Strokovna razprava
GDK: 526:(083.74)(045)=163.6	UDK: 630*52:006.32(045)163.6
Slovenski nacionalni standardi za merjenje in razvrščanje
okroglega lesa
Slovenian National Standards for Roundwood Measuring and Classification
Mitja PIŠKUR*
Izvleček:
Piškur, M.: Slovenski nacionalni standardi za merjenje in razvrščanje okroglega lesa. Gozdarski vestnik, 67/2009,
št. 10. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 6. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila
Marjetka Šivic.
V prispevku je predstavljeno aktualno stanje na področju nacionalnih standardov za merjenje in razvrščanje
okroglega lesa. Predstavljena je vsebina osnutka standarda oSIST prEN 1315:2008.
Ključne besede: standardi, okrogli les, razvrščanje okroglega lesa
Abstract:
Piškur, M.: Slovenian National Standards for Roundwood Measuring and Classification. Gozdarski vestnik
(Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 10. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 6.
Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The actual state of the art concerning national standards related to roundwood measurement and classification is
presented. Committee draft of standard oSIST prEN 1315:2008 is described.
Key words: standards, roundwood, roundwood classification
1 UVOD
Ocenjujemo, da se vedenje o obstoječih veljavnih
slovenskih standardih v primerjavi s stanjem
pred šestimi leti, ko je bil v Gozdarskem vestniku
objavljen zadnji pregled standardov na področju
merjenja in določanja kakovosti okroglega lesa,
ni bistveno izboljšalo. Zato ne preseneča, da so
še vedno "strokovnjaki", ki trdijo, da v Sloveniji
nimamo standardov za okrogli les. V prispevku
želimo (zopet) predstaviti stanje na področju
slovenskih nacionalnih standardov, ki zajemajo
področje merjenja in razvrščanja okroglega
lesa.
Slovenski nacionalni standardi se sprejemajo
pod okriljem Slovenskega inštituta za standardi-
zacijo (SIST), v okviru katerega tehnična delovna
telesa (TDT) izvajajo strokovne naloge. Vsebinsko
področje merjenja in razvrščanja okroglega lesa
zajema tehnični odbor SIST/TC LSI Les in lesni
izdelki, ki je zaradi objektivnih razlogov nastal z
združitvijo tehničnih odborov SIST/TC LES Okro-
gli in žagani les ter SIST/TC LTV Lesna tvoriva
in lepljeni polizdelki. Glavna naloga tehničnega
odbora je pripravljanje slovenskih nacionalnih
standardov in drugih standardizacijskih doku-
mentov. Slovenski nacionalni standardi so lahko
glede na izvor (Navodilo o postopku sprejemanja
... 2005) izvirni slovenski standard, privzeti med-
narodni standard, privzeti evropski standard in
privzeti tuji nacionalni standard.
V prispevku obravnavamo standarde, ki se
nanašajo na merjenje in razvrščanje okroglega
lesa v okviru delovanja tehničnega odbora TC
LES. Terminoloških standardov serije SIST EN
844 v prispevku ne bomo navajali, saj so bili že
predstavljeni (PIŠKUR, 2003), v vmesnem času
pa ni bilo pomembnejših sprememb.
2 PREGLED SLOVENSKIH
NACIONALNIH STANDARDOV
ZA MERJENJE IN RAZVRŠČANJE
OKROGLEGA LESA
V preglednicah 1 in 2 so navedeni objavljeni in
veljavni standardi, ki vsebinsko zajemajo merjenje
dimenzij velikosti in značilnosti okroglega lesa ter
*mag M. P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut
Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO
razvrščanje po kakovosti. Na področju merjenja in
razvrščanja okroglega lesa prevladujejo privzeti
evropski standardi (oznaka SIST EN). Poleg
privzetih evropskih standardov sta pomembna
in uporabna tudi izvirni slovenski standard SIST
1014 za razvrščanje hlodov iglavcev in osnutek
izvirnega slovenskega nacionalnega standarda
PSIST 1015 za razvrščanje bukovih hlodov (PSIST
je stara oznaka za predlog slovenskega standarda).
Težava pri obeh je navezava na standarde "JUS", ki
pa pod oznako JUS ne obstajajo več kot nacionalni
standardi. Nekateri od ''starih standardov JUS''
so objavljeni kot nacionalni standardi v drugih
državah, na primer v Republiki Srbiji je veljaven
nacionalni standard SRPS D.B4.028 (leto 1979)
za razvrščanje hlodov listavcev, ki so namenjeni
za proizvodnjo žaganega lesa.
