3: Gladine poplavnih valov na vodomernih postajah pri poplavi maja 2014 (vir podatkov: RHMZ RS in FHMZ BiH, 2014). Slika 4: Pretoki na vodomernih postajah pri poplavi maja 2014 (vir podatkov: RHMZ RS in FHMZ BiH, 2014). Iz slike 3 in pripadajoč ih podatkov (ARSO, ULFGG in IzVRS, 2014) lahko razberemo č as dvigovanja gladine poplavnega vala, verjetne vplive zadrževanja vode na poplavnih ravnicah ter istoč asnost nastopa konice poplavnih valov na sotoč jih. Zamiki pri pojavu konic so v zgornjem toku reke od 2 do 3 ure. V spodnjem toku je bilo potovanje poplavnega vala podobno kot v zgornjem toku, le da se je pojav največ jega pretoka krepko upoč asnil zaradi razlivanja vode na poplavna območ ja. Voda se je v Maglaju zač ela dvigovati celo prej kot v gorvodnih Zavidović ih. Maksimum je bil v Maglaju dosežen že v 122 eni uri po doseženem maksimumu v Zavidović ih, v Doboju pa po šestih urah pri sorazmerno enaki razdalji. Reka Krivaja v Olovu je dosegla vrh dve uri pred reko Bosno v Zavidović ih in tako povzroč ila dvig vala v Maglaju še preden je tja pripotovala najvišja konica vala reke Bosne iz Zavidovič ev. V Maglaju je tako konica vala (združena Bosna in Krivaja) trajala kar šest ur. Na oblikovanje poplavnega vala v Doboju je vplivala tudi pregrada Modrac na Spreč i (Tuzlansko jezero). Specifič ni pretok prispevnega območ ja nad zadrževalnikom je bil več kot 1 m 3 /s na km 2 . Pri tem je zanimivo, da so meritve padavin na pregradi pokazale nižje vrednosti kot pa v Zenici. Podatki kažejo maksimalni dotok v zbiralnik Modrac 1600 m 3 /s (15. maj 2014 ob 15. uri) in iztok 1137 m 3 /s (16. maj 2014 ob 13. uri). Zadrževalnik je zmanjšal maksimalni pretok za 30 % in ga zamaknil za 22 ur (slika 5). Slika 5: Hidrogram dotoka in iztoka iz zbiralnika Modrac (vir podatkov: Spreč a d.d. Tuzla, 2014). Hidrološki model poreč ja reke Bosne Pretoč ne hidrograme poplavnega dogodka maja 2014 smo simulirali s pomoč jo hidrološkega modela HBV-light. S simulacijo smo analizirali odtoč ne koeficiente dogodka in določ ili najbolj verjetne pretoke dolvodno od Maglaja. Hidrološki model HBV-light je delno-porazdeljen konceptualni model za kontinuirano rač unanje odtoka, ki se uporablja za simulacijo hidroloških dogodkov in izdelavo napovedi. Model je bil razvit na osnovi HBV modela Švedskega inštituta za meteorologijo in hidrologijo na Univerzi v Uppsali leta 1993 z uporabo programskega jezika Microsoft Visual Basic (Seibert in Vis, 2012). Da bi zagotovili dovolj veliko toč nost rezultatov modela tako obsežnega in heterogenega območ ja, smo celotno poreč je Bosne razdelili na podporeč ja tako, da vsako vsebuje le en velik pritok. Tako je bilo poreč je razdeljeno na 25 podporeč ij s površinami od 30 do 1.000 km 2 (slika 6). Pri pregledu podatkov smo ugotovili, da so specifič ni pretoki na Vrelu Bosne 16-krat več ji od specifič nih pretokov na sosednjih območ jih. To pomeni, 123 da se v Vrelo Bosne pretaka tudi voda iz kraškega zaledja. Skupna površina poreč ja reke Bosne z upoštevanjem kraškega zaledja in uporabljenega GIS modela (10.836 km 2 ) se zato nekoliko razlikuje od orografsko določ enega prispevnega območ ja (10.420 km 2 ) (ZV in FHMZ, 2012). Vsa podporeč ja so bila nadalje razdeljena na največ tri višinske cone glede na nadmorsko višino in vegetacijo. Izbrane meje višinskih con so bile: do 700 m, od 700 m do 1400 m in nad 1400 m. Južni del poreč ja reke Bosne je dokaj gorat, zato imajo podporeč ja na tem območ ju po tri cone. Podporeč je v ravninskem delu (severni del poreč ja), kjer nadmorske višine več inoma ne presežejo 700 m, pa ima dve coni. Vsaka cona nadmorske višine pa je bila nato razdeljena še v dve skupini glede na pokrovnost v tako imenovane vegetacijske cone: gozd in polje (ne-gozd). Slika 6: Model poreč ja reke Bosne z vsemi podporeč ji, zajetimi v modelu. Za zagon modela oziroma za kalibriranje so bili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni od Hidrometeoroloških zavodov Federacije BiH in Republike Srbske: • padavine za enajst postaj, 124 • temperature za šest postaj, • pretok za enaintrideset postaj, • potencialna evapotranspiracija za šest postaj. V testni fazi smo modelirali s padavinskimi podatki različ nih kombinacij vseh postaj glede na razpoložljivost podatkov. Za konč no verzijo je bilo izbranih šest postaj, za katere so bili na voljo dnevni in urni podatki o padavinah: Sarajevo-Bjelave, Zenica, Tuzla, Bugojno, Ivan Sedlo in Doboj. Vplivna območ ja posameznih postaj so bila določ ena s Thiessenovimi poligoni. Za iste postaje so bili upoštevani tudi podatki o temperaturi zraka in evapotranspiraciji. Obdobja za umerjanje in preverjanje modela smo izbrali na osnovi pojava velikih pretokov in razpoložljivih podatkov na vseh postajah. Tako smo obdobje od 1. 1. 1964 do 31. 12. 1968 izbrali za obdobje umerjanja, kasnejše obdobje med 1. 1. 1984 in 31. 12. 1988 pa za obdobje preverjanja. Za umerjanje smo najprej uporabili orodje, ki ga nudi program HBV-light, genetski algoritem GAP. Rezultati umerjanja so enaki za obe obdobji, obdobje kalibracije (1964– 1968) in validacije (1984–1988). Koeficienti določ enosti in uč inkovitosti so izredno dobri za pretoke vzdolž reke Bosne in nekoliko slabši za posamezne pritoke, pri katerih so odtoki padavin zadržani zaradi kraškega znač aja ali akumulacije. To so reke Fojnica, Lašva, zgornji tok Krivaje, Usora, Turija in Spreč a. Slika 7 prikazuje rezultate simulacije za leto 1967 (rdeč a č rta: simulirani pretoki; modra č rta: merjeni pretoki). Pri prikazovanju rezultatov se zaradi lažjega spremljanja vodne bilance podatki modela skupaj s pretoki prikazujejo v mm na enoto površine. Slika 7: Kalibracija modela za reko Bosno (rdeč a č rta: simulirani pretoki; modra č rta: merjeni pretoki). 125 Letni koeficienti odtoka kažejo na precejšen raztros (ARSO, ULFGG in IzVRS, 2014). Zaradi več je evapotranspiracije lahko prič akujemo postopno zmanjševanje koeficienta po reki navzdol. Več ja odstopanja lahko pomenijo tudi neustrezno določ ene razvodnice, predvsem zaradi krasa. Rezultati modela kažejo, da je prispevna površina Vrela Bosne verjetno podcenjena, Krivaje pri Olovu pa precenjena. Za izboljšanje modela je bilo za umerjanje modela uporabljeno orodje PEST (Doherty, 2012; Doherty, 2005; Lawrence et al., 2009; Zhulu, 2010), s katerim smo dobili boljše rezultate. Preglednica 3 podaja podatke o verjetnih visokih vodah na postajah reke Bosne in vrednosti, dosežene maja 2014. Verjetne visoke vode povratne dobe od 10 do 100 let so določ ene v hidroloških študijah RHMZ RS in FHMZ BiH. Visoke vode 500- in 1.000-letne povratne dobe smo določ ili s pomoč jo grafič nega prikaza določ enih visokih voda na logaritemski skali, pri č emer smo predpostavili zvezen potek krivulje verjetnostne porazdelitve vzorca. Glede na podatke, ki jih prikazujepreglednica 3, so pretoki reke Bosne v Maglaju presegli povratno dobo 500 let, drugod pa več kot 1.000 let. Odtoč ni koeficienti za reko Bosno so se gibali med 0,76 (Bosna Modrič a) in 0,91 (Bosna pod vtokom Usore). Odtoč ni koeficient za Bosno v Doboju je bil 0,82. Preglednica 3: Verjetnosti pojava maksimalnih pretokov na posameznih vodomernih postajah na reki Bosni (Hidrološka študija za BiH, RHMZ RS in FHMZ BiH, 2014). povratna doba [leta] Modrič a Doboj Maglaj Zavidović i Raspotoč je Dobrinje Reljevo [m 3 /s] 10 2214 2091 1508 1164 904 600 345 20 2551 2420 1764 1320 1039 717 400 50 2990 2795 2120 1520 1220 880 464 100 3318 3087 2479 1673 1360 1058 510 500* 4148 3936 3272 2091 1700 1375 637 1.000* 4645 4321 3718 2342 1904 1534 714 simulacija 2014 – teoretič no najvišje konice vala 4875 4831 3498 2479 2265 1663 820 *določ eno iz odnosa verjetnih visokih voda do 100-letne povratne dobe s pomoč jo logaritemske skale Zaključ ki Izvedene analize, zbir podatkov od leta 1961 do maja 2014, izdelava baze podatkov o pretokih, padavinah in temperaturah na poreč ju reke Bosne ter hidrološki model so samo hiter vpogled v kompleksen in pester proces poplav reke Bosne. Celostna analiza zahteva tudi zbiranje vrste drugih podatkov o škodi in vodarskih ureditvah, ki so bile izvedene v poreč ju v zadnjih stotih letih. Vsekakor verjetnost pojava presega 1.000-letno povratno dobo. Hidrološki model reke Bosne zadovoljivo in uspešno simulira vodno bilanco vodotoka in daje osnovo za nadaljnji razvoj. Model je že sedaj uporaben za izdelavo napovedi poplavnih pretokov reke Bosne v spodnjem toku. Ker je na poreč ju Bosne prisoten velik lokalni orografski vpliv na padavine, bi bilo možno hidrološki model obč utno izboljšati, č e bi bilo na razpolago več podatkov o padavinah. 126 Vsaka katastrofalna poplava je enkraten pojav s posebnimi karakteristikami in razvojem. Poplave reke Bosne maja 2014 so posledica več dnevnih neprekinjenih padavin, ki so povzroč ile izredno visoke specifič ne pretoke in koeficient odtoka blizu vrednosti 1. Pozitivna okolišč ina je, da maksimalni pretoki posameznih pritokov niso sovpadali z največ jimi pretoki v strugi reke Save, so pa podaljšali trajanje poplavnega vala. Dogodek zahteva podrobnejšo nadaljnjo analizo posameznih pritokov, še posebej analizo baze podatkov, zbrane pri upravljanju z zbiralnikom Modrac. Literatura Abdulaj R., Miković N., Oskoruš D. in Vujnović T. (2014). Velike vode donjeg toka rijeke Save tijekom svibnja 2014. Hrvatska vodoprivreda 207, 14–16. DHMZ (2014). Stoljetna poplava na donjem toku rijeke Save. Državni hidrometeorološki zavod. http://klima.hr/razno/priopcenja/poplava_sava_2014.pdf (20. 5.2014) ARSO, ULFGG in IzVRS (2014). Analiza poplavnega dogodka maja 2014 v Bosni in Hercegovini za poreč je reke Bosne. Poroč ilo. http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Koncno%20porocilo_Anal iza%20poplave%20maja%202014%20za%20porecje%20reke%20Bosne.pdf Anzeljc, D., Đ urović , B. (2014). Analiza več dnevnih padavin, ki so maja 2014 povzroč ile poplave na poreč ju Bosne. Poroč ilo IzVRS. Doherty, J. (2005). PEST, Model-Independent Parameter Estimation, User Manual, 5th Edition. Brisbane, Water Numerical Computing. http://www.pesthomepage.org/Downloads.php (7. 4. 2013) Doherty, J. (2012). Addendum to the PEST Manual. Brisbane, Australia, Water Numerical Computing. http://www.pesthomepage.org/Downloads.php (2. 4. 2013) Kobold, M. (2011). Primerljivost poplave septembra 2010 z zabeleženimi zgodovinskimi poplavnimi dogodki. Ujma 25, 48–56. Kupusović T. (2014). Poplave, akumulacije, hidroenergija i okoliš, sa izazovima klimatskih promjena, predstavitev, Doboj, Javna tribuna (15.7.2014) Lawrence, D., Haddeland, I., Langsholt, E. (2009). Calibration of HBV hydrological models using PEST parameter estimation. Oslo, Norwegian Water Resources and Energy Directorate: 44 p. http://195.18.194.201/Global/Publikasjoner/Publikasjoner%202009/Report%202009/report1-09.pdf (2. 5. 2013) Mikoš, M., Vidmar, A., Šraj, M., Kobold, M., Sušnik, M., Uhan, J., Pezdič , J., Brilly, M. (2002). Hidrološke analize na plazu Stože pod Mangartom. Ujma 16, 326–334. Renko T. (2014). Rekordne količ ine kiša u Slavoniji i regiji. Hrvatska vodoprivreda 207, 12–13. RHMZ RS (2014). Meteorološki i hidrološki aspekti poplava u Republici Srpskoj, maj 2014 (Мете oр oл oшки и хидр oл oшки аспекти п oплава у Републици Српск oј , мај 2014). Republič ki hidrometeorološki zavod RS. http://www.rHMZ RS .com/assets/images/meteorologija/ (19. 12. 2014) Seibert, J., Vis, M. J. P. (2012). Teaching hydrological modeling with user-friendly catchment- runoff-model software package. Hydrology and Earth System Sciences 16, 11, 3315–3325. http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/16/3315/2012/hess-16-3315-2012.pdf (21. 3. 2013) Spreč a d.d. Tuzla (2014). Javno preduzeć e za vodoprivrednu djelatnost »Spreč a« d.d. Tuzla. Podatki o pretokih, vodostajih in padavinah na lokaciji HE Modrac za obdobje februar–maj 2014. Zhulu, L. (2010). Getting Started with PEST. Athens, The University of Georgia: 28 p. http://www.ndsu.edu/pubweb/~zhulin/pdf/teaching/starting%20pest.pdf (3. 4. 2013) ZV in FHMZ (2012). Hidrološka studija površinskih voda Bosne i Hercegovine, Sliv rijeke Bosne. Zavod za vodoprivredu d.d. Sarajevo, Federalni Hidrometeorološki Zavod.