3 MOŽNOSTI RABE SLOVENSKIH
NACIONALNIH STANDARDOV
V praksi se v Sloveniji ne uporabljajo privzeti
evropski standardi za razvrščanje okroglega lesa
po kakovosti. To je verjetno posledica nepozna-
vanja vsebine evropskih standardov in predvsem
pomanjkanja zahtev glede rabe evropskih stan-
dardov s strani kupcev okroglega lesa.
Menimo, da bi lahko uporabljali nekatere
privzete evropske standarde. Kot primer nava-
jamo vsebino končnega osnutka evropskega
standarda kSIST prEN 1315:2008 (končni predlog
standarda, trenutno objavljen kot osnutek oSIST
prEN 1315:2008) za razvrščanje okroglega lesa po
premeru. Končni osnutek standarda je enoten za
iglavce in listavce ter uvaja enotne razrede za raz-
vrščanje okroglega lesa po premeru.
Preglednica 1: Seznam slovenskih nacionalnih standardov za merjenje dimenzij in značilnosti okroglega lesa
Oznaka SIST	Naslov (sl)
SIST EN 1309-2:2006	Okrogli in žagani les. Metode merjenja - 2. del: Okrogli les - Zahteve za merjenje dimenzij in pravila računanja volumna
SIST EN 1310:2001	Okrogli in žagani les - Metoda merjenja značilnosti lesa
SIST EN 1311:2001	Okrogli in žagani les - Metoda merjenja biološke razgradnje lesa
SIST EN 1315-1:2000	Razvrščanje po izmerah - 1. del: Okrogli les listavcev
SIST EN 1315-2:2000	Razvrščanje po izmerah - 2. del: Okrogli les iglavcev
oSIST prEN 1315:2008	Razvrščanje po izmerah za okrogli les Opomba: osnutek standarda
Oznaka SIST	Naslov (sl)
SIST EN 1316-1:2003	Okrogli les listavcev - Razvrščanje po kakovosti - 1. del: Hrast in bu- kev
SIST EN 1316-2:2003	Okrogli les listavcev - Razvrščanje po kakovosti - 2. del: Topol
SIST EN 1316-3:2003	Okrogli les listavcev - Razvrščanje po kakovosti - 3. del: Jesen, javor in platana
SIST EN 1927-1:2008	Razvrščanje okroglega lesa iglavcev po kakovosti - 1. del: Smreke in jelke
SIST EN 1927-2:2008	Razvrščanje okroglega lesa iglavcev po kakovosti - 2. del: Bori
SIST EN 1927-3:2008	Razvrščanje okroglega lesa iglavcev po kakovosti - 3. del: Macesni in duglazije
SIST 1014:1998	Gozdni lesni proizvodi - Hlodi iglavcev Opomba: Izvirni slovenski standard, reference na stare standarde JUS.
PSIST 1015:1999	Gozdni lesni proizvodi - Bukovi hlodi Opomba: Osnutek izvirnega slovenskega standarda, reference na stare standarde JUS, postopek ustavljen. PSIST je stara oznaka za predlog slovenskega standarda.
Preglednica 2: Seznam slovenskih nacionalnih standardov za razvrščanje po kakovosti
Preglednica 3: Delitev okroglega lesa po dimenzijah po
kSIST prEN 1315:2008
Razred - brez skorje	Razred - s skorjo	Srednji pre- mer (cm)
D 0	R 0	< 10
D 1a	R 1a	10 do 14
D 1b	R 1b	15 do 19
D 2a	R 2a	20 do 24
D 2b	R 2b	25 do 29
D 3a	R 3a	30 do 34
D 3b	R 3b	35 do 39
D 4	R 4	40 do 49
D 5	R 5	50 do 59
D 6	R 6	60 do 69
D 7	R 7	70 do 79
D 8	R 8	> 80
Standard opredeljuje razvrščanje okroglega lesa
po dimenzijah za primere, ko ni znana končna
raba. Razvrščanje po dimenzijah je opredeljeno
glede na srednji premer ne glede na dolžino.
Standard opredeljuje tudi izračun deleža skorje
(formula 1):
Dovoljeni delež skorje = 100*(D2 - d2)/(D2)(1)
D - premer s skorjo v centimetrih
d - premer brez skorje v centimetrih
Kljub sistemskemu pokritju sistemski ureditvi
vseh področij merjenja in razvrščanja okroglega
lesa s slovenskimi nacionalnimi standardi, ki so
privzeti evropski standardi, se v praksi uporabljajo
raznovrstne oblike standardov, podjetniške speci-
fikacije, avstrijske uzance (ÖHU) ... Zanimivo je,
da so na Hrvaškem sistem evropskih standardov
vzeli bolj resno in opravili več raziskav razvršča-
nja (bukev, hrast) in primerjav med evropskimi
standardi in hrvaškimi normami iz leta 1995, ki
so pravzaprav stari standardi ''JUS'' (PRKA/POR-
ŠINSKY, 2009). Glede na tradicionalno urejeno
področje razvrščanja okroglega lesa in sistema
mednarodnih dražb lesa na Hrvaškem je to tudi
razumljivo.
4 ZAKLJUČEK
Uporaba standardov za merjenje in razvrščanje
okroglega lesa ni obvezna (razen v primeru pravnih
predpisov in označevanja z znakom skladnosti CE)
in na nacionalni ravni tudi ni ključna. Za namene
nacionalnega poročanja ter oblikovanja nacional-
nih in mednarodnih politik zadošča spremljanje
količin in vrednosti okroglega lesa po kategorijah,
ki so v skladu z mednarodno delitvijo okroglega
lesa po namenu rabe (PIŠKUR/MEDVED, 2007).
Raba evropskih standardov je lahko pripomoček
pri trgovanju, saj je zaradi jasnih in enotnih
določb v celotni EU jasno, pregledno ter pre-
verljivo orodje. Glede na sistemsko povezanost
nekaterih vsebin v predstavljenih standardih s
standardi drugih področij (na primer gradbe-
ništvo) je zelo koristno vsaj okvirno poznavanje
vsebin standardov za merjenje dimenzij in napak
okroglega lesa.
Res pa je, da dokler potekata prodaja in odkup
lesa po številnih internih specifikacijah (ali
celo po volumnu), je oteženo tudi spremljanje
kakovostne strukture okroglega lesa. Dokler
bodo nekatera podjetja raje ribarila v kalnem,
je iluzorno pričakovati podrobno spremljanje
gibanja cen na slovenskem trgu po kakovostnih
razredih, kot j e praksa v razvitih evropskih državah
(Avstrija, Švica, Nemčija .). Dokler se bo ponekod
nadaljevala praksa prilagajanja razvrščanja po
kakovostnih razredih glede na gibanje cen, so vsi
napori in možnosti podrobnega spremljanja raz-
voja trga brezpredmetni. Zaradi neprimerljivosti
''primerljivega'' se pri najvrednejših sortimentih
tudi ni mogoče objektivno primerjati posameznih
odkupovalcev (npr. z vidika prodajalca okroglega
lesa) niti prodajalcev (npr. z vidika končnega
kupca okroglega lesa).
Pomanjkanje transparentnosti razumljivosti in
uporabe enotnih meril pri razvrščanju okroglega
lesa po kakovosti ima lahko posredne posledice
tudi za gozdarsko stroko. Uradni podatki o količi-
nah in strukturi okroglega lesa, ki izhajajo iz poda-
tkov, ki jih posredujejo gozdarske inštitucije, so
lahko podlaga za primerjavo kakovostne strukture
poseka v različnih časovnih obdobjih. Tovrstne
primerjave bi morale potrditi pozitivne premike
v kakovostni strukturi poseka, zaradi boljših evi-
denc še posebno v državnih gozdovih. Pa jih res!?
Menimo, da je spremljanje kakovostne strukture
poseka, kjer bi se morali zrcaliti rezultati načrtnega
gospodarjenja z gozdovi, pomemben pokazatelj
trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
5 VIRI IN LITERATURA
Navodilo o postopku sprejemanja slovenskih nacionalnih
standardov in drugih dokumentov s področja
slovenske nacionalne standardizacije. 2005. SIST,
Ljubljana.
oSIST prEN 1315:2008 Razvrščanje po izmerah za
okrogli les, 3 str.
PIŠKUR, M./MEDVED, M., 2007. Mednarodna delitev
okroglega lesa po namenu rabe. Les, 59, 1/2, s.
37-38.
PIŠKUR, M., 2003. Slovenska standardizacija na področju
gozdnih lesnih proizvodov - izhodišča in aktualno
stanje. GozdV, 61, 9, s. 384-389.
PRKA, M./PORŠINSKY, T., 2009. Usporedba strukture
tehničke oblovine jednodobnih bukovih sječina u
sortimentnim tablicama izrađenim primjenom normi
HRN (1995) i HRN EN 1316-1: 1999. Šumarski list,
1-2, s. 15-25